Slavoljub Dobrdvec: Selanov  zet.
"3
Vse drugače se je preminjalo v Višnjah. Dve leti po laški vojski, blizu tri leta potem, ko je bila odprta cesta do Logatca, bil je gostilničar sam Se-lan. Bogastvo mu je teklo res kar kupoma v hišo. Zaradi tega pa še ni opustil prejšnjih postranskih dohodkov. Trdno se je še vedno držal tihotapcev, in oni so se držali njega. Neki večer se je vračal prav pozno z dela v skrivališču nad vasjo. Petelinje so že peli. Nasproti mu prihitita žena in hči, prestrašeni in le na pol oblečeni. Nobena ni mogla iz-pregovoriti besedice. Šele, ko ju vznemirjen popraša tretjič in četrtič, kaj se je zgodilo, odgovori Anica: „ Tatje, tatje!"
„Kje so tatje?" — vpraša Selan jezno. Bal se je res nesreče in rad bi bil zvedel vse hkrati.
„Pri nas so bili po noči. Vse denarje so pobrali", de žena.
„Bil je pa menda že oni peklenski Med-lišek."
„Ne vem, kdo je bil; pobrano je vse, kar je bilo gotovine." Brez sape jo ubere Selan v hišo in preleti vse sobe in shrambe. Vse je bilo sicer v redu, le iz njegovega predalnika so bili pobrani denarji.
„ Sedaj smo be -raci!" rjove Selan, ruje si lase in leta kakor divji po hiši. Po-praševal in ugibal je, kdo in odkod so bili tatje.
„DOM in SVET"
Angel miru.
(Nagrobni spomenik v Pragi. Modeloval Antonin Popp.)
1894,  št. 4.