KNJIŽEVNOST Iz slovenske geografske književnosti Geografski zbornik — acta geographica, XIV, Inštitut za geografijo SAZU, Ljubljana, 1974, 330 strani + karte v prilogi. Kot plod raziskovalne teme Kvartarni sedim enti in njihova izraba na Slovenskem, ki jo je prevzel Inštitut za geografijo pri SAZU, sta v tej številki GZ izšli dve daljši razpravi. Prva je Draga Mezeta »Porečje Kokre v pleistocenu« (96 strani). Mezetova razprava pomeni nov doprinos k poznavanju kvartarnega geom orfološkega dogajanja na Slovenskem. V njej avtor najprej opisuje in analizira razkrite profile in oblike v kvartarnih sedimentih, nato pa rekonstruira sistem pleistocenskih poledenitev in istočasnih akumulacij proda ter periglacialnega grušča ter m edledenih dob s prevlado erozije. V goratem delu porečja Kokre je mogel ločiti le würmski prodni zasip ter starejše, konglom erirane morene in breče, pri katerih ni našel znakov za podrobnejšo časovno uvrstitev. Na Kranjskem polju pa opisuje med odkladninami Kokre šest samostojnih akum ulacij in štiri erozijske terase. Tukaj se je avtor soočil s starejšim i ugotovitvam i Šifrerja (Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. GZ XI), Žlebnika (Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. Geologija 14) ter drugih. Pri preučevanju goratega dela Kokre je lahko vzel za izhodišče starejše raziskave, ki jih je dopolnil. Več novega, kot glede obsega glavnega, jezerskega würmskega ledenika prinaša Mezetova razprava glede stranskih ledenikov, ki razen Roblekovega ledenika, ki je polzel po grabnu Belega potoka, niso dosegli dolinskega ledenika. To so bili podstoržiški, suha- dolski, ledeniki na zahodnem pobočju Jezerske Kočne, v povirju Koritarice, nadalje v dolini Vobence in še nekaj manjših v karavanškem območju porečja Kokre. Povsem novo podobo nam nudi Meze za Roblekov ledenik. Več prostora zavzemajo morene bühlskega stadija. Takrat je makekov ledenik še segal do doline Jezernice, tam nasul morene in, ker je bila dolina od tu do vhoda v Makekovo kočno brez ledu, je nastalo jezero, ki je pustilo mokrotni svet do današnjih dni in najbrž dalo osnovo imenu Jezersko. Naj omenim od ostalih ugotovitev le dve, ki vzbujata vrsto vprašanj: strmec Kokre je bil po Mezetu v času nastajanja vršaja na Kranjskem polju manjši kot v wiirmu. V holocenu je prišlo v dolini Kokre pod Predvorom do ponovne, do 10 m visoke prodne akumulacije. Izredno dragocena je barvna geomorfološka karta porečja Kokre v m e­ rilu 1 : 35.000, ki je izreden tehnični dosežek Kartografskega zavoda SAZU. Izvajanje dokumentira tudi 43 črno-belili fotografij. Po Šifrerjevem opisu kvartarnega dogajanja v Kamniški Bistrici (»Po­ rečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. D ela 12 Inštituta za geografijo SAZU, 1961) in raziskavah v Gornji Savinjski dolini (D. Meze, Gornja Savinjska dolina. Nova dognanja o geomorfološkem razvoju pokrajine. D ela 4 Inštituta za geografijo SAZU) sodijo zdaj po izidu Mezetove študije o Kokri Kamniške/ Savinjske Alpe med kvartarno morfološko najbolj preučene slovenske gore. Poznavalec treh do šestih umikalnih stadijev ledenikov drugod v Alpah pogreša le znanja o umikalnih stadijih v tem našem drugem najbolj alpskem gorovju na Slovenskem. Drugo, 75 strani obsegajočo razpravo je prispeval Milan Šifrer pod naslovom »Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in bližnjega obrobja«. Milan Šifrer, ki je doslej preučeval kvartar predvsem v poledenelem ozemlju in fluvioglacialne terase, se je to pot lotil subpanonskega gričevja. Dravinjskih goric, ki jih je pred dvemi desetletji opisal že S. Polajnar (Morfološki razvoj v Podravinju. GZ V, 1959). To pot ni imel opravka s fluvioglacialnim. temveč s fluvioperiglacialnim prodom in pobočnim gruščem, ki ga je v obilni meri prinašala pohorska reka Oplotnica. Toda njena akum ulacijska moč je bila v podpohorskih in podkaravanških Dravinjskih goricah šibka. Ker ležijo prodi neposredno na skalni podlagi, je avtor sklepal, da se je v teh perigla- cialnili območjih erozijska faza zavlekla iz toplih pleistocenskili razdobij v sam višek ledenodobne ohladitve. Pa še v kratkotrajni fazi akumulacije so vodni tokovi intenzivno bočno erodirali, posebno močno neposredno pod Po­ horjem, kjer tamkajšnje dolinske razširitve niso učinek tektonike, kot se glasijo starejše trditve. Zaradi prevladujoče erozije segajo najstarejše kvartarne prodne in prodno-erozijske terase zelo visoko. Iznad najstarejših dveh kvartarnih teras (s številko 5 in 4), ki jih avtor stavlja v giinz in predgünz, se dviguje le še malo najvišjih slemen in kop Dravinjskih goric. Ob prehodu pliocena v kvartar naj bi bile torej Dravinjske gorice dodobra uravnane. Šifrer je prišel torej do enakega prepričanja kot svoj čas A. Winkler (Ergebnisse und Probleme der Quartären Entwicklungsgeschichte am östlichen Alpensaum ausserhalb der Yereisungsgebiete. Oesterr. Ak. Wiss. B. 110, 1955), le da stoji glede tolmačenja, zakaj je prišlo do erozij in akumulacij, na nasprotnem bregu; Winkler razlaga vse s tektoniko. Šifrer vse s klimatsko geomorfologijo. Po Šifrerju je v ledenih dobah prevladovala akumulacija, v medledenih dobah pa erozija, po Winklerju pa obratno. Avtor je v območju goric našel pet akumulacijskih teras (predgünz, giinz, mindel, ris, wiirm), ki jih je starostno razvrščal predvsem glede na pe- lodno analizo, meritve zaobljenosti prodov po Cailleuxu in Reicheltu in glede na drugod po istem avtorju spoznano shemo kvartarnih faz erozije in akumu­ lacije. Analizira in s fotografijami dokumentira periglacialne sedimente in to tudi v pohorskem predelu porečja Dravinje, kjer omenja dve ledenodobni aku­ mulaciji periglacialnega grušča v istem nahajališču, kar je novost v slovenski geomorfološki literaturi. Pozornosti vredne so tudi omembe o dogajanju v atlantski in zgodovinski dobi, kar se mi zdi v Sloveniji še vse premalo pre­ učeno. Izčrpno je tudi povzeta Šercljeva analiza peloda v vzorcu iz pragerske opekarne, narejena na pobudo avtorja. Po njej naj bi tedaj v wiirmu po­ raščalo okolico gosto leščevje. Ker pa ni pričakovanih visokih vrednosti stepskih elem entov, domneva, da so gozd razredčile goste črede pasočih se živali na poti ob visokih gorah ali stalni gozdni požari. Razpravo bogati 46 črno-belih fotografij in v več barvah tiskana karta, za katero moremo reči isto kot prej za Mezetovo, namreč, da je na visoki tehnični ravni. Ob shemi kvartarnega razvoja, kot jo je Šifrer ugotovil za D ravinjske gorice, se vzbuja vprašanje, kakšen je bii razvoj v tistem delu peripanonskega gričevja, kamor ne pritekajo reke naravnost z višjih gora. Ivan Gams Igor Vrišer: Mesta in urbano om režje v SR Sloveniji. Značilnosti njiho­ vega razvoja in družbenogospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala inesta. Geografski zbornik (Acta geographica), XIV, SAZU, Ljubljana, 1974. Str. 181—357. Vrišer jeva obširna študija o mestih in urbanem omrežju v SR Sloveniji spada med najpomembnejša dela s področja naše družbene geografije v zadnjih letih. To najkrajšo možno oceno študije moremo podrobneje raz­ členiti in utem eljiti po posameznih delih. Zajetna študija na skoraj 170 stra­ neh namreč obravnava več aspektov urbanega pojava v Sloveniji vobče,