LASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 20. marca 1959 LETO VI., ŠTEV. 22 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Delo Senata za prekrške v letu 1958 ORGANIZACIJA SENATA IN SODNIKOV ZA PREKRŠKE so okrajni sodniki zu prekrške pre- pisov, kar je še posebej pomembno jeli skupno 11.825. Z izrekom kazni za primere, ko je šlo za odškodnin* V letu 1958 se organizacija in kadrovska zasedba okrajnega senatu 'tt sodnikov za prekrške ni bistveno spremenila. V tem letu je bil ukinjen okraj Trbovlje, ki je bil združen z okrajem Ljubljana. V zvezi 8 tem se je izvršil prevzem poslov °k raj nega senata in okrajnih sod-Nikov za prekrške Trbovlje za pri- Pri? .J*. Padajoče območje dne 1. julija 1958. 8111 nl 1 Posle Senata zu prekrške je je bilo rešenih v preteklem letu 7397 upravnih kazenskih zadev, v 1703 primerih pa je bil upravni kazenski postopek ustavljen, 2573 upravnih kazenskih zadev pa je bilo odstopljenih drugim organom. Nerešenih pa je ostalo v preteklem letu 726 upravnih kazenskih zadev. V navedenih podatkih niso všteta zaprosila, katera so okrajni za prekrške nudili drugim organom v 273 primerih. Občinski sodniki za prekrške so imeli iz leta 1957 nerešenih 261 upravnih kazenskih zadev, v letu 1958 so jih prejeli 14.879. tako so' občinski sodniki za prekrške izvajali upravni kazenski postopek v 15.140 primerih. Z izrekom kazni je bilo rešenih 8733 upravnih kazenskih zadev, v 1258 primerih je bil upravni kazenski postopek ustavljen, v 4189 primerih pa so zadeve odstopili drugim pristojnim orga-k v red nem "delovnem "razmerju, «<*!"• Vsi občinski sodniki za prenehaj pa jih je honorarnih; prav krSke !m ''nQJ° nerešenih v letu 1958 dev. Poleg tega so občinski sodniki za prekrške nudili pravno pomoč drugim organom v 1683 primerih. II gornjim ugotovitvam poudarjamo, da je število nerešenih spisov v primeru s porastom prijav normalno in nujno, predvsem če upoštevamo že prej navedene tezkofe, katere so imeli zlasti okrajni sodniki v pogledu administracije, kjer se je stanje normaliziralo šele v zadnjih mesecih preteklega leta. Glede ustavitev upravnega kazenskega postopku pojasnjujemo, da so opravljal poleg predsednika senata Namestnik predsednika, posle okraj-Negu sodnika za prekrške pa je Opravljalo pet sodnikov. Število popotnikov pri okrajnem senatu pa je šc vedno 16. S priključitvijo dela bivšega trboveljskega okraja ima okraj Ljubljana skupaj 29 občin, v katerih je opravljalo v preteklem letu službo občinskega sodnika za prekrške 16 sodnikov. Večina občinskih sodnikov tako je( nekaj teh sodnikov, ki opravljajo izključno posle sodnika, četudi v več občinah hkrati, nekaj Pa takih, ki opravljajo tudi druge alužbe. Tako opravlja v 24 občinah ® sodnikov izključno posle sodnika 7-a prekrške, od katerih je 5 diplomiranih juristov, v 8 občinah pa ‘ .sodnikov, ki opravljajo posle sodčka honorarno kot strunski poklic, 9*1 katerih so 4 diplomirani juristi, •ako imamo n. pr. sodnika v Ko-Y‘vju, ki opravlja posle v 5 občinah, j’al.ie sodnika za prekrške občine ‘iubl juna-Vič, ki pa opravlja posle v * občinah itd. V letu 1958 nam ni Nspelo, da bi bili v vseh občinah •Nkaj.šnjegu okraja nastavljeni sod-!"ki za prekrške, ki bi opravljali lzključno sodniško službo. Predvidevamo, da nam bo to v letu 1959 Nspelo, ker bo nujno povsod nasta-V|ti poklicne sodnike glede na znat-N<> povečano stvarno pristojnost oli-'Niiskih sodnikov za prekrške, kakor 0 Predpisuje novi temeljni zakon Prekrških, po katerem so razen Nakaj prekrškov za pretežno večino lvarno pristojni občinski sodniki za j"rekrške. V zvezi s tem bo treba Omastiti tak sodniški koder, ki bo Jrokovno kos danim obsežnejšim §odniki za prekrške pri presoji krivde in odgovornosti storilcev prekrškov postopali v vsakem primeru po upravnem kazenskem načelu iskanja materialne resnice, upoštevaje noedine razloge iz čl. 128 T7.V, nadalie so tu upoštevali neznatnost prekrška, nepopolnosti oziroma pomanjkljivosti nrijav, neznnnost prebivališča obdolženca itd. V več. primerih na so tudi uporabi tali preventivni ukrep onozorila. zlasti zoper mlaiše obdolžence v iz.ogib ponovnih kršitev in posledic. Razlogi številnih odstopov prijav pristojnim organom sb v tem. da se Sžhoni delavec in bo v bodoče bile pri,ave že v začetku nepravilno 'Snovati 7.a sodnike za prekrške naslovljene na pnstome-, or-ana. ?»ebe, ki ustrezajo navedenim za- Dal|e so prispele na tuknišnji okra,-1 m senat zn prekrške prijav«« iz osta- lih republik, četudi so bili drugi okrajni senati tukajšnje republike pristojni zn postopek. Vrl tem bi pripomnili, da smo knjižili v UK 'Nvnm. UPRAVNO KAZNOVANJE ^krajni sodniki za prekrške so ■ wsn U-6'* v letu 1958 v postopku 12.399 vpisnik vse prijave, četudi sino ve-Jt r®Vn'k kazenskih zadev. V tem deli. da bo treba nekatere odstopiti *eivV' *e v,^*eUh 374 upravnih ka- drugim organom v pristojno pošlo-r-{lsk'h zadov, katere so ostale ne- vanle, in to zaradi tega, da smo ene iz leta 1957, novih prijav pa Imeli evidenco nad kršitelji pred- sko zahtevke pocdincev, pravnih leta 1957: iavni red in mir lažno novice omalovaževanje izmikanje delu pijančevanje na javnem kraju prostitucija igra na slepo srečo in beračenje pravni položaj verskih skupnosti ostali predpisi s področja javnega reda in notranje ureditve neprijava bivališča osebne izkaznice nabiranje prispevkov neprijava prireditev obmejni pas javni promet nedovoljena posest orožja gozdni prekrški ribolov in lov trgovinski predpisi obrtni predpisi gostinstvo gradbeništvo finance _ e ostali gospodarski predpisi socialno zavarovanje delovna razmerja zdravstveni predpisi . prosveta higiensko-tehnična zaščita pri delu zakon o narodni obrambi odloki OLO in ObLO oseb, ustanov in drugih. Ta postopek je bilo nujno uvesti glede na dosedanjo prakso in v izogib raznim nevšečnostim. V naslednjem podajamo pregled pravnomočno izrečenih kazni po posameznih vrstah prekrškov, ki so bili obravnavani v letu 1958 po okrajnih sodnikih za prekrške v, primerjavi z enakim pregledom let 1957 1845 7 53 220 9 14 135 2 71 105 135 19 24 19 1764 62 322 31 68 10 43 35 28 139 388 27 68 125 28 1958 2300 13 16 368 16 23 223 4 102 185 148 26 49 18 2666 108 414 26 41 1 42 20 26 73 153 29 56 151 12 Pregled pravnomočno izrečenih kazni, ki so jih izrekli občinski sodniki za prekrške v letu 1958 in primerjava teh z lotom 1957: predpisi s področja javnega reda in no- 1957 1958 tranje ureditve 207 152 neprijave bivališča 413 596 osebne izkaznice 410 651 javni promet 2128 4499 nedovoljena posest o rož.j a — — pred vojaška vzgoja 44 i gozdni predpisi ribolov in lov 7 5 21 trgovinski predpisi 24 22 obrtni predpisi 241 273 gostinstvo 28 21 gradbeništvo 133 130 finance 2 2 ostali gospodarski predpisi 243 198 socialno zavarovanje 5 7 delovna razmerja 150 34 zdravstveni predpisi 78 113 prosveta 63 43 učenci v gospodarstvu 8 12 higiensko-tehnična zaščita pri delu « 15 18 zakon o narodni obrambi 89 90 odloki OLO in ObLO 879 1330 Skupni prikaz vseh pravnomočno izrečenih upravnih kazni, ki so jih v letu 1958 izrekli okrajni in občinski sodniki za prekrške v primerjavi z enakimi podatki iz lela 1957: javni red in mir 1957 1845 1958 2300 lažne novico 7 13 omalovaževanje 53 16 Izmikanje delu 220 'tl pijančevanje na javnem kraju 9 prostitucija igra na slepo srečo in beračenje pravni položaj verskih skupnosti ostali predpisi s področja jaVhega reda in notranje ureditve neprijava bivališča osebne izkaznice nabiranje prispevkov neprijava prireditev obmejni pas javni promet nedovoljena posest orožja predvojaška vzgoja gozdni prekrški ribolov in lov .8 £ trgovinski predpisi obrtni predpisi gostinstvo gradbeništvo fina nce ostali gospodarski predpisi socialno zavarovanje delovno razmerja zdravstveni predpisi prosveta učenci v gospodarstvu higiensko-telinična zaščita pri delu zakon o narodni obrambi odloki OLO ObLO 278 254 318 781 545 779 19 26 24 49 19 18 3891 7165 62 108 55 155 329 414 36 47 92 63 251 274 71 63 168 150 30 28 382 271 393 160 176 63 146 169 63 43 9 12 15 18 203* 90 907 1342 Ce glede na gornje ugotovitve primerjamo število upravno kaznovanih oseb po okrajnih in občinskih sodnikih za prekrške v letu 1957 (10.125 osel)) s številom upravno kaznovanih v letu 1958 (skupaj 14.676 oseb), tedaj vidimo močan porast upravno kaznovanih v letu 1958. Tako je bilo v preteklem letu 4265 oseb več kaznovanih kot v letu 1957. V teh podatkih so vštete tudi upravno kaznovane osebe s področja štirih občin bivšega okraja Trbovlje, katerih je bilo od 1. julija do 31. decembra 1958 skupaj 288. Če odštejemo podatke o upravno kaznovanih bivšega okraja Trbovlje, je tedaj število upravno kaznovanih oseb no področju okraja Ljubljana brez Trbovelj skupaj 14.388. Dalje ugotavljamo, da je naraslo tudi število upravno kaznovanih pravnih oseb, katerih je bilo v letu 1956 skupaj 63, v letu 1957 skupaj 75, v letu 1958 pa skupaj 104. Po tako dobljenih podatkih je bil v letu 1958 v okraju Ljubljana brez Trbovelj upravno kaznovan skoraj vsak 24. državljan, medtem ko je bil v letu 1957 kaznovan skoraj vsak 33. državljan, v letu 1956 pa skoraj vsak 19. državljan. V odstotkih povedano je bilo v letu 1958 k*znovanih 4.25°/o oseb okraja Ljubljana, v letu 1957 pa 3.07 °/e, v letu 1956 pa 5.6 ®/o oseb. Po socialnem poreklu so od upravno kaznovanih po okrajnih in občinskih sodnikih za prekrške na prvem mestu delavci, nato uslužbenci itd. Socialni sestav upravno kaznovanih pa je sledeči: Sodniki zn prekrški* RO v 1. 19*58 delavcev kmetov uslužbencev obrtnikov ostalih kaznovali okrajni 2944 588 1531 707 958 občinski 4695 663 870 714 1006 skupaj 7639 1251 2401 1421 1964 ali 51,97 •/• 8,51 °/o 16,33 «/« 9,66 «/o 13,53 •/. V gornjih podatkih so upoštevane tudi kaznovane osebe bivšega območja okraja Trbovlje, ki je pripadlo okraju Ljubljana, in sicer v času od 1. julija do 31. decembra 1958. Prikaz izrečenih kazni zoper fizične osebe v letu 1958 je naslednji: okrajni sod. občinski sod. Število izrečenih zapornih kazni 851 32 število trajanja v dnevih Denarne kazni so bile izrečene: 12107 276 do 500 din 1390 3838 > nad 500 do 1.000 din 1527 2778 V nad 1.000 do 2.000 din 2006 1228 V nad 2 000 do 3.000 din 662 232 K nad 3 000 do 5.000 din 453 117 nad 5.000 do 10.000 din 157 51 -P nad 10.000 din 13 — -Sf ukorov je bilo izrečenih 176 207 "S Prikaz izrečenih upravnih kazni zoper pravne osebe je naslednji: do 1.000 din nad 1.000 do 5.000 din nad 5.000 do 10.000 din nad 10.000 do 50.000 din nad 50.000 din okr. sod 8 28 21 14 3 obč. sod. KAZNOVALNA POLITIKA Kaznovalna politika sodnikov zn prekrške glede izreka vrste in višine kazni sc v primerjavi iz leta 1957 in 1958 v bistvu pravzaprav ni spremenila. Po prej navedenih podatkih je bilo v letu 1958 znatno več oseb upravno kaznovanih kot pa v letu 1957, to pa zaradi tega, ker je bil v letu 1958 dotok prijav znatno večji kot v letu 1957. Največ prijav so dale tako v letu 1957. kot v letu 1958 poslaje LM. Ugotovljeno je, da v letu 1957 postaje I.M niso prijavljale lažjih kršitev raznih predpisov predvsem s področja jav- nega cestnega prometa sodnikom za prekrške, ker se je smatralo za bolj oportuno, do sc na siorilce prekrškov vzgojno vpliva, tako da se jih ne prijavlja, oziroma ne kaznuje, temveč le opozarja na storjene prekrške in njih posledice. S takim postopkom pa je bil dosežen po dosedanjih podatkih le delen uspeh, ker so mnogi kršitelji posebno prometnih predpisov to zlorabljali, zaradi česar so v letu 1958 prijave postaj LM ponovno narasle. Nedvomno je, da upravno kaznovanje ne sme biti množično in prav zaradi tega je boljše izrekati manj kazni, vendar te bolj ostre. V tem smislu so bila dana navodila vsem sodnikom za prekrške na področju našega okraja. Glede na to načelo morajo biti povsem razumljivi prej navedeni podatki o ustavitvah upravnega kazenskega postopka po okrajnih in občinskih sodnikih za prekrške. Kaznovalno politiko smo usmerjali v tem smislu, da je ta bila čimbolj enotna, kar nam je v glavnem tudi uspelo. So pa primeri, ko so nekateri sicer redki občinski sodniki izrekali glede no težo in naravo prekrška dokaj mile kazni, zaradi česar so bili no konferenci občinskih sodnikov na navedeno opozorjeni. Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali vse za odmero kazni pomembne okoliščine, kot težo prekrška, stopnjo storilčeve odgovornosti, nastalo posledico, premoženjske razmere storilca, njegovo pred-kaznovanost itd. V primerih, v katerih je določena vrsta prekrškov vzbudila že problem, kot n. pr. vožnja v vinjenem stanju, vožnja motornih vozil brez vozniškega dovoljenja, opuščanje zatiranja koloradskega hrošča, izostajanje od pred-vojaške vzgoje, motenje nočnega miru in podobno smo kaznovalno politiko zaostrili ter izrekali strožje kazni. Prav tako so bile izrečene hujše kazni zoper delomrzneže, prostitutke in igralce na slepo srečo. V smislu predpisa temeljnega zakona o prekrških smo se v mnogih primerih posluževali mandatnega postopka. to je izdajali odločbe o prekršku brez predhodnega zaslišanju obdolženca, ko je bil prekršek manjšega značaja in ugotovljen na podlag! osebne ugotovitve uslužbenca LM ali drugega državnega organa (tržnih, sanitarnih in, drugih inšpektorjev) ter izrekali kazni, s čimer smo prihranili na času tako sodnikom za prekrške kakor tudi obdolžencem. V teh primerih so bilt? izrečene milejše denarne kazni do 2000 din. V letu 1958 je bilo izrečenih po okrajnih in občinskih sodnikih za prekrške 883 zapornih kazni, medtem ko jih je bilo v letu 1957 izrečenih le 500. V zvezi s lem ugotavljamo, da je število težjih kršitev javneea reda in miru ter družbene discipline naraslo. Na prvem nvstu so po številu zaporne kazni (366) zoper kršilce javnega reda in miru, ki se izmikajo delu oziroma vdajajo brezdelju. S temi so v pretežni meri povezani storilci, ki se potikajo okrog, ne da bi se prijavili za bivanje pri pristojnem državnem organu in ki so tudi brez osebnih izkaznic (skupaj 278 zapornih kazni). zaradi prostitucije v letu 1958 skupaj 23 zapornih kazni, v letu 1957 pa 10. Zoper voznike motornih vozil so bile izrečene štiri zaporne kazni, varstvenih ukrepov začasnega odvzema Vozniškega dovoljenja pijanim voznikom motornih vozil pa izrečenih 50. Zaradi pretepov, neredov in izredno drznega ter surovega vedenin lin javnem krnili je bilo kaznovanih z zapornimi kaznimi v letu 1958 skupaj 107 storilcev, v letu 1957 pa 60 storilcev. Zaradi beračenj n je bilo izrečenih v letu 195A skupaj , 36 zapornih kazni, v letu 1957 pa 21. Zaradi vdninnia igri na slepo srečo je bilo izrečenih v letu 19*8 skupaj 30 zapornih kazni, v letu 1957 pa 14, PRIJAVITELJI PREKRŠKOV Primerjava dotoka prijav v letu 1957 in letu 1958 pokaže, da je dotok prijav v letu 1958, močno naraste I. V letu 1957 so prejeTl®’o k raj ni in občinski sodniki za prekrške skupaj 16.118 prijav, medtem ko so J letu 1958 prejeli skupaj 26.704 prijave. V leju 1958 so prejeli okrajni sodniki zn prekrške od tajništev za notranje zadeve in poslej I,M skupaj 7835 prijav, občinski sodniki pa 9405 prijav,,, skupaj 17.240 prijav, medtem ko SO jih prejeli v letu 1957 oboji skupaj 10.084 prijav. Iz tega' se vidi. da so organi notranje uprave budni in da ta služba v redu deluje v smeri odkrivanja in preprečevanja prekrškov. Na drugem mestu so prijave, ki so prispele sodnikom za prekrške od okrajnega T.O in občinskih ljudskih odborov. V letu 1958 so prejeli od teh organov okrajni sodniki zn prekrške 3357 prijav, občinski sodniki zn prekrške pa 2635 prijav, skupaj 5992 prijav, (ločim so jih v letu 1957 prejeli skupaj 3040. Iz. teh podalkoV vidimo znatno učinkovitejšo dejavnost poslovanja občinskih in okrajnih upravnih organov. V primerjavi z letom 1957 je v letu 1958 nastal tudi porast prijav raznih inšpekcij, predvsem tržne, sanitarne in gradbene. Tako so 1® inšpekcije dostavile v letu 1958 skupaj 900 prijav, d očim jih je bil® v letu 1957 skupaj 656. Iz navede- ’ nega se jasno vidi, d n se te inšpekcije vedno bolj uveljavljnjp v svojem delu, mnenja pa smo. da j® > vse to še vedno premalo glede na odgovornost in pomembnost inšpekcij. Ob tej priliki še omenimo, d® smo v teku leta imeli sestanek 1 zastopniki tržne in gradbene in* špekeije in se z njimi dogovoril' o zadevah v zvezi z upravnim kaznovanjem. Zavod zn socialno zavarovani® je v letu 1957 dostavil skupaj 367 prijav, v letu 1958 pa skupni 357. Stanje je tedni za obe leti približno isto. Pri tem bi še omenili, da ®.® prijave tega zavoda bile v več pri' merili nepopolno in smo zaradi tega stopili v iflik s predstavnikom zavoda in se glede nadaljnje koordinacije dela v pogledu upravne1'® koznovnnjn podrobno domenili. O" organov uprave cest so sodniki z® prekrške v letu 1957 prejeli skup®j 32 prija v. v letu 1958 pa skunoj ** priiav. Spričo majhnega števila d®' spelih prijav smo mnenja, dn I® znd>i>'e ne predstavljajo posebne®® problema za linrnvnn kaznovani®’ Gled" pri lev (110). katere je d®' stavila »n-teiVntn zn prekrške kontrola meril lp plemenitih kovin. v"®-to vi jamo. da so bile le nepopoln® in da i» zaradi fegn bilo v mnog'!' primerih upravni t-nzenski odstop®® ustaviti. V«r ni bito potrebnih P'1” (laikov ozirom s dokazov, dn je O®” dolženee storil prekršek. O teh p®' manikl:!vns. V gornjih številkah so upoštevane tudi kršitve predpisov o voznikih motornih -vozil, katerih je bilo v letu 1957 skupaj 708. v letu 1958 pa skupaj 1270. Večina teh prekrškov« so vožnje brez vozniškega dovoljenja in vožnje v vinjenem stanju. Glede na porast števila motornih vozil v okraju je delno razumeti tudi porast teh prekrškov, ki v primerjavi z letom 1937 znaša 79,180/0. Nasproti tem kršilcem so bile izrečene tudi ostrejše kazni, tako v šfirih primerili 'zaporne. y 76 Primerih denarne kazni od 5000 do 10.000 din. v 162 primerih od 3000 do 5000 din itd. Poleg tega je bilo v Preteklem letu, kot že omenjeno, v 50 primerih odvzeto storilcem vozniško dovoljenje. Mnenja pa smo, da je kljub temu bila kaznovalna Politika nasproti tem storilcem premila in v bodoče pač ne bo več v taki meri kot do sedaj upoštevati olajševalnih okolnosti, kot je skrb ?a družino, premoženjske razmere itd. Običajno imajo ti prekrški tudi hude posledice, kot so prometne nesreče, in je zaradi tega ostrejša Kaznovalna politika na mestu. Večino prometnih prekrškov pa je v glavnem lažje narave in je razumljivo, da so bile izrečene zoper storilce takih prekrškov razmeroma nizke denarne kazni. Tako so bile izrečene po okrajnih sodnikih za prekrške za te lažje kršitve prometnih predpisov povprečno denarne kazni od 500 do 3000 din, dočim je bilo to povprečje pri občinskih sodnikih do 500 dm. Res je, d« so prekrški, katere so obravnavali občinski sodniki, v glavnem 'užje narave (vožnja brez luči, brez Zvonca, nepravilno prehitevanje, v9žnjn po levi strani, nedajanje z»nkov itd ), vendar pa tudi ti prekrški predstavljajo v danem primeru ogrožanje javnega prometa, posebno na cestah z živahnim prometom in imajo zato lahko težke Posledice. Prav zaradi tega bomo uidi v teh primerih kazensko polivko zaostrili. R. Prekrški predpisov I Področja javnem reda In notranje ureditve Prekrški s področja javnega reda II notranje ureditve so po številu 1,1 drncem mestu in jih je bilo ' letu 1958 skupni 6863 ali 44,27*/« r*oh prekrškov, dočim jih je bilo ’ letu 1957 skupaj 4915 in se je 'ofemtakem število teli prekrškov f letu 1958 nasproti letu 1957 zvi-1,1 lo z.n 39 74%. Iz. podrobnega pre-, (‘da, knterera smo pJKlali v zavihu tega poročila, sledi, (la je ' ovilo prekrškov v vseh vrstah s oga področja v <|etu 1958 naraslo ' Primerjavi z letom 1957. medtem je v primerjavi let 1956 in 1957 lotil 1937 v vseli vrstah prekrškov ®dlo. Predvsem bi pri tejn pouda-' da je v letu 1938 znatno na-°slo število težjih kršitev javnega reda In miru, kot pretepanje in posebno drzno ter surovo vedenje na javnem kraju, izmikanje delil, razširjanje neresničnih novic, prostitucija, igra na slepo srečo in beračenje. Razumljivo je, da je bilo v zvezi s tem izrečenih tudi več zapornih kazni. Prav tako je bilo v primerih težjih kršitev javnega reda in miru izrečenih 15 varstvenih ukrepov izgona (drzno vedenje dva primera, prostitucija štirje primeri, beračenje en primer, igra na slepo srečo osem primerov). Pri tem bi še poudarili, da kljub znatnemu dvigu teli prekrškov v letu 1958, 4o število ni doseglo števila vseli teh prekrškov iz leta 1956, temveč leto 1956 precej presega leto 1958. Mnenja smo. da ta skok prekrškov v letu 1958 v glavnem lii posledica pogostejših kršitev ustreznih predpisov, temveč je to posledica intenzivnejše prijavne službe. V preteklem letu je bilo kaznovanih 108 oseb zaradi kršitve predpisov o orožju ter razstrelivih in v 60 primerih izrečen varstveni ukrep odvzeme orožja, dočim je bilo v letu I957 le 62 oseb kaznovanih zaradi teh prekrškov. Naj še omenimo, da so odvzem neopravičene posestj orožja izvaja dosledno v skladu z zakonitimi predpisi. Število kršiteljev predpisov o osebnih izkaznicah in predpisov o prijavni oziroma odjavni službi je prav tako naraslo v letu 1958 z.n eno tretjino v primerjavi z letom 1)57. V letu 1957. je bilo kaznovanih zaradi teli prekrškov 1063 oseb. v letu 1958 pn !5fiT) oseb. Ti prekrški znašaio 10.06% vseli prekrškov v letu 1958. Pri tem bi pojasnili, da so slabo četrtino prekrškov obravnavali okrajni sodniki z.n prekrške, četudi spadajo ti prekrški v stvarno pristojnost občinskih sodnikov, to pa zaradi tega. ker so okrajni sodniki z.n prekrške pri vodeniu upravnega kazenskega postopka zoper storilec zaradi brezdelja, beračenja, prostitucije ali podobno morali obravnavati tudi prekrške zaradi ne-posedo vanjn osebne izkaznice ni i nenrijnve prebivališča, kateri prekrški so običajno povezani. V zvezi s tem so okrajni sodniki zn prekrške izrekali skoraj v vseli primerili ustreza ioČe zaporne kazni, (ločim so občinski sodniki za prekrške izrekali pretežno denarne kazni, in sie^r v 607 primerili do 500 din, v 383 primerih od 500 do 1000 din, v 140 nrimenh od 1000 do 2000 din itd. Občinski sodniki za prekrške so zn te prekrške izrekli zaporne kazni le v 32 primo-ili, kazen ukora na v 44 nrimerih. Občinski sodniki zn nrekrške so obravnavali te prekrške v v<>čmi primerov kot posamezne nrekrške, ne pn' v realnem slekli kot okrnini sodniki za prekrške, n. pr. brezdelje In istočasno nenrijnva prebivališča, oziroma neposedovanie osebne izkaznice. Zato so v glavnem take kazni ustrezale teži prekrška. C. Prekrški s področja gospodarstva Prekrški s področja gospodarstva so v glavnem ostali nn isti višini v letu 1958 (skupni 43101, kot v letu 1957 (skupaj 1329),, Najštevilnejši prekrški s tega p naročja so gozdni prekrški, ki so v primerjavi z letom 1957 v letu 1958 narasli za 85 primerov in i ih je tako 414 skupili. Pri teh prekrških prevladujejo sečnic lesa brez dovoljenja in brez odkazila po pristojnem organu. Večji del prijav za te prekrške so dostavili gozdarski organi, nekaj pa tudi postaje Ljudske milice. Obrtni prekrški so v primerjavi z letom 1957, ko jih Jc bilo 265, v letu 1958 za malenkost narasli in jih je skupaj 274. Po podatkih, katere imamo, se prijavljajo le kršitve težjega značaja. Glede višine izrečene kazni pa pripominjamo, da so bili storilci v 71 primerih kaznovani z denarno kaznijo do 2000 din, v 110 primerih od 2000 do 5000 din in v 22 primerih pa nad 5000 din. Pri gradbenih prekrških zaznamujemo majhen padec števila kaznovanih oseb. Tako je bilo v preteklem letu kaznovanih le 150 oseb, medtem ko jih je bilo v letu 1957 skupaj 168 oseb. Pri tem bi bilo pripomnili, dn so bile med kršilci tudi pravne osebe in jih je bilo qsem kaznovanih. Prav tako so prekrški s področja trgovine v primerjavi z letom 1957 v letu 1958 padli od 92 na 63 primerov. V teli primerih so za popadem prekrški kršitve uredbe o trgovanju in trgovskih podjetjih ter trgovinah, n. pr. uporaba nežigosa-nili meril, neoznačba cen na blagu in druge manjše kršitve. Kršitve težjega značaja s tega področja pa so itak gospodarski prestopki. Prav tako smo zaznamovali v letu 1958 padec prekrškov s področja gostinstva, katerih je bilo le 63, To so predvsem kršilci predpisov uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih, in to prodajalci vina, katerega so pripeljali iz drugih krajev in ga prodajajo na drobno brez dovoljenja, oziroma izven tržnega prostora. Teh kršilcev pa je vedno 11111 n j, ker so tržna in sanitarna inšpekcija ter uslužbenci Ljudske milice dosledno izvajali zoper kršilce ustrezne ukrepe. Od kršitev ostalih predpisov s področja gospodarstva, katerih število je padlo od leta 1957 (382 primerov), v letu 1958 nn 271 primerov, naj omenimo kršitve zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, katere so zagrešili kmetovalci. ker niso zatirali rastlinskih škodljivcev in bolezni na krompirju iu srninem drevju. Teh primerov je bilo največ in smo v dogovoru s prijavitelji uvajali upravni kazenski postopek takoj, zaradi česar je bilo tudi upravno kaznovanie učinkovito. V nekaterih primerili pn so prijave bile nepopolne in premalo konkretne in jih je bilo treba vrniti v dopolnitev prijavitelju, zaradi česar se je v takih primerih upravni kazenski postopek zavlekel. Kršitve predpisov o lovu in ribolovu so v letu 1958 porasle od 36 v letu 1957 na 47 v letu 1958. Finančni prekrški nn so se zmanjšali od 30 v letu 1957 na 28 v letu 1958. C. Prekrški s področja delovnih razmerij Na področju krši Ive predpisov o socialnem zavarovanju beležimo znaten padec. V letu 1956 ie bilo teli prekrškov 832. v letu' 1957 skupaj 303 in v letu 1958 pn samo 160. Ta lindee je nastal prvič zaradi tega, ker 7« vod zn socialno znvnrovanie v smislu dogovora ne nriinvljn lnŽ-iih kršitev, temveč dosego uspehe že s nreVentivo. drugič pn zaradi tega ker je bil postonek v več primerih ustavljen zaradi nenopolnosti nriiav, oziroma pomanjkanja dokazov. Znaten ie padec tudi števila ostalih prekrškov s področja delovnih razmerij, in sicer ie bilo teh prekrškov v letu 1957 skupaj 176, medtem lf° jih je v letu 1958 le še 63. Razlog temu padcu je nedvomno ta, da samovoljna zapustitev tlela ni več prekršek, poleg tega pa tudi Biro za posredovanje dela ni do- stavljal več toliko prijav kot prejšnja leta. D. Ostali prekrški Predvsem bi bilo tu omeniti kršitve predpisov zakona o narodni obrambi, katerih je malenkostno manj v primerjavi z letom 1957 (skupaj 258), medtem ko jih je v letu 1958 skupaj 245. Kršitelji teli predpisov so obvezniki predvojaške vzgoje, ki neopravičeno izostajajo od predvojaške vzgoje, dalje vojaški obvezniki, ki ne prijavljajo sprememb svojega prebivališča, lastniki vprežne živine, ki ne prijavljajo odsvojitev živine itd. S področja zdravstva in socialne politike ugotavljamo malenkosten porast prekrškov, in sicer jih je bilo teli v letu 1957 skupaj 161, v letu 1958 pa 187. Sem spadajo kršitve predpisov zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (90 prekrškov), zakona o"preprečevanju in zatiranju kužnih bolezni (39 prekrškov), kršitve predpisov o higiensko-tehnični zaščiti pri delu (18 prekrškov) itd. Končno sc je dotakniti v tej zvezi še prekrškov s področja kulture in prosvete, katerih je bilo v letu 1958 skupaj 43, v letu 1957 pa 63 primerov in je tako zabeležiti tudi pri teli prekrških upadanje. POSEBNE PRIPOMBE K UPRAVNEMU KAZNOVANJU Mladoletniki V letu 1958 so okrajni in občinski sodniki za prekrške kaznovali skupaj 330 mladoletnikov. Od teh je bilo 39 kaznovanih zaradi nedostojnega vedenja in pretepov na javnem kraju, dva zaradi vdajanja igri na slepo srečo, 13 zaradi kršitve odloka o javnem redu in miru, 7 zaradi kršitve predpisov o posesti in nošenju orožja, 21 zaradi neprijave prebivališča in neposedovnnja osebne izkaznice, 222 zaradi kršitve cest-no-prometnih predpisov. 17 zaradi kršitve predpisov o sladkovodnem ribištvu in 9 zaradi drugih prekrškov. Iz tega sledi, da tudi pri mladoletnikih prevladujejo prometni prekrški. Zoper mladoletnike so bile izrežene kazni ukora in denarne kazni, pri čemer se je upoštevala predvsem njihova mladost, premoženjske razmere itd. Zaporne kazni zoper .-mladoletnike niso bile izrečene. Prekrški mladoletnikov so v glavnem lažjega značaja, kar ie razvidno iz tega. d n so jih občinski sodniki za prekrške obravnavali točno za 100% več kot okrajni sodniki za prekrške, Inozeinei V letu 1958 je bilo kaznovanih 7 inozemskih državljanov, in »sicer, 3 zaradi cestno prometnih predpisov. 2 zaradi kršitve uredbe o prijavljanju prebivališča, 2 pa zaradi nedostojnega vedenja. Pri tem bi bilo še pripomniti, du je bilo v letu 1957 kaznovanih 8 inozemeev. Vplačila denarnih kazni Vletu 1958 je bilo vplačanih na podlagi pravnomočnih odločb o prekršku okrajnih sodnikov za prekrške 11.518 802 din. na podlagi odločb občinskih sodnikov zn prekrške pa 6.100.744 din. skupaj tedaj 17 mi-* lijonov 619.546 dinarjev. Poleg tega pa so uslužbenci I.M nn kraju storitve prekrška izterjali od kršilcev predpisov skupaj 3 milijone 399.950 dinarjev. Vplačani denarni zneski so bili odvedeni v smislu predpisov v sklad za socialne ustanove, v cestni sklad in v preventivni sklad zavoda za socialno zavarovanje. POSLOVANJE OKRAJNEGA SENATA ZA PREKRŠKE Okrajni senat za prekrške je f leta 1958 prejel 141 pritožb zoper bdločbe o prekršku občinskih sodnikov za prekrške. Iz leta 1957 pa je ostalo nerešenih pet pritožb, tako aa je Senat za prekrške imel v letu 1958 v obravnavi skupaj 146 pritožb. V letu 1958 pa je rešil skupaj 122 pritožb, tako da je ostalo nerešenih še 24 pritožb. Od skupnega števila 122 rešenih pritožb je senat za prekrške v 50 primerih prvostopne odločbe v celoti potrdil oziroma pritožbe zavrnil kot neutemeljene, v 30 primerih je prvostopne odločile spremenil v izreku o krivdi ali kazni, v 19 primerili je prvostopne odločbe spremenil in upravni kazenski postopek ustavil, ker dejanje ni predstavljalo prekrška, ali pa zaradi pomanjkanja dokazov itd. V 23 primerih pa je prvostopne odločbe zaradi pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka razveljavil in zadeve vrnil prvostopnim organom v ponovno postopanje in odločanje. Pri primerjavi številu pritožb iz leta 1957, ko jih je bilo 154, z letom 1958. ko jih, je bilo 141, je videti malenkosten padec v letu 1958. Nasprotno pa ic število prvostopnih odločb o prekršku, katere je okrajni senat za prekrške v celoti potrdil, večje kol v letu 1957. Ze samo to dejstvo kaže, da se je kvaliteta dela občinskih sodnikov zn prekrške v primerjavi z letom 1957 dvignila. Pri tem bi poudarili, da je po splošni ocenitvi pritožbenih spisov, delo občinskih sodnikov za prekrške v strokovnimi pogledu v glavnem še zadovoljivo kljub temu, da obstajajo pri njihovem delu v neki meri razne pomanjkljivosti in nepravilnosti. grobih nezakonitosti pa niso Ugotovili. Razlogi navedenemu so nedvomno ti, da se občinski sodniki za prekrške ne poglabljajo v dovoljni meri v nravne prednise predvsem V take. ki se v praksi bolj redko uporabi injo. V bodoče bodo naloge občinskih sodnikov za prekrške znatno večje in težje, ker je prišlo z uveljavitvijo novega temeljnega zakona o prekrških veliko prekrškov iz stvarne pristojnosti okraj- nih sodnikov za prekrške v pristojnost občinskih sodnikov za prekrške. V zvezi s tem se bodo morali občinski sodniki za prekrške seznaniti tudi v praksi z novimi predpisi in te pravilno uporabljati. Pri tem bi bilo pripomniti, da so'tako občinski sodniki za prekrške pristojni za obravnavanje upravnih kazenskih zadev, pri katerih je zagrožena denarna kazen do 100.000din oziroma zaporna kazen do 30 dni (tako n. pr. gozdni prekrški, vsi cestno prometni prekrški fn drugi za gospodarstvo in družbo sploh zelo važni in pomembni predpisi o prekrških). Glede na tako stanje bo nujno 1 priporočati vsem občinskim ljudskim odborom, da občinskim sodnikom za prekrške nudiio vso pomoč in jim zagotovijo potrebna sredstva, da se bo inštitucija občinskega sodnika za prekrške kot pomembnega činitelja v sklopu ostalih organov državne uprave primerno utrdila in da bo delo občinskih sodnikov r»o-tekalo nemoteno in v redu, tako v njihovi ekspeditivnosti ter kvaliteti. POPRAVEK K nRItfRENFMU PLANU OKRAJA UHRUANA . ZA LETO 1959 15. Ob primerianju z izvirnikom se je ugotovilo, da ie zašla v družbeni plan okraia Ljubljana za leto 1959 (Glasnik št. 20/59) spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK Družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1959 V 5. »oglavju se pod točko B/4 dodnsta besedilu »zn gradnjo zdravstvenega doma nn Viču« besedi »'tt Šiški«, tako da se dodatno besedilo pravilno glasi: »zn -"oilnio zdravstvenega doma na Viču in v šiški 80,000.000 dinarjev«. Iz skupščinske pisarne 01,0 Vsebino Delo Senata za prekrške v letu 1058. 15 Popravek k družbenemu planu okraja ta leto 105». Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1057. Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. j.. Babno polje AKTIVA bilanca na dan 31. decembra 195) PASIVA ^ Naziv postavke Znesek v 080 din Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna A Viri osnovnih In i/ločena sredstva m Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 8.108 t. Sklad osnovnih sredstev L Investicijsko posojilo ta 8.108 2 Investicije v teku 80 osnovna siodstva 1. Izločena sredstva in dru- 1.100 8. ElaznJ skladi 1.91» 6» Investicijska sredstva l. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 1. Drugi viri financiranja Investicij 80 B. Obratna sredstva u Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrafr* L Skuona obratna sredstva 6.326 na sredstva 4.C67 1 Sklad obratnih sredstev 9. Investlvllsko posojilo za eoi obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu lltve In rti-iga .Uliva C. viri srvdstcv e obračunu In druga pasiva 1. Kupe) in druge terjatve 2.029 10 Dobavitelji In druge * Druga aktiva ig:i obveznosti 2.231 11 Druga pasiva Skupaj: 17.1108 Skupaj: 17.50» Računovodja: * Predsednik UO Direktor: Iva Logar Anton Mohorič Anton Žagar Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Sava pri I.ltijl AKTIVA BILANCA na dan 11. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 dl» A. ftsnovna A. viri osnovnih tn Izločena sredstva in Izločenih sredstev L Osnovna sredstva 2.309 t. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za 1.944 2 Investicije v teku 6.9C2 3f>5 ». Izločena siedstva in dru- 1.4.38 8. Razni skladi 8.668 6a Investicijska sredstvu L Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij ». Drugi viri financiranja Investicij 6.06* B. Ol rmna sredstva u. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna siedstva 4.013 na sredstva 1.250 l. Sklad obratnih sredstev ». investicijsko posojilo za 1.383 obratna sredstva ». Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračune |1tve JU In druga aktiva C. Viri sredstev v obračuna In druga pasiva 8. Kupci in druge terjatve Rt>6 10. Dobavitelji In druge ». Druga aktiva 1.023 obveznosti 1.529 ll Druga pasiva 238 Skupaj: 15.733 Skupaj: 15.743 Računovodja: Predsednik UO: Jože Žgajnar Karol Lovše Direktor: Ivan Matko V Zaključni račun KAROSERIJSKE DELAVNICE. Vlr-Domžale Poslovno leto 1957 se Je končalo z ozirom na leto 1956 bolj ugodno, saj znala dobiček z ozirom na lansko leto za več kot milijon dinarjev presežka. AKTIVA BILANCA na dan II. decembra 1951 PASIVA Zj[D Naziv postavke Znesek v ooo din ‘g®0 Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna tn izločena sredstva 4.953 A. Vtrt osnovnih m Izločenih sredstes L Sklad osnovnih sredstev 1.362 l. Osnovna sredstva t Investicijsko posolilo ta 2 Investicija v teku osnovna sredstva 1 Izločena sredstva In dru- 8. Razni skladi 216 ga investicijska sredstva B. Obratna sredstvo £ L Skupna obratne sredstva L Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi vlrt financiranja InvestlU) B. Viri obratnih sredstev 1. Banka - kredit ta obrab- % 3.593 2.733 na sredstva f. Sklad obratnih sredstev 1. InvesUeltsko posojilo ta obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- - C, Sredstva v obračano In Iruga aktivi lltve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva š. Kupci ln druge terjatve 1. Druga aktive 2.392 18. Dobavitelji ln druge obveznosti U Druga pasiva 1.938 ' 2.871 Skupaj: 10.080 Skupaj i 10.080 Računovodja: Predsednik DO: Direktor: Ljubo Medvešček Franc Vodnik Ivan Zaje Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Žalna AKTIVA B I L A N < A na dan II. decembra 19$) PASIVA Naziv postavke Znesek v ooo din Naziv postavke Znesek v ooo di» «. Osnovna A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev io močena sredstva 807 0.683 l. Sklad osnovnih sredstev 867 L Osnovna sredstva t Investicije v teku L Investicijsko posojilo ta L Izločena sredstva ln dru- 3.363 Uiti ga Investicijska sredstva B. Obiatnn sredstva V L Dolgoročno posojilo ta financiranje Investicij t. Drugi viri financiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- 6.08» L Skupna obratna sredstva 3.730 na sredstva I. Sklad obratnih sredstev L Investicijsko posojilo ta obratna sredstva 1. Pasivne časovne razme- 46» C, Sredstva v obračunu ln druga aktiva lltve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva t 8. Kupci ln druge terjatve 2.981 18. Dobavitelji ln druge 1 Druga aktiva 20 obveznosti ll. Druga pasiva 2.547 881 Skuoaj: 17.326 Skupaj) 17.828 Računovodja) Predsednik UOi Direktor: Štefka Lužar Anton Kastelic Franc Košir