PROLETAREC Ji DH A V SKI LIST ZA MISLiCt ClTATiUt
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze In Prosvetne Matice
NO. 2082.
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUUAU
CHICAGO, ILL., September S, 1S47. —<---s__
Publiatod Weekly «1 tlOl 8. LawnSal« Aro.
•i«
LETO—VOL. XLII.
NI NIČ HUDEGA, DOKTOR! STROJ JE OSTAL NEPOKVARJEN.**
Gospodarske težave
\ t «... . ^. ., *
kličejo staromodne vlade na umik
opazovalci o polomih Grčijo in Kitajsko. - Anglija v borbi s krizo. — Z voza dežel na ameriške« kontinentu
y.rf
:v k'.;

n
konferenci v Parizu, ki ae vrši že prilično tednov in bodo posamezni odseki ie zborovali in študirali razne probleme, so se zedinili, da potrebujejo udeležene dežele (Anglija, Franci ja, Italija, Avstrija, Belgija, Danska, Nizozemska, Norvežka, Švedska, Grčija, Turčija in par drugih, ki prisostvujejo, okrog 35 milijard dolarjev vrednoeti ameriške pomoči, predno jim bo mogoče svojo ekonomijo spraviti v solventnost. Ena so seveda veliko bolj v potrebi kot druge. Švica je solventna, a rabi sosede, ki ji bi lahko plačevale za njen izvoz z dobrim denarjem, ki bi imel veljavo na med' narodnem trgu. V stiski pa sta posebno Francija, Italija in Anglija, dasi slednja v manjši meri.
Pričakovana vsota previsoka
Ameriški državni department je poslal v Pariz svo, nika Williama CI. po začetku konferenci za spodarsko obnovo Evrope, po tem so bili poslani za njim lo razni drugi ekonomski veičaki in diplomati. Na sestanku z zastopniki šestnajstih udeleženih vlad so jim na*sestanku 29. avgusta pojasnili, da Amerika, po domače rečeno ni kak miklavž, ki bi le razsipal darova ne da bl od tega kaj pričakoval. Clyton jc seveda govoril dlplomatično, a pomen je isti.
Glavna vaša briza mora biti — jim je dejal, da točno preštudirate svoje prirodno zaklade, svoje vodne sile in svoje industrijske obrate in pa v koliko si lahko z vsem tem sami pomagate in koliko n^. Sele v slednjem računajte na ameriško podporo.
Toda poudaril je, da toliko, kot pričakujejo od nas, ne bodo dobili. Končno besedo pri takih dajatvah nima zvezna vlada temveč kongres. In Ui se nič preveč ne ogreva dovoljevati milijarde za evropsko rekonstrukcijo. ako se ne uveri, da se prizadete vlade zares tudi same trudijo zanjo.
Državni tajnik Marshall jim je po svojih predstavnikih namignil, da bo naša vlada pripravljena potrošiti zk Ozdravljanje njihne razbite okonomije mogoče kakih 20 do 25 milijard dolarjev, pogojno, če so bo kongres uveril, da se bodo evropsfte
vlade, ki so zastopane na konferenci v Parizu, ravnale po reku, da kdor pomaga si sam, mu bo tudi Bog pomagal Ta bog" v tem primeru so seveda Zed. države.
unije
Ena najtežjih zaprek v sedanjem svetu, ki je vsled tehničnega napredka silovito zmanjšan, so carinske meje. Ameriški nasvet pariški konferenci ja bil, naj jih tiste države, ki imajo sorodno ekonomijo, odpravijo. In res so v Parizu minuli teden izvolili komisijo, ki naj to vprašanje "študira". Tej akciji se j« pridružilo 14 izmed 16 udelež-nic. Norveška in ftvodska niste pristopili in poročevalec čika-škega "Suna" Frederick Kuh tolmači v depeši iz Pariza, da sta ostali izven zato, ker se nočeta Rusiji fe bolj zameriti. *
Kajti ekonomska konferenca v Parizu je smatrana za eno največjih poskusov ustvariti mogočen protisovjetski blok.
To se pravi, ekonomije dežel, ki so se tej akciji pridružile pod ameriškim navdahnjenjem, morajo ohraniti princip kapitalizma v svoji ekonomski obnovi in s tem tudi našo razlago po-(Konec na 4. strani)
WALLACE SVARI VODITELJE UNU, NAJ NE HVALIJO SEDANJE ADMINISTRACIJE
Bivši podpredsednik Zed. držav Henry Wallace fe v tvojem članku, napisan k delavskemu prazniku, svaril unijske voditelje, ako jim je kaj wa prospeh'delavskega strokovnega gibanja, naj bode v politiki toliko oprezni, da ne bodo hvalili In odobravali nekaj, kar hvale nil no zasluži, temveč le obsojanje in grajo.
Zelo se je obregnil tudi ob tiste progresivee (takozvane, ki v svoji naivnosti hvalijo sedanjo Truma-novo) administracijo in njega (Trumana) oglažajo za liberalca, ko jimMi maralo biti vendar znano, da je on (Truman) pomol z vsem, kar se je pod Rooseveftom označevalo za "new deaf in za socialf* zakonodajo. Res da se je iz političnih razlogov potegnil proti kongresu za to ali ono stvar, toda vselej močno, Čet, saj je meni vseeno, ali vendar ugovarjam• S
Le proti davčnemu načrtu je odločno* nastopil.
Wallace poudarja, da ne bi smel noben liberalec odobravati sedanje administrtKije, ker je posebno njena vnanja politika taka, da ji jo odobravajo vse reakcionarne sile žirom sveta.
Administracija, ki pospešuje oboroževanje,, ki zahteva uvedbo obvezne vojažke službe tudi v mirnem losu in ki toliko trail v propagandi so podiranje vere v mir, ne zas/uži, da jo bi progresivci hvalili.
Zavožila gajev boju proti inflaciji, ker je mlačno, kar tako tjavendan pripovedovala, tla je proti odpravi kontrole nad cenami (OPA), dočim bi znal Roosevelt Hi v takih bitkah pred kongres in pred ljudstvo z govorom v radiu ter mu dokazcH, kam tirajo to deželo "ekonomski rojalistn
Seveda, Wallace lahko vse to poudarja in je resnica. Toda kapitalistični tisk njegova izvajanja omenja le z nekaj vrsticami. Časopisi, ki ga podpirajo, vključivii revijo New Republic, katero vhjujo, pa ne • doseže Urokih ljudskih množic.
Krive temu so uniie, ker na politčnem polju več skebajo kot pa tlelajo zase.
Ker je Wallace proti, da bi progresi^i Indorsirall
•« imVM
Mdo/ je m bi U uifti po nhfmm mnenju kaj je
M Ia — o ■ ■ it lalja	,	f *
nlegova ofTernonvor;4
Na svoji govorniški turi letos je dejal, da vzlic vsemu so enkrat že ni ta kako novo stranko, paI pa, da se demokratsko stranko liberalizira.
' Sedaj priznava, da je čezdalje manj "liberalna" in njeno vodstvo je popolnoma v rokah oboževalcev to-kega sistema, ki vodi v velike profite za nekatere, v depresije, ekonomske polome in v vojne.
Toda težko, da bo Wallace porabil svoj vpliv za kako resno akcijo proti politiki sedanje administracije, razen da jo bo kritiziral kot doslej.
Clkaike cestne železnice končno le pridejo v mestno last
Čikaške poulične in nadulične železnice so bankrotirane že dolgo let. V to stanje so jih spravili grabeiljivi bankirji, korupt-ni politiki in požeruški advokati, ki so v času od kar so "ne-solventne" nagrabili iz njih dohodkov že na milijone dolarjev.
čikaški transportni sistem je eden najslabših na svetu. Kare so stare, promet iz reda, uprava nesposobna. To se tiče bodisi častne ali pa nadulične električna železnice. Ker je mesto pod
takim neredom moralo nazadovati in brezmočni potniki pa kolnejo v prenatrpanih karah in pa zaradi nerednega prometa, so se skozi več let vršila pogajanja, da bi ves sistem prevzela mestna občina. Tudi to je veliko stalo, kajti pravnih in raznih drugih stroškov s preiskavami, s sodbami itd. je bilo več milijonov dolarjev.
Sedaj bo mesto dobilo vso to starino na svojih cestih za okrog 105 milijonov dolarjev.
Ceste so sicer mestne, kare so v veliki večini toliko rasdrapa-ne, da so je še za staro železo, ampak ker verujemo v privatno lastništvo, kmo tO kupili in pot-
Zdravstvo najdražja stvar za ljudstvo v Zedinjenih državah
V Mllwaukeeju se Ja koncem avgusta vršila konvencija ameriške svesa pharmacistev (ljudi, ki po zdravniških receptih pripravljajo zdravila sa bolnika).
Značilno Jo — In to potrjuje agencija Associated Press, da so veščaki v tej (sdravstveni) stroki konvenciji ugotovili dejstvo, da izmed nad okrog 145 milijonov prebivalcev Zad. držav Ja S7 milijonov takih, ki si v slučaju teike bolezni ne morejo privoščiti takega zdravljenja, kakršno bi bilo potrebno, kar jim manjka sredstev.
Po domače, šiva od plače ln so bres zadostnih prihrankov.
Vslic temu Je ameriška svesa zdravnikov proti vsaki saščiti teh ljudi, češ, ako ae morejo plačati, pa naj gredo v Javno (okrajne) bolnišnice ali kamor še se morejo uriniti!
Bogatini sicer ne voda, koliko ljudi mora vsled tega v prerani grob, večini zdravnikov v njihovem "trustu" (AMA) pa Jo menda tudi vseeno, kaj so zgodi s ljudmi, ki no morejo plačati.
Ni Jo aspnda dežele, ki bi bila na zdravstvenem polj« toliko sa "free enterprise" kot so Zad. države. In trdijo, da nikjer ni v sdravniški stroki toliko sebičnosti kakor pri nas — i« ob enem pa imamo zdravstveno vedo najbolj na višku in opremo sa bolnice in sa sdravnike boljšo kot kjerkoli na svatu.
A vendar si vseh teh pridobitev na polju zdravstva no mora sadastno privoščiti po ugotovitvi American Pharmaceutical Association 97,000,000 ljudi, ali mnogo več kot polovica vsega našaga problvlastva! Na isti konvenciji Jo veščak v
pdMUT tftM
da došola izgublja
kajti po statistiki, ki ie Je sest* vil iz vladnih In raznih drugih podatkih s sodelovanjem svojih tovarišev, smo no * škodi osem milijard vsaka lato.
Ako bl ljudje imeli sadostna sredstva sa sdravljenje, bl prej okrevali In so vrnili ne delo. Tako pa se jim boloqeu zavleče, ali so morda celo poslabša zaradi tega in nato dolgotrajno hiranje ln smrt. Ta problem ko mogoče rešiti edino s socializacijo sdrav-stva!
i KOMENTARJI
S............eooeeeeeeeeeee.........................
N Zbira in presoja urednik
Nova ležiiča premoga v Avstriji
Pomembno ležišče premoga so našli v bližini Braunaua ob Inni v Zgornji Avstriji (sedaj v amerikanski coni). Sodijo, da gre za 26 milijonov ton premoga, vendar pa se industrijsko izkoriščanje tega ležišče no bo moglo pričeti prej kot v treh letih.
niki, ki se morajo v teh barkA na kolesih voziti, pa bodo — oziroma že plačujejo višjo voz-nino ln v kratkem bo spet zvišana. V zameno pa nova komisija obeta izboljšati obratni sistem prometnega omrežja.
Unije v pripravah na tožbe zoper novi zakon
Rasno unijo so so odločilo pričeti, ali pa tavati tožbo o posameznih točkah teko«veno Tafto-ve-Hartley je ve postavo, ki jim ogroža eksistenco, blagajno in odbornikom p« preti z zapori in denarnimi globami.
Mnogi so se odločili, da se ne kodo ravnali po nji, ker lo na te Jim ko mogoča tirati sa-
Goorgo Q. Ljrnch, predsednik unije Patera. Makers. League (AFL), Jo naročil drugim odbornikom, da na j sa v pritožbah na delavski odbor sa isravnavanje Industrialnik sporov (NLRB) poslužujejo svojih starih form namesto tis tik, ki Jik zahteva sake« In v katerih J« rečeno, da naj se NLRB esira lo na ono pritožbo ali prijavo ««ij, v katerih odborniki pod prisege izjavijo. da niso komunisti.
Is Waafcfcfeto* poročajo, d«
Je kila ta Lynckova poteča narejena s odobritvijo okaokutive AFL.
Tudi korporacije so se še po-služIle novo pretiunijske postavo, posebno tiste točko, ki Jim dovoljuje unijo toftiti sa odškodnino.
Eno takih tošb Jo vložila prati uniji prevoznikov (Teamsters, AFL) W. J. Dillnor Co., ki ta-hteva pol milijona dolarjev odškodnine vsled JuriadikcIJsko stavke in radi rasnih drugih kršitev, ki Jik Jo storila unija so-por pogodbo s kom pan i jo.
Tudi v več drugih krajih so delodajalci vloftlli proti nnijam tožbo as odškodnino — torej so obeta najbolj cvetoči ameriški obrti — odvetništvu; sijajna fte-tev no samo v poletju temveč tudi posivnl, oziroma v vseh letnik seMmah.
Nekateri unijskl odborniki se
so odločili, da ne kodo izpolnili izjava glodO komunističnega pri-padaištva, češ, da so no samo proti "komunizmu" temveč tudi sopor fašisem, torej čemu razlike, v kakršno po tvojem prepričanj« nikakor no verjamejo.
Taft in Hartley pri kovanj« svojega proti««ijsliags načrta ste mislila «amroČ samo na boj sopor komunisem, kar Jo totalitaren, posabila p« sta, da sta vojno v resnici pričela Mussolini in Hitler s geslom borbe proti komunizmu i« Isto Jo storila Japonaka. I« Amerika Jo šla v vojno proti fašism« in v sa-vemništvu s USSR.
Kadar pridejo teke sodbo skoti rasno instance končno prod vrhovno sodišče, bo imelo te-šavno stališče. Kajti lom« naj bi veljala v tej demokratični došell postava samo sopar ko-mnnistlčno totallterstva,
kor p« no sopor fašistično, radi katerega smo šli v vojno in potrošili v nji milijardo ter veliko krvi —» to ho delalo sodnikom precejšnje preglavico.
Ker imajo tndi posamezne države veliko sakonov aa oviranje unij — sprejelo ^o jik večinoma V minulem poldrugem lotu—so tudi t« obeta veliko polja ta tožbo In "žita" (dolarjev) ta advokate.
Na konvenciji unijo rudarjev kovinskih rudnikov (CIO) v St. Paulu Jo govoril o tok stvareh kongrstnik Mareantonlo Is New Yorka In pondarjal, da lo ako to dolqvttvo tudi politično ergani-tlra, ko v tej deželi lahko rot doMlo moč ter vpliv, ki m« pripada. Mareantonlo jo kil Isvo-Ijen v kongroa na litti aowyor-ške American Labor Party. V propagandi proti nJem« ga ot-načujejo sa "topotata".
Neodvisnost Indije se je tragično pričela. Med Pakistanom (mohamedanski del Indije), ki je avtonomen dominjon, in domin jonom Indijo se vrši verska vojna. Iz Lahora poročajo, da je bilo v Punjabu poklanlh nad 15 tisoč ljudi, prodajalne so izropane in porušene, hiše po-žgane in nad milijon ljudi je na begu in brez strehe, sploh brez vsega. Res, ni ga večjega bigot-stva kot krvolitja in bitke med fanatiki ene vere s fanatiki druge vere. Komaj nekaj dni po proglašen ju svobodnega Baki-stans in svobodne Indije — pa so obmejni in mešani kraji v kaosu in v požarih. Zato se sedaj smejejo Angleži, ki so delavsko vlado obsojali, češ, da je s proglašenjem Indije za samostojno državo vrgla britanski Imperij v vodo, in pa da Indija ni še zrela, da bi mogla stati na svojih nogah.
Protestantski duhovniki, ki so
bili v Jugoslaviji, da v nji pre-
iščejo odnošaje med cerkvijo in državo, od nosno z vlado, so v ameriškem tisku storili (za Jugoslavijo) veliko dobrega. Bili so v ječi pri zaprtemu zagrebškemu nadškofu Stepinacu in ugotovili, da mu ni sile in da mu je uprava ječe dala celo poseben prostor za oltar, kjer lahko ma-šuje in opravlja druge verske obrede. Rekel jim je, da ga (oblast) ne nadleguje, da ima dovolj hrane itd. Nato so podali razne druge izjave, n. pr., da verniki napolnjujejo cerkve, da so verski obredi v njih nemoteni in da vere Titov režim nikjer ne preganja. Ker so bili ti protestanti —' sedem po številu — odličnjaki in jim ne more nihče očitati, da nimajo ugleda in odgovornih mest v svojih kongre-gacijah, so njihne izjave prišle v tisk in nato bile napadane najbolj seveda v katoliških listih, pa tudi v drugih takih, katerim je žal, da Jugoslavija ni več do-(Nadaljevanje na 2. strani.)
Nekaj o naših stvareh
Y	tej Številki je obnovila svojo kolono upravnica Anne Beniger. Objavljena je na 3. strani. Upamo, da bo imela pod svojim naslovpm. "Naše aktivnosti", ker je počitniške sezone za delavce'konec, v bodočo veliko gradiva.
Naša glavna briga v, teh tednih, kot smo že ome« nUi, je zbiranje grMMva ter nabiranje oglasov v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja.
Sotrudnike prosimo, da naj nam svoje spise pošljejo Ce le mogoče do konca tega meseca, ali saj do svode oktobra*
pišejo, naj polijemo tja koledar, au'knji^'pmvetne matice, drugi naročajo svojcem Proletarca, ali pa oboje. ŽeHmo, da bi imeli vsi ti naši prijatelji veliko po-snemovalcev.
V	prejšnji številki na tem mestu je bil omenjen problem Slovenskega delavskega centra. Mlajia generacija že več let insistira sa boljše prostore družabnega kluba. To ji je bilo odobreno. Načrti, so bili izdelani za predelavo spodnjega pritličja ali Meti, stali so nas nekaj tisočakov, prišli so stavbeniki, a imeli so vsled vojne drugega dela zadosti in nam večinoma svetovali, naj počakamo, ker prednost v gradnjah so imeli tisti, ki so lahko dokazali, da so njihove potrebe v soglasju z vojnimi napori.
Na to smo arhitektu te načrte plačali, izvoljen je bil nov stavbni odbor in ta se je po raznih posvetovanjih odločil, da naj se uradi Proletarca, Prosvetne matice, knjižnica in knjigama preselijo v drugo nadstropje, kjer je sedaj dvorana. To bi precej stalo, a ljudje v tem odseku so smatrali le, da je treba Družabnemu klubu obljubo izvršiti,' pa so spet dobili arhitekte in nove načrte predložili fctavbenOcom. Oglasila sta se i ponudbami le dva. Eden je bil pripravljen za predelavo samo enega nadstropja iz sedanjih sob, kjer so danes naši uradi, delo izvrlitrza $16,000, drugi nekaj sa nad $20,000. Tu ni všteta oprema, ne električna ledenica, ne razne druge stvari, ki pomenijo stroška. Torej se je- direktorij sa enkrat odločil le sa predelavo spodnjih prostorov, v katerih je bilo le itak treba nadomestiti ves stari kurivni sistem z novim, ki je nas stal vzlic vsem pogajanjem pretirano visoko ceno — nad $4,000.
Predelovanje sedanjih klubovih prostorov — vzlic temu, da se mnogi mladi člani kluba delali zastonj, tudi stane kake tri tisočake.
Ker pa se stvar glede premestitve Družabnega kluba is spodnje dvorane ali Meti na vrh vleče naprej, so tri|e člani (Družabnega kluba) podali ostavko, namreč tajnik Ed. Hudale, zapisnikar Frank Oroser in odbornik Lukas Groser, Jr. i njimi |e podal ostavko tudi predsednik družabnega kluba Frank (Lefty) Lotrich, a je pozneje resignadjo umaknil, in izjavil, da bo drlal ta urad do rednega zbora Dhižobnoga Muba.
Odbor družabnega kluba je sklenil sklicati izredno sejo, ki bo v soboto 6. septembra. Zadeva je povzročila med nekaterimi nekoliko napetosti, slabe volje in kritike, a se bo koncem konca vse dobro izteklo,
ir f|l fi> VMkAM^flM
KOKOr ImfrOm.
Kot vidite zgoraj, smo dali tej rubriki naslov "Ne-kaj o naših stvareh". Je boljše, da see vsem javno pomenimo, pa bo manr zamer in končno več sporazuma ter dobre vof1^ * ** 7
//
PROLETAREC
LIST 2A INTERESI DliJtVSICECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
U4«ja JmnliTwb D«U*.k* TUkmvm* DraiU, C ki«« v«. IE.
GLASILO JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenih driaraa sa ealo lato $8.0V; sa pol laU 11.78;
as «etrt lata $1.88. ta celo lata $8.80; sa pol leta $2.00.
• mi rokupiai ia oflaai morajo biti ▼ aaiem uradu najposnaja da pondaljka popoldne aa prtobftltev ▼ številki tekočega tedna.
PROLETAREC
ruolmhad e^ery Wednesday by the Jugoalav Workmen's Pubiiahing Co.,
Ina. Eatablu<h«>d 1808.
Editor.
Frank Zaha
SUBSCRIPTION RATES: ;rited States: One Tear $8.00; 8ix Montha 81.78; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Tear $3.501 Six Months $8.00.
PROLETAREC
4301 S. lawndale Atoouo	CHICAGO S3, ILL.
Telephone, ROCKWELL 28*4
Stvarstvo dala je ogromno — vse sad uma ia fizičnih naporov. Ako hi delavstvo updtrebilo to silo tudi na socialnem in svojem kulturnem polju, pa bi bila človeška druiba vse bolj drugačna kot je, kajti bila bi res čloyeška in bres socialnih krivic.
Ali gre ta dežela nazaj v -histerijo Palmerjevih časov?
Veliko se je spremenilo. Namreč od kar je Roosevelt umrl. Ves njegov liberalizem je izginil i* vlade. V prvi svetovni vojni je nastala posebno profi socialistom in članom IWW tolikšna histerija, da jim je drhal razbijala urade, uničevala knjižnice, udirala v njihna stanovanja, »jim pljuvala v obraze in socialistični alderman i in legislatorji so bili vrženi iz zbornic, čeprav so bili
postavno izvoljeni vanje.
. • * • *
Roosevelt s svojimi liberalci v administraciji je skrbel, da se ta drhalska zagrizenost proti opoziciji in "nezaželjenim'1 elementom ni ponovila.
Sedaj je naša notranja in vnanja politika spremenjena v duhu Trumanove doktrine. Oziroma je bila že prej, predno jo je javno proglasil. Sedaj se jo le poostruje.
Proslulega Diesa ni več v kongresu toda njegov odsek za preiskovanje protiameriških (un-American) aktivnosti ja zaposlen kakor je bil pod njim.
Na kongresno priporočilo in vsled Trumanove odredbe preiskujejo prepričanje vseh uradnikov v raznih department!)* zvezne vlajde. Pretaknejo zgodovino vsakega posameznika, posebno ako dožfnejo, da je bil kdaj član ali podpornik tistih organizacij, ki jih je Diesov kongresni odbor označil za postojanke komunistične fronte ali za kampflažne komunistične organizacije. In časopisje vpije kot da je celo State Department natrpan s komunisti. Precej so jih iz uradov zvezne vlade že iztrebili Med njimi mnogo takih, o katerih ni niti trohice dokaza, da kdaj imeli kake zveze š komunisti. Toda so liberalnega, svobodomiselnega p&prifanfc ivi že to je po sedanjem merita zadosten dokaz njihove "nelojalnosti". Tudi vsi "newdealovcr so iztrabljani iz vlade in iz njenih raznih uradov.
Kongres je sklenil preiskati tudi vse druge vladne uslužbence. ki jih je sedaj en milijon devet sto tisoč. Ker bo to veliko stalo, je dovolil v ta namen enajst milijonov dolarjev.
Samo v Washingtonu je dve sto tisoč vladnih uslužbencev. Zasliševati so jih pričeli koncem avgusta. Vsakdo mora odtisniti prste in povedati zgodovino svojega življenja. Ako je bil član kake radikalne organizacije, kake *front?"> ali podpisoval kake peticije ali manifeste, ki jih omenjeni kongresni odsek smatra za neameriške (un-American), je kratkomalo odslovljen. Sicer se sme pritožiti, ako misli, da mu je bila storjena "krivica", toda to sedaj ne pomaga. Kajti Če je nanj pritisnjen pečat nelojalnosti obstoječemu redu, so mu vrata v povratek v vladno službo zaprta.
Kongresni odsek preiskuje tudi filmsko industrijo. Reakcionarno časopisje in reakcionarni komeptarci v radiu "dokazujejo'*, da je Hoolywood gnezdo komunistične propaganda. In sedaj so vsled teh trditev zasiiševane razne filmske zvezde — moški in ženske, ravnatelji ter lastniki filmskih ateljejev. Tiste filmske slike, v katerih se je predstavljalo in dramatizirale razna socialna zla, so označene za "komunistično" propagando in člani kongresnega odseka hočejo izvedeti, kdo jih je "uripiT na srebrni trak. v' Preiskujejo se organizacije, ako so zatožene za prosovjetske ali ako nasprotujejo sedanji vnanji politiki zvezne vlade, pa tudi če ne odobravajo sovjftskegMist?ma.
Preiskujejo delovanje Radikalnih, odbornikov unij in Taftov-liartleyjev zakon določa, da delodajalec ni dolžan držati pogodbe z njimi, ako se ugotovi, daima (unija) komuniste v svojem odboru. In ako hoče unija, da vladni delavski posredovalni odbor, zvan National Labor Relation Board, upošteva njene pritožbe, morajo odborniki unije na poaebni poli izjaviti, da niso komunisti. Ako so fašisti, je to v redu, kajti o tem ae jih ne-vprašuje.
V	Chicagu se je nedavno vršila konvencija illinoiških unij CIO, ti imajo okrog 6etrt milijona članov. Počistila ja i* ekse-kuttve vsa "komuniste" in "sopotnike". "Biki'* (goons), ld jih je baje najel reakcionarni odbor jeklarske unije, so delegate in odbornike, ki *> bili označeni za "rdačkarje\ pretepali v dvorani in posebno na ulici pred dvorano. Nastali so tolikšni kravali vsled lega, da je predsednik konvencije zapretil pozvati policijo v dvorano, ako se ne preneha s pretepi.
Poročilo odbora Ameriške legije njeni konvenciji, ki se je pričela 28. avgusts v New Yorku, poudarja z vsem naglasom, da je največja nevarnost v tej deželi in vsemu svetu komunizem, .zato ga je traba pobijati v duhu Trumanove doktrina in podpirati 'Marshailov načrt za preprečen j? širjenja komunizma po 'Evropi. Toda glede fašizma in fašistične nevarnosti poročilo rnplči. •	' -
V	dnevnikih in tudi v reakcionarnih revijah vidita karikature, ki predstavljajo" vse, kar Je po njihovem mnenju "komunl-
■ stičnega" na svatu, v okrvayljenih, brutalnih -potezah in ljudje, • ki ne berejo drugega kot tak tisk, postanejo fanatični in zahtevajo, naj pomečemo na sovjetska mesta in na mesta njenih sa-ielitk naše atomske bombe čimprej.
Ns konvenciji katoliške organizacije Kolumbovih vitezov Ja prevladovalo proti "komunizmu" histerično razpoloženje in govorniki so zvezno vlado pozivali, naj stori proti sovjetski agresiji "drsstične korake". Torej naj ji napove vojno.
Nsrsvno, ds deluje v tem smlsfcj dasi bolj pretkano — zveza ameriških industrialcev, trgovska komora in razne druge
ENA TEMELJNIH NALOG ZAVEZNIKOV JE BILA, DA IZTREBIJO FAŠIZEM
Pod pokojnim Rooseveltom se je vodila minula vojna pod geslom klica za odpravo fašizma.
V Sovj. uniji smatrajo, da so se zapadne sile tej nalogi izneverila« oziroma da jo mlačno izvaja jd
Pod naslovom "Nedokončana naloga" piše moskovska revija "Novoje Vremja" (Novi časi I sledeče:
%
' Več ko dve leti sta minili po vojni. V tem razdobju je bilo sprejetih mnogo mednarodnih sklepov in odločitev in mnogo svečanih izjav, ki so izražale nujnost, da se popolnoma izkoreninijo vsi sledovi fašizma, je bilo izrečenih, kljub temu smo še daleč od dokončne rešitve te-
S problema in izkoreninjenje
iizma je ostalo tako v Nemčiji, kakor v raznih drugih deželah ena najnujnejših nalog. Iziave najbolj vplivnih ameriških in britanskih političnih voditeljev služijo kot iz j s ve izvedencev pri tako imenovanim organizmu denaclflkadje. S svojo prisotnostjo ps oni samo spreminjajo denacifikacijo v cinično farso. Direkten rezultat te poli-tike pa je ojačenje protidržavne aktivnosti tajnega hitler janske-ga gibanja v Nemčiji. Podobno ;liko moremo opaziti v Italiji, kjer niso fašisti in neofašisti samo zaposleni s propagando, am-pak širijo celo teror. Teroristična grupe fašistov v Italiji in še posebno qualunquisti posedujejo orožje z vednostjo anglo-ame-riških oblasti. Ker nadaljujejo Anglpsasi politiko sožitja in prepogosto in javno podpirajo fašizem, ovirajo s tem njega popolno uničenje. Ta politika je vidna v počasnem obračunjaiva-nju z vojnimi zločinci Japonske, dalje v odnosu proti Francove-mu režimu v Španiji in v povzdigovanju terorističnih fašističnih režimov, ne samo v deželah latinske Amerike, ampak celo v nekaterih-deželah Evrope. Tako imenovani problem "razseljenih oseb" je zadobil tako obliko, ker mednarodna reakcija te osebe
tika fašističnih voditeljev odkriva v načrtih, da bi vodili operacije pod krinko protikomunisti-čne kampanje. Protikomunistič-nih gesel se ne poslužuje samo tajna organizacija francoskih fašistov, da prikrije protidemo-kratske načrte reakcionarnih sil, ampak celo anglosaške doktrine protikomunističnega bloka spominjajo na zveze* antikominter-ne, ki je zakrivala načrte osi. Kakor v letih pred hitlerjan-skim napadom krepi internacionalna reakcija, ki jo vodijo an-glo-ameriški monopolisti, fašizem z izgovorom, da brani svobodo misli in oblasti podpirajo aktivnosti fašističnih tolp.
Gonja proti demokraciji in vzpodbujanje fašističnih sil tvorita dva vidika iste politike.
Kljub temu pa siopajo naraščajoče demokratične sile v neko politično fazo, ki je pomembna za borbo proti reakciji-Medtem ko so reakcionarne sile s slabo prikritimi fašističnimi gesli v raznih evropskih državah v ofenzivilmoremo ugotoviti, da se na polju demokracije in progresivnosti uvrščajo nove silfe. Narodi, k* ljubijo svobodo so se odločili, d$ ne dovolijo preroda fašizma. Krvave izkušhje med vojno so pokazale, kam mote privesti kriminalna politika, ki dopušča fašizem. Načrt za uničenje fašizma, ki je bil svečano proglašen v Teheranu, Yal-ti in Potsdamuj še daleč ni izpolnjen. To nalogo je traba izvesti in človeštvo mora zasigu-rati mir in varnost bodočim generacijam.
Vse sledove fašizma je treba izkoreniniti in tako za vedno
onemogočiti njegov prerod. To je najbolj živa želja vseh narodov.
Jugoslavija želi z Zed. državami res vzajemne odnašajo
" Ko je imel maršal Tito letos v skupščini jugoslovanske zvezne republike govor, je zelo obširno poudarjal tudi dejstvo, da odnošaji Zed. držav z Jugoslavijo niso taki kakršne bi on rad, in pa da jih bi rada vsa Jugoslavija, toda krivda ni pri nas — temveč ns njihni (ameriški) strani, je rekel poslancem.
In res se tudi od takrat niso izboljšali, pač pa se rajše £o-
KOMENTARJI
izrablja, in sicer vzaržuje oborožene čete plačancev, ustašev, četnikov in fašistov vseh vrst.
Fašistična sile so sedaj zelo aktivne v Franciji in nedavno je bila odkrita zarota proti republiki. V to afero so zapleteni agtnti is Vichyja in agtnti hit-ierjanske Nemčije v zvezi s člani desničarskih strank.
Značilno je, da se glavna tak-
- i * - i » f - i
Prebivalstvo Čeho-Slovaške
: Po statistiki od 1. julija 1047 je imela Oehoriovaška republika 12,0S7,000 prebivalcev. Letni prirastek se more na podlagi prirastka v zadnjih petih letih računati na 104,000 ali 1,6%. Gostota prebivalstva znaša 05 prebivalcev na 1 kv km, medtem ko je znašala 1. 1038 144 prebivalcev. Največ prebivalcev ima Češka: 45% vsega prebivalstva z gostoto 116 na kv km, Slezija in Moravska jih imata 25%, gostota 114; na Slovaškem pa prebiva 28% prebivalstva, ki ja razmeroma redko naseljeno: 71 na kv km.
organizacije, katerim je za ohranitev kapitalizma tu in po svetu.
Tal vihri so se udalf tudi mnoga Hnije, ki hita izključevati "komuniste" iz svojih vrst. Reve ne razumejo, da privilegiji tudi njih ne marajo in zato je kongrea pač sprejel zakon, ki je proti njim, pa če so v politiki še tako reakcionarne. o
Poročajo, da je Truman na tajnem sestanku s zaupnimi vodilnimi kon grešniki dejal, da sf ne morejo predstavljati, kako lahko se nova vojna vsak hip prične. A poznavalci položaja to lahko vedo tudi brez Trumanove ugptovitve. Kaj pa naša inter-vencija v .Grčiji pomeni drugega kotjkorak v vojno, ki je v malem jte v teku, a živčna vojna pa sa vrši že v največjem obsegu.
Nedavno se Je vrnil v to deželo iz Ukrsjine Američan, ko je v nji nadziral delitev retlfa od UNRRA. Dejal je, da ni v Ukrajini skozi vseh enajst mesecev čul toliko vojnega govorjenja kot ga je tukaj že v prvih dveh dneh svojega povratka.
Ameriško ljudstvo je psihologično Ža pripravljeno na nov oborožen spopad in če se dogodi, bo vsled Mina hujsksjoče propagande proti Rusiji in "komunistični nevarnoeti" zavalovela tu veliko hujša histerija kot pa smo jo poznali v prvi svetovni vojni.
In udarci bodo padali ne samo na "rdačkarja" in progresivce ter na njihove organizacije in njihov tisk, pač pa tudi na unija, neglede kako so ali kako bodo konservativne.
Kajti proces v kakiinem smo, vodi to deželo v fašizem. O tem ni nobenega dvoma.
slabšali.
Ker se je bas v onih dneh lotil kampanje proti Trumanovi novi doktrini bivši naš podpredsednik Henry Wallace, ga je zastopnik jugoslovanske časniške agencije Tanjug v New Yorku povabil na pomenek (intervju). Wallace se je odzval in na vprašanja (citirano iz starokrajskega tiska) odgovoril med drugim:
Povojno ameriško gospodarstvo stremi po čim večji proizvodnji,, Proizvodnja mirnodob-skjh predmetov zaposluje visoko število delavcev. 2ivljenje stane sedaj sa eno tretjino več nego v preteklem letu. Za prihodnje leto je pričakovati veliko nezadovoljstvo proti predragemu živijenskemu . staridardu.
Glede Marsfiallovega načrta je Wallace izjavil, da se je spočetka z njim strinjal, sedaj pa mu ni nikakor naklonjen, ker grozi, da razdeli svet na dva dela. Ce je bO prvotni 'namen načrta, omogočHi obnovo Nemčije z namenom, da se pripravi borba proti Sovjetski zvezi, je nadaljeval Wallace, temu načrtu absolutno nasprotujem. Ni pa mogoče reči, v čem prav za prav ta načrt obstoja, dokler ne bo dokončni načrt predložen kongresu. V vidiku velikih kreditov na podlagi tega načrta se je po mojeirt" mnenju za sedaj nekoliko oddaljila gospodarska kriza. Ce ne bo kongres dovolil kreditov, bi znalo priti do krize, drugače pa bo morda Izbruhnila leta 1051.
Wallace je nato dejal, da je bil namen njegovega potovanja po 14 evropakih državah, boriti se proti tistim, ki imajo vojno za neizbežno. Ob razpifi prilikah
6 izjavil, da ima tiste, ki širijo
iejo o "neizbežni vojni", za kriminalce, ki delujejo proti splošni blaginji v svetu.
Dopisnik Tanjuga je nato o-menil odnose med Zed. državami in jugoslovanskim ljudstvom med vojno in o vlogi, ki jo je Jugoslavija takrat igrala. Vprašal je Wallecea, kaj je po njegovem vzrok sedanjega zadržanja Zad. držav do Jugoslavije. Wallace Ja dej^l, da v Zed. drtpvah ne gledajo morda na nobeno dr-žav? s tako zgrešenega vidika kakor na Jugoslavijo. Omenil je nato knjigo dopisnika londonskega "Timesa" Davidsons, ' Slika iz življenja partizanov." Slika, ki jo U knjiga daje o Jugoslaviji, ja povsem drugačna, kakor je tukajšnje mnenja o vaši državi, je dajal. To knjigo bi morali ^zširiti tudi v Zed. dr^ žsvah. Do sedaj nisem mogel nič napraviti, da bi jo tu objavil. Knjiga nudi točno poročilo o vtisih objektivnega opazovalca o junaštvu jugoslovanskega ljudstva med vojno, prikazuje pa tudi, na kako čudovit način rešujejo Jugoslovani vsa svoja vprašanja. Neizmerno mi je žal, da ne vlada med Zed. državami in Jugoslavijo največja in najbolj logično prijateljstvo. Čutim, da bi to prijateljstvo mnogo pripomoglo k ohrsnitvi miru v svatu.
(Nadaljevanje s 1. strani.) mena staromodnega srbskega pravoslavja, na Hrvaškem in Slovenskem pa ne več domena nekdanje klerikalne premoči. Tu (v Ameriki) so se oglasili katoliški škofje in nadškofje s protestom proti protestantski sed-morici—češ, da napolnjene cerkve v Jugoslaviji še ne dokazujejo, da je v njih tudi svoboda bogoslužja. Namreč, da je vera zahirana četudi so vratf v cerkve odprta in verryki v njih. A sedenp ameriških protestantov je vendar v tukajšnji javnosti ustvarilo dvom, da-U je katoli-ski propagandi proti Jugoslaviji verjeti ali ne. P4 pride iznenada poročijo, kako sq izgredniki nekje nf Primorskem (v jugoslovanski okupacijski 9onit, linčali duhovnika Miro Bjulešiča in da so mu glavo odsekali "s srpi1' (komunistični zoak> Prižel Ja tja birmati otroke, kar je enkrat v tem letu poskušal že težaški škof AntojUo Santini, pa ga je baje "slovenska brezverska drhal" izgnala in ga je policija komaj zaščitila pred fizičnim napadom Sedaj se je papež odločil poslati ya omenjenega Bu-Itiiča "in podiyjana (slovenska komunistična) drhal mu je s srpi razrezala glavo, jo končno odbila in težko pretepla tudi njegovega spremljevalca monsig-norja Ukmarja". Skrajno proti-jugoslovanski list "La Voce Libera"; ki izhaja v Trstu, je dan za tem dogodkom poročal, da so našli v Istri še enega duhovnika
> je bil napad na duhovnika Bule-šiča in na' Ukmarja provociran, nalašč y namenu, da se bi množico razdražilo in sc potem tak incident izrabilo za propagando. Duhovnik Jakob Ukmar, ki jc bil po izgredih v nedeljo 24. avgusta prepeljan v bolnišnico na Reko^ j^. bil na ukaz hrvaških oblasti vsled svojih provokacij-skih nastopov aretiran. Torej nov incident ia nov "dokaz ', da cerkev v Jugoslaviji "ni svobodna". Tods mar so. duhovniki, ki pod masko tvojega talarja delujejo politično namesto duhov-00, ras svečeniki? Iq mar duhovnik ni človek kot je vsak drug smrtnik? Dostopen dobremu, $ko hoče biti, sli pa zlemu, iptrigam ter raznim drugim pregreham? To je treba krščanskemu svatu razumeti, pa bo postal veliko bolj krščanski kot je sedaj.
Amerike čete aa Primorskem (v anglo-amcriški okupacijski coni A) so bile 28. avgusta nadomeščene z novimi, prejšnje pa bodo poslane nazaj. Ameriško ppveljstvo pravi, da bi se naša arxhada od tam popolnoma umaknila; kakor določa mirovna pogodba z Italijo, toda ker Rusija pogodbe Še ni potrdila, ne kaže Zed. državam drugega kot da naše Čete še ostanejo tam. In kot se dogodkf v splošnem razvijajo, bodo prejkone še dolgo tam in drugje po Evropi in po ostalem svetu.
umorjenega, Kristiana po imenu. Njegovo truplo je bilo vse razbito, ja pisal omenjeni list, in da je umrl v silnih bolečinah. "La Voce Libera" je sprsvil to senzacionalno linčanje v svet največ s pomočjo ameriških čas-niških agencij in trud sedmerice protestantskih duhovnov, ki so poudarjali, da v Jugoslaviji je verska svoboda — je bil S tam med velikim delom ameriške javnosti razblinjen. Kajti ubiti in napadeni duhovniki so bili v jugoslovanski coni in "komunistična drhal" jim je hotela s tem napadom preprečiti izvrševati zakramente, '"kar se ji je poare-
čUoV>
»L
♦a
•r^ciTI ft'
Ubiti duhovnika je v očeh krščanskega sveta v1 Ameriki strašen zločin. Linčati zamorca
—	pa ččtudi je krščen katoličan, ali babtist, metodist ali kar že
—	na to se ne potajta. Ampak umor je umor in "drhal", ki Je "odbila glavo duhovnu Bulešiču s srpi", ni storila ne sebi, ne slovenskemu narodu, ne Jugoslaviji nikakršne koristi, pač pa škodo. Zato je prišla tik po propagandnih vesteh o tem zločinu druga na kratko omenjena vest, da je jugoslovanska okupacijska oblast aretirala 33 oseb, ki so bile udeležene pri nspadu. A to še
ni vsa storija.
♦
6kef Antonio Santini, v čigar področje spada Trst in "Capo-distra", je med Slovenci vsled svojega sovraštva do slovenske-
S naroda in vsled svojega slu-
ovanja fašizmu silovito ob-sovražen. Enak ali pa še večji fašist je bil goriški nadškof Mar-gotti.-Tega je menda papež premestil nekam v notranjost Italije, a Santina pa je ohranil , v Trstu. Nekoč je papež za ti dva škofiji imenoval Slovence, pod Mussolinijem pa fašistično orientirane propagandiste. Ni čudno, ako jih prej toliko zatirano slovensko ljudstvo sovraži. Čudno je le, čemu Vatikan ne pokaže saj toliko volje za spravo s slovenskim narodom, da bi Santina premestil kat ja Mar-gottija in poslal aa škofa koga, ki se pod Mussolinijem ni udinjal pod masko vere v delo za zatiranje Slovencev in za fašizem.
Egipčanska vlada se v var-n nostnem svetu združenih narodov bori, da bi angleška armada odšla iz Egipta ter prepustila Egipt Egipčanom. Zastopniki Zed. držav in Brazilije se trudijo, da bi to pritožbo zavlekle — v prid Angliji seveda, toda s svojim predlogom v tem smislu so dne 28. avgusta izgubile, ker so dobile le en glas večine. To je po pravilih varnostnega koncila Z. N. premalo. Angležem po svetu res trda prede Nikjer* več jih ne marajo, pa tudi če naša vlada njihne pozicije še tako zagovarjanjih podpira in brani.
' V Rusiji antisemitizma ril ireč od kar se je dogodila boljšett-ška revolucija in zmagala;;Ntn dasi so ji ameriški fcidje vsled tega v veliki večini hvaležni^vzlic temu Jhn antisemiti (v A me riki) očitajo, da nočejo tja Židovski način življenja je namreč v Rusiji odpravljen ^ to je — krošnjarstvo za privatni profit. Je pa narobe misliti, — kot iz anftsemitskih letakov in pam-fletov večkrat vidite, da je vsak £id veletrgovec, ali saj branjevec. Poglejte v tovarne oblačilne, krznarske, klobučarske in-par drugih sličnih industrij, pa boste videli, da se pote v vročini pri strojih ravno tako kakor drugi iti pa to, da jih izkoriščajo njih«'verski rojaki.
Politična cerkev v preobratih vselej trpi. To se je dogodilo v Rusiji v pravoslavni cerkvi, ker ja bila do dna udinja na carizmu in sahičevala mužikom, da naj bodo pohlevni in svestl svojemu csrju. Držala jih ja carizmu v korist v največji nevedi, gojila pa Je mad njimi vraževarstvo. Boljševiška revolucija ja s tem orodjem carističnega fevdalnega sistema obračunala fn šala med vojno —- na ljubo Rooae-valtovi doktrini o svobodi vera, ja dala pravoslavju spet svobode. Ampak današnje pravoaiav-Je ne služi reakciji temveč sa Je sprijaznilo s Sovj. unijo — s tako kakršna je. *
Viri 1$ Beograda pravijo, da
ZED. DR2AVE POMAGAJO NAjVEt PORAŽENIM ' DEtfiAM
Naša vlada pomaga po vojni, poasfcse poslednje mesece, največ Nemčiji, Japonski, Italiji in Avstriji. Slednji bo poslala v tej priovifci leta nadaljnih milijtn ton raznih potrebščin v vrednosti $43,000,000.
Tol+ mi ne gre
Kaka Ha je v tej dešeli spet savalovala histerija, ki sahteva. da ae sme imeti Človek drugega prepričanja kot tisto, kakršnega im|Ur)fdbor demokratske in republikanske stranke, to mi nikakor na gre v glavo!
I. VASILENKO:
MOST I ČEK
Griša in Dima sta živela v isti ulici, v soseščini drug nasproti drugemu. Prejšnje čase sta tičala vedno skupaj, nato pa sta se sam bog vedi zakaj sprla in se zasovražila. Stopil je Griša na prag svojega doma in vpil čez ulico:
"Hej, tepec, ali vidiš?"
In mu je pokazal zijala.
Dima je odgovoril:
"Koliko pa je vas ščurkov na
kilogram?".
In je prav tako pokazal tovarišu osla.
Večkrat so ju skušali šolski tovariši zbogati, toda vse zsman — bila sta kar prehudo sprta. Naposled sta začele drug drugega obmetavati čez ulico s kepami blata.
Nekoč se je vlila silna ploha. Ko je neurje pojenjalo, je ppsi-jalo sonce, toda vsa cesta je bila zalita. Ljudje, ki se jim je mudilo čez cesto, so hodili vzify)! ceste, čofotali z nogami po vodi in voda je kar drla. .. , " ] . Griša je prišel iz hiše in stal na pragu. Presenečen opazi, da je pritekel na cesto Dima, držeč v roki precejšen kamen.
"Aha," — je pomislil Griša, "ti pa kar s kamnom? Dobro!"
Brž je pohitel s praga na dvorišče, poiskal opeko in spet pritekel na ulico, pripravljen na bitko. Toda Dima ni zagnal kamna, marveč je stopil na cesto in položil kamen v vodo. Položil ga je in preizkusil s nogo, ali drži, nakar se je vrnil v hišo. Kamen je obležal v vodi kot neznaten otoček in okrog njega se je penila voda.
"Aa tako," je pomislil Griša, "opeka ni slabša od kamna."
In je položil svojo opeko v vodo.
te je Dima prinesel drugi kamen. Pazljivo je stopil z nogo na prvi kamen in položil, drugega v vodo v isti črti z G risk i no opeko.
Tedaj je prinesel GAša kar tri opeke skupaj.
Tako sta fantiča gradila prehod čez cesto in se bolj in bolj približevala. Ljudje, ki'so stali na eni in driski strani ceste, so ju občudovali in se jima smehljali.
Le j, med poslednjo opeko in poslednjim kamnom je bilo še korak razdalje. Tedaj sta si dečka pogledala iz oči v oči in Griša je rekel:
"Jaz sem pa dobil želvo, imamo jo na dvorišču. Ce hočeš ti jo pokažem."
In sta odšla na dvorišče.
("Murzilka". Moskva.)
Nemška industrija
Sovj. coni na dolu
Velikanska nemška tovarna Leuna v sovjetski coni je začela ponovno proizvajati sintetični bencin, in sicer, po 10,000 ton
mesečno.
PO IUINU:
OGENJ
V starih čaaih so ljudje imeli ogenj za božanstvo. Njemu na čast so postavljali svetišča, a v njih so neprenehoma goreli svetilniki. .	N
Ker si ognja niso znali napraviti, so ga čuvali, kakor najdragocenejši zaklad.
Kako so pa ljudje odkrili ogenj?	t
Dogodilo se je, da je strela zažgala drevo. S strahom so ljudje gledali ognjeno zver, ki ja drevo požirala. Bali so se približati ognju. Toda vendar se je našel pogumen človek, ki se je ogAju približal, prijel za gorečo vejo ter jo prinesel domov.
-In tako je ogenj razsvetil brloge in skalnate domove prvobitnih ljudi
Toda prešlo je še mnogo tisoč let, da so se ljudje naučili sami netiti ogenj.
Prvobitni ljudje -so dobivali egenj s trenjem hloda ob hlod.
Ta način se je ohranil do današnjih časov; tudi mi ga dobivamo z drgnjenjem vžigalic ob škatljico.
A tu je razlika, pa še kolika! Vžigalico prižgeš, kakor bi trenil, da pa zanetiš košček lesa, tudi prav suhega, zato se je že treba truditi kakih pet minut, če ne celo več. Pa še znati je treba to. A
Vžigalico zažge vsakdo, a le poskusite zanetiti ogenj na prvotni način! Močno dvomim, da bi se vam posrečilo.
t
Vžigalice so iznašli šele nedavno. Leta 1933 je prva tvor-nica vžigalic obhajala svojo stoletnico.
Prve vžigalice so se vnemale ob dotiku z žvepleno kislino. Tudi take so uporabljali s stekleno kapico, ki jo je bilo'treba zdrobiti s kleščami, da bi se vžigalica vnela.
Tako je bilo, dokler niso iznašli fosfomih vžigalic ali .žve-plenk.
Fosfor se vnema ob najrahlej-šem segrevanju: do šestdeset stopinj mu je dovolj. Toda fos-forne šibice so strupene in se prerade vnemajo. Ko se je šibi-ca vnela, se je glavica razletela na drobce, žveplo, ki je bilo primešano fosforju se je pa pri do-gorevanju spreminjalo v strupen plin.
Pred šestdesetimi leti so se pojavile vprne švedske šibice, ki so sedaj V rabi. V glavicah ni več forsforja, zamenjale so ga druge goreče snovi.
ibirija bogata naravnih zakladov
Sovjetski geologi ao odkrili bogato ležišče premoga blizu reke Irtiš v Sibiriji. Debelina plasti znaša 4 m in se razteza 250 kv. km. na široko. Premog bodo začeli izkoriščati že letos.
e t
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET CLANOV(IC) Jt TUBA ZA NOVO DRUŠTVO
| NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
66
Naročnina sa ZdraftUltt drftsvs (tevsemšl Cklssfs) tal It.oo na leto; $4te sa pel leta; $S.SS ss četrt leta; ss Chieago la Cook Ce., SS.SS sa arte lete; $411 ss pal leta; ss laosemstve $11.
Naslov sa list In tajništvo fot ♦
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
»•••ml
eeeeeeeesessessssessssseseeeseeesese%eesseeeese
ZASPANOST IN NESPEČNOST
'" Profesor dr. Henrik Nelson je v lipškem mesečniku objavil razpravo, ki osvetljuje ta že tolikokrat premlevani problem. On pravi: brez spdnjs bi moral človek umreti v šestih ali sedmih dneh, a brez hrane bi ša živel pet do šestkrat delj časa. Splošno veljs, da moramo spati povprečno sedem do devet ur. Spati manj kot sedem ur dnevno je škodljivo, čeprav trdijo nekateri, da jim 4-5 ur spanje zadostuje. Za dojenčke, otroke in mladino pa te dobe ne veljajo. Tudi vemo, da bolnik potrebuje več spanja. Sploh je spanje zdravilno, reši nas često obolenja in često pomore do okrevanja. Ako nismo nikoli zadosti naspsni, nismo docela zdravi, za delo sposobni. Kdor ima lahek spanec, da se vsak čas prebuja, mora spati dlje, kakor oni, ki spi tfdno in negibno. Temu ni treba tako dolgega lešanja v spanju. So ljudje, ki tudi v spanju nikoli ne izgube zavesti popolnoma, vse slišijo vsaj motno in se zbujajo, kadar so si določili, da bodo vstali. Dojilje ali pestunje zbudi že rshel stok ali jok dojenčka, dočim so za ostsli hrup povsem neobčutne.
Včasih so ljudje hodili spat okoli devetih, ali vsaj ob desetih, danes hodimo v posteljo okoli enajstih ali celo po polnoči. Posledice je kronična zaspanost ves dan. Zdravniško je do-gnano, da je zgodnje leganje jamstvo zdrsvju in delovni sposobnosti. Noč je najboljši čas tpanja. A ne le prve nočne ure, temveč vsa doba mraka ali noči. Dognano je, da vsi telesni orgsr ni počivajo in delujejo najmanj med 2. in 4. uro po polnoč/ (telesna toplota, bitje žile, dihanje, izločanje, ustvarjanje krvnih zmc, rast dlak in las ter nohtov.)
Stari, bolehni, slabotni, živčni ljudje morajo spati tudi podnevi, Četrt ure dremanja je koristno vsakomur. Nevrastenik (ma-lokrvnik, živčno slab) naj spi po obedu vsaj eno uro. Zmota je misliti, ds ponoči ne spi, kdor spi podnevi. Spanje celo pospešuje spanje. Najbolje spimo, ako nismo preveč utrujeni in ne preveč siti.
Navadna nespečnost izvira navadno iz živčnosti. Na tem boleha 80% vseh nespečnikov. Zdravniki trdijo, da so to neodločni ljudje: neodločni za spsnje in v življenju bojazljive! pri delu in v službi. Tudi v postelji se že v naprej boje, da ne bodo mogli zasnuti in vrtajo po svojih dnevnih brigah, nevoljah in bojaznih. Ne znajo si otresti vti-skov dneva, se mučijo s premetavanjem in zaspe šele ob zori. Ko vstanejo, se čutije neprespane, zlomljene in slabe volje. Ožive šele zvečer. Napačno je, da delajo in se zabavajo ponoči.
V starosti je nespečnost nevarna. le lahka obolelost človeka« pokosi. Zlasti se pojavijo oelabelost srca in krvotoka, prebavnega črevesja in izmenjave materij. Nespečnost je včssih vzrok bolezenskih pojavov, živčna nespečnost je ozdravljiva celo s prirodnimi sredstvi.
Glavno je, da se ravnaš po starodavnem Hipokratovem pravilu: delaj, jaj, pij, spi in ljubi — vse zmerno. -
Sredstva: mlačna kopel do ene ura ali manj, ker deluje na živce, krvotok in dihanje. Marsikomu pomaga * ponavljanja znanih pesmi, štetje do tisoč in nazaj do ene, razmišljanje o pustih krajih, žitnem polju, o dolgi vrsti dirjajočih konj ali živine. All to pomaga la pri lahki nespečnosti.
Za težke nespečnike je treba, da se nauče zaspati, t. j. dihati morajo laža, površneje, la bolj s trebuhom. Kratek vdih, dolg izdih In nato kratek odmor. Sprostiti moramo vsa ude in vse mišičevje. Vse na telesu mora biti mehko, voljno ln toplo.
Tako specialist. Vemo pa še, da kdor zvečer preveč pije, kadi in ostsja v pokvarjenem zraku, preveč živahno debatira, kdor predolgo dušno dela (piše, računa), ne m09» zaspsti in doseže le nemirno spanje. Torej se je tudi vsega tega po možnosti i ogniti. Najbolje pa je ravnati ae po Hipokratovem reku.
T., Bogo.
V AVTNIH Nezgodah Je bilo do ss. Jaaija ubiUh v tej deželi nad IS,see seek. Geraje je slika Riešaga križa v Toleda, Ohio, U si prizadeva a nsplal opozarja« vosnike, naj bodo pasa!, ako nočejo tve-fstl svojih sdav Is šivi Jen Ja.
NAŠE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
Precej časa je že minilo, od kar so bile te vrste notice zadnjič ptiobčene. Toda naše delo se je vzlic temu nadaljevalo in prijatelji Proletarca v vseh krajih prostrane dežele so se potrudili po svojem starem običaju skoro toliko kot da sploh nismo bili v počitniški dobi. Ni jih ovirala ne silovita vročina, ki je za-valovela skoro povsod, in tudi svoje dopuste ns potovsnjih ao čestokrat porabili listu v korist.
Iz Pennsy Ivani je so nam poslali nabrane naročnine in prispevke v tiskovni sklad v tej dobi Jacob Ambrczich (McKees Rock), Frank Cvetan (Johnstown), Joseph Cvelbar (Sharon), in kajpada Anton Zornik iz Herminia. On je ns poti grede na slavnost dneva SNPJ v Clevelandu obisksl razne naselbine v Penni in v Ohiu in nam med tem pošiljal nove ter obnovitvene naročnirve.
•. »* ■ > -> i - • ■»
Agitacijsko delo v Clevelandu sta skozi poletje vršila največ John Krebel in Anton Janko-vich, dalje Prank Volkar ^Maple Heights), Andy Krvina v Girar-du, Alois Ocepek in Mike Ko-pach v Barbertonu in Matt Tu* šek v Power Pointu. Naročil je Proletarca tudi svojemu prijs-telju v Jugoslaviji in mu poslal iz naše knjigarne eno knjigo. Ob enem je priložil zelo inresesant-no% pismo tegs svojega prijatelja iz starega kraja, češ, "morda vam bo dalo kako dobro idejo že pri tako zelo dobrem urejevanju Proletarca."
Edward Tomšič, Walsenburg, Colo., je nam posla) obnovitev naročnine, $2 v tiskovni sklad in naročilo za knjigo — vse od našega starega prijatelja Ignaca Urbana. K temu Edward dostavlja: "Urban je kraševska korenina. Ima štiri hčere."
Nedvomno jim bo knjiga "Slo-vensko-ameriška kuharica", katero je naročil zanje, zelo prav prišla.
Poleg "Big" Tonyja Tomšiča, ki vedno kaj stori za ta list, in je v splošnem aktiven za naše stvari, s6 se oglasili tudi naši drugi kalifornijski znsnci, med njimi Frank Novak iz Los An-^ gclesa, Julia Parkel iz Šan Fran-cisca, Mike Reading s svojega počitniškega potovanja in John Pečnik iz Fontane.
John Rodman in njegova soproga, ki imata svoj stalni dom v Fontani, pa sta še na počitnicah v — Chicagu, kjer je bil prejšnji njun dom. In pravita, da se med nami še vedno vzlic zlati Calif orni j i počutita kakor doma. Pa saj sta doma! živela sta tu 35 let. Ko se vrnete ns zapad, naj tam izročita od nas našim prijateljem iskrene« po-zdrsve.
John Pečnik sporoČs, kako prijeten je bil obisk k Petru Be-nedietu v E1 Cajon. Peter je nam poslal vsoto $5 za par letnikov Družinskega koledarja, z
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN
mil
and SURGEON
Tel. Crawford HIS OFFICE HOURS: 1:SS te 4 P. M. (Except Wed., Sst snd Sun.)
S:SS te S:SS P. M. (Except Wed., Sst snd Sun.)
Mdeewar rford 144»
SS1S 80 Tel. Crawf<
If as saswsr — Call Aastta S7H
Ave.
naročilom, da ga pošljemo njegovim v stari kraj, kar smo storili. In poslsl je kuverto slik. Hvsla za vse.
Brata Shular, John in Anton, skrbita, da naše aktivnosti v Kansasu ne zamro. Anton je nam poslal par dopisnic iz mormonske države Utah — iz Salt Lake Cityja, kjer živi njegova hči ter njen soprog. S Tonetom je bila seveda tudi žena. Nedvomno so bile to zanju res prave počitnice, ali pa saj velika sprememba.
Enako kakor brata Shular v Kansasu se v našem sosednem Springfieldu (111.) trudita za o-hranitev delavskih idej John Goršek in Joseph Oves.
Anton Udovich in Leo Zev-nik sta aktivna v La Sallu. Leo je nedavno poalal dve celoletni novi naročnini.
Mary Stroy iz Indianapolisa je nam poslala dve obnovitveni in novo naročnino in $6 v tiskovni sklad, v katerega gre tudi njena provizija. Vzlic temu svojemu trudu dostavlja; "Rada hi kaj več pomagal*."
V %Wisconsinu imamo mnogo prijateljev in pa nekaj zelo delavnih agitatorjev. V Sheboy-ganu vrši delo za naše stvari Frank Stih in v Milwaukeeju neumorni Louis Barborich. Slednji skrbi, ds se potekle naročnine v njegovi veliki naselbini točno obnavlja in nedavno je nabral $18.25 v tiskovni sklad. Imena prispevateljev bodo v prihodnjem izkazu. Zaeno s temi pošiljatvami je nam pisal med drugim: "Morda je vam znano, da so umrli tukaj trije naročniki Proletarca: Oto Ham-berger, Frank Kralj in Joseph Chokel."
(Sorodnikom vseh naše soža-lje. — Ured. in upravništvo.)
Je res čudno, kako hitro nam smrt redči naše vrste. *
Nsj tu omenimo Josephs Cho-kela. Bil je dolgoleten naročnik Proletarca, sedaj pa je list obnovita pokojnikovs soproga in ob enem prispevsls $5 v tiskovni sklad. To dokazuje, da je ona prav tako naprednih načel, kakor je bil'njen soprog in v njeni tugobi za veliko izgubo smo ji še toliko bolj hvsležni, ker ni pozabila na ta list in na delo, v katerem je pokojni Joseph veliko pomagal. Soprogi in sinu naše sožslje.
Redno se nem oglašata Jos. Korsic ln Janko Zornik iz De-troita. Ampak poročita iz avtne-
ga mesta v splošnem niso vzpodr budna, saj kar se naših starih aktivnosti med Slovenci tam tiče — niso rszveseljivs.
Tu je nas nedavno obiskal Joseph Menton iz Detroita in prispeval petak v tiskovni sklad Pravi, da bodo njegovi obiski v bodoče redki in morda gresta s soprogo Lio ob prvi priložnosti v stari kraj. Ona je bita pred par leti v avtni nezgodi zelo poškodovana in posledice Še sedaj čuti.
Drugi obiskovalci so bili John Kobi iz Dulutha, John Knific 1 soprogo iz Clevetanda, Leo Sto-nich iz Puebla, Colo., in veliko drugih, ki pa jih nisem imels priložnost videti in podpisov v knjigi obiskovslcev tudi ni, ds jih bi mogla navesti.
Ne dolgo tega je bita avtorica tega poročita na obisku v Waukegan u, in ob tej priliki je bil eden prvih, ki smo ga srečali na balinišču SND Martin Judnich. On si hrani listo naročnikov, ds v nji pazi, komu naročnina poteče. Ob enem je dejal, da za "pokoro" v prid lista ne bo vzel do konca tega leta nobenega popusta. Naj še dodamo, da se Martin pogostoma oglasi v svojih pošiljstvah s prispevki, ki mu jih izročajo prijatelji našega lista v naš tiskovni sklad.
V Chicagu so nam postali obnovitve rsznih naročnikov Anton Andres, Frank in Angela Zaitz, John Rak in Arley Bo-žičnik.
Zelo nam je ugajalo tole pismo, ki ga je poslal Victor Zupančič: "Priloženo Vam poši-ljam vsoto $5 v tiskovni sklad. Želim vam pri v^šem truda polnem delu velijo uspeha."
NE ČAKAJTE,.
% »
do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
Nekaj o klavirju
Klavir je danes najbolj razširjen i nsplošno znana ter igran inštrument. Najdemo ga po številnih privatnih hišah, po klubskih lokalih, kavarnah in v rabi je v vsakem plesnem pa tudi velikem simfoničnem orkestru. V civiliziranih deželah pozna klavir vsakdo, malokdo pa pozna njegov ; ustroj in zgodovinski razvoj. 2e po zunanji obliki poznamo in razlikujemo več vrst klavirjev; najobičajnejši je naveden salonski klavir, kratek, pokoncu stoječ, imenujemo gs pisnino, dočim je koncertni klavir mnogo daljši od navadnega. Najbolj pa se klavirji razlikujejo med seboj po svojem notranjem ustroju.
Zunanja omara klavirja je povsod lesena, običajno Črno ali rjavo politirana. Za barvo zvoka je omara sicer nebistvena, vendar ji izdelovalci klavirjev vseeno posvečajo veliko pažnjo, kajti biti mora trajna, varovati mora notranji mehanizem in kljubovati raznim toplotnim spremembam. Izdelan je iz več, med seboj zlepljenih plssti less, ki mora biti po več desetletij stsr in popolnoma presušen. Znotraj lesene omare leži v vodoravni legi okvir, na katerega so napete strune. Ta okvir je iz litega železa in posebno močan, da more zdržati veliko napetost vseh strun. Število strun je namreč precej veliko in to večje kot znaša število tipk. Za posamezne tone zadošča namreč že ena sama struna, za nekatere tone pa sta potrebni dve ali po tri strune skupaj, da na njih udarja kladivce, ko pritisnemo na tipko. Najvažnejši pri klavirju pa je notranji mehanizem, od katerega preciznosti zavlzi lahkota in zknesljivost igranja. Mehanika obsega na zunaj bela in črne- tipke, ki so po vzvodih zvezane z kladivci, ki ob pritisku na tipko udarjajo na strune in dajejo s tem zvok. Po načinu kako kladivca udarjajo na strune, rszlikujemo klsvirje z staro ali tako zvano dunajsko mehaniko in klavirje z angleško mehaniko. Razlika je v glavnem v tem, da pri dunajski mehaniki vrže tipka kladivce naravnost ns struno, pri sngleški pa to posreduje cel sistem vzvodov. Ts mehanizem omogoča, da kla-
divce po udarcu ne pade takoj v svojo prvotno lego, temveč o-stane v nadaljni pripravljenosti v bližini strune, katero zapusti šele, ko se prst popolnoma odmakne od tipke. S tem je omo-gcfceno hitro in precizno igranje, ker se posamezni toni hitro"-^ ponavljajo, ne da bi prst popolnoma dvignili od tipke.Tt mehaniki klavirja Spada tudi pedal, to je priprava, ležeča pod tipkami, ki jo uravnavamo z nogo in ki ob nje pritisku dvigne uduševalce nad strunami in s tem poljubno podaljša zvenenje strune. Vsaka struna ima namreč poseben s klobučevino obložen uduševalec, ki ublažuje zvok in povzroča, da ta samo enkrat zazveni in nato utihne. Pri klavirju je važno še resonančno dno, t. j. plošča pod strunami, napravljena iz smrekovega lesa tako, da da čim več in čim lepše, sozvočje.
Zgodovina, klavirja sega v najstarejšo dobo človeške zgodovine čeprav je klavir v taki obliki, kot ga poznamo danes, nastal šele v 18. stoletju. Stari Grki so poznali tako imenovani monokord, ki je bil inštrument, obstoječ iz zaboja, preko katerega so bile napete strune, da so nanje brenkali. Podoben, toda že nekoliko izpopolnjen inštrument se je v 14. stoletju imenoval klavikoru. Tudi ta inštrument je obstojal iz lesenega zaboja z napetimi strunami, ki pa so jih že trzali posebni jezički in s tem povzročali zvok. Soroden inštrument, predhodnik današnjega klavirja je bil klavicim-bal, ki so mu rekli tudi špinet. Iz tega inštrumenta se je potem v začetku 18. stoletja razvil klavir, in zicer z iznajdbo kladivc, ki so nadomestita jezičke oziroma tulce ktavicimbala. Jasno je tudi, da se je mehanizem klavirja sčasoma vedno bolj izpopolnjeval, toda bistveni princip, da ustvarja zvok udarec kladivc * ob strune, je ostal.
Najznamenitejši izdelovalci klavirjev so na Dunaju, v Parizu in Londonu, ki imajo bogate izkušnje in seveda tudi svoje tajnosti. V Jugoslaviji pred vojno klavirjev niso izdelovali. Po osvoboditvi pa je bita v Mengšu pri Ljubljani osnovana tovarna glasbil, kjer so zaposleni pretežno invslidi; v tej tovarni so bili izdelani že prvi domači klavirji, ki so že v uporabi. Razumljivo je, da še zaostajajo za tujimi izdelki, toda vendar dobro služijo svojemu namenu in dokazujejo voljo narodov Jugoslavije po popolni osamosvojitvi ter njih težnjo po izgraditvi vseh panog industrije.
Dve miški
(Basen)
Živeli sta dve miški, ki sta se vedno prepirali med seboj.
Nekega dne ulovi mačka eno izmed njiju. Ko ona druga to vidi, se močno razveseli, ker bo tako rešena svoje hude sovražnice.
Teče k mački, da se ji zahvali. Toda ta se nič ne pomišlja, zgrabi tudi drugo miško in jo poje.
Takoae zgodi tistim, ki mislijo, da je sovražnik naših sovraž- 4 nikov vedno naš prijatelj.
Prebivalstvo Kitajske
Podatki vlade v Nankingu navajajo, da ima Kitajska sedaj 450,562,000 prebivalcev ali več kot katerakoli druga država na svetu.
PREBIVALSTVO BUENOS AIRESA *
Argentinsko glavno mesto Buenos Aires ima že čez tri milijone prebivalcev. Raste hitrejše kot n. pr Chieago. Buenos Aires slovi za eno najlepših mest na svetu. V njemu je tudi precej Slovencev in raznih drugih narodnosti, posebno Nemcev, Italijanov, Poljakov, Portugalcev itd.
Ako verujete v poslanstva, ki ga vrši "Proletarec*, pomagajte in shirajte prispevke v njegov tlakoval «klaH!
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
j BARETINCIC ft SON :
POGREBNI ZAVOD
Tal. so-sa
JOHNSTOWN. PA.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
t . ^ _ _
Tet MOHAWK 4TSV
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROUCTAREC SE TISKA PRI NAS
BOSNA - BODOČE SREDIŠČE TE2KE INOUSTIJE V JU90SUVUIBH
V ameriškem tisku se precej
piše o "prisilnem' delu m^adi-kater^ glavna naloga letoe j,e dograditi širokotirno Železniško yrogo Sa mac-Sarajevo, "tam šo veliki prirodni zakladi — posebno železna ruda in pa premogovna ležišča so blizu. Ter vodna sila.
Načrt jugoslovanske petletke določa, da naj se ta bogastva izkoristi čimprej v kolikor mogoče obsežni meri.
Ena glavnih naiog tega načrta je bila zgraditev širokotirne železnice, na katerih je bila Bosna in Hercegovina pod Avstro-Ogrsko revna in ni ji šlo dosti boljše niti pod Aleksandrovo Jugoslavijo.
Sedaj pa je Bosna vključena v tako dalekosežen načrt, da če bo Jugoslaviji dovoljen miren razvoj, bo tam nastala v nekaj letih težka industrija, kakršne Balkan na svoji zemlji ni še nikdar poznal.
Vera v samopomoč
i - s
Ker Jugoslavija nima denarja — saj ji Amerika noče vrniti niti njenega lastnega zlata, ki ga je ob pričetku vojne dala nam v hranitev — si pomaga s prostovoljci, Ipi delajo brez kake posebne plače, zgolj za fcivež, v veri, da vse, kar grade, je ljudska posest in ako ne njim, bo vsaj dobro služilo bodočim generacijam.
Proga Samac-Sarajevo je dolga 23? km. Ako bi šla po ravnem, kot gredo železnice po na-
republiki zagotovljen razvoj o-nih gospodarskih panog, za katere so dani najugodnejši pogoji, v vsedržavnem obsegu pa velja načelo, da je treba dvigniti one gospodarske panoge, ki predstavljajo ključ za nadaljno Industrializacijo ln elektrifikacijo.
Kaj j*, z industrializacijo
Slo^eaU*?
V Sloveniji bomo v naslonitvi na premog in električno energijo iz hidrocentral poleg železarske, strojne in kovinske industrije razvili elektrotehnično, kemično, usnjarsko in lesno industrijo. Središče težke industrije pa bo v Bosni, kl ima za to najugodnejše naravne pogoje, ijamteČ premog in Železno rudo, poleg t$ga pa še drugo rudno bogkstvo ln vodne sile. Bosna ima bogata ležišča železne rude okrog Vareša, kjer topimo rudo v plavžih in imamo tudi razvito industrijo lffoželeznih izdelkov. Zapadno od Banjaluke so še večja ležišča rude, zlasti na področju okrog Ljubije. V Zenici imamo veliko jeklarno. Industrijski kombinat Zenica-Vareš ima v neposredni bližini na razpolago bogata ležišča premoga, tako v sami Zenici, v Kaknju in Brezi ter severno od Vareša v novem banoviškem premogovniškem bazenu.
Bosna bogata na raznih
surovinah
Področje doline Bosne pa ima tudi obilo drugega rudnega bo-
VK DON-T HAVE TO KiiP ON MAKING THIS MISTAKE
m prerijskih državah, bi nalo- *gastva. Za jeklarsko industrijo
ga ne bila težavna. A je treba iz hriba v hrib, vrtati tunele, iz-sekavati griče in graditi mostove, med njimi enega, ki gre čez Savo.
In Jugoslavija ta načrt izvršuje brez ameriškega ali kakega drugega posojila ter brez ameriške materijalne pomoči. Torej je navezana sama nase.
Treba je bilo veliko naporov — in jih je še treba
Viri, po katerih črpamo to poročilo iz Jugoslavije, pravijo tole:
Ne samo po svoji dolžini temveč tudi po obsegu predvidenih del je gradnja proge šamac-Sarajevo zahtevala še mnogo več naporov in trdega dela, ka* kor ga je zahtevala gradnja Brčko-Banoviči, ki je dolga nekaj nad 90 km. Medtem ko je bilo treba pri gradnji mladinske proge Brčko-Banoviči izkopati 1,360,000 m' zemlje in kamenja, so izkopi pri, gradnji proge Šamac-Sarajevo predvideni V obsegu nekaj manj kakor 4 milijone meterskih stotov.
Mladina se dobro zaveda o-gromnega obsega prevzete delovne naioge, zato se je temeljito pripravila za delo, ki se je pričelo 1. aprila. V Brčkem in v Zavidovičih so se v decembru pričeli štirimesečni strokovni tečaji. kjer so se naši najboljši mladinci usposobili za vodstvo del pri gradnji in za težka stro-, kovna dela. Odziv mladine za delo tja progi je bil letos še neprimerno večji, kakor Je bil lani. se je *amq, ** S^ventfe udeležilo tega dela okrog 12,000 jnladincev, od ,tega približno 6000 iz Ljubljana.
Čemu ta proga?
Zakaj bomo gradili prav železnico Samac-Sarqjeyp? Kakšen je njen pomen? V načrtnem gospodarstvu je v vsaki ljudski
Je važen predvsem mangan kot plemenita kovica, ki je nujno potrebna pri izdelovanju jekla. Tudi manganove rude imamo doslej dovolj jugovzhodno od Vareša, saj je rudnik čevljano-vič naš najvažnejši rudnik manganove rude. Iz tega rudnika rsmo pred vojno rudo izvažali v inozemstvo. Plasti manganove rude imajp ponekod debelino do 5 m, ruda sama pa ysfbuje 30 do 45% mangana. V Zepču severno od Zenice je naš najstarejši rudnik magnezita, ki predstavlja važno surovino za ognje-stalni material, ki ga potrebuje težka industrija. Veliko bodočnost ima za razvoj jeklarske industrije tudi krom kot plemenita kovina. Številna so ležišča kromove rude v Bosni, najvažnejši pa je rudnik v Duboštici severno od Vareša. Tudi v Bor-
srednjem veku razvoj železne Qogoodarske teŽOVe obrti. Iz fpjniške piritne rude gei^spwuMfsne vvauvv
pridobiva tudi zlato. Jamskega lesa ima Bosna dovolj, dolina reke Bosne pa nudi tudi vse pogoje za razvoj cementne industrije in za gradnjo hidrocentral.
ju pri Tesliču imamo kromovo rudo. Srednja Bosna ima poleg tega velika ležišča svinčene rude. Rt^dnik Srebrenica, ki leži zapadno od Drine, je naš najvažnejši rudnik svinčene rude. Ze v srednjem veku so tu kopali rudo, takrat seveda predvsem zaradi pridobivanja srebra. Se neraziskana ležišča svinčeno-cinkove rude pa se raztezajo na obsežnem področju zapadno od Drine tja do Olova v dolini Kri-vaje, kjer so že pred stoletji pridobivali svinec, fear nam potrjuje tudi ime kraja. Ob železnici Sarajevo-ViŠegrad pa imamo ležišča bakrene rude. Obsežna ležišča bakrene rude so tudi zapadno od Zenice na področju Bugojna in Gornjega Y*kufa. V Maskari pri Gornjem Vakufq
pridobivamo poleg bakrene rude tudi železno rudo ln živo-sre-brao rudo. Južno od Zenice pri Pojnici pa imamo ležišče pirita in žvepla ter železne rude, ki je pri Kreševem omogočila že
\
T
T
—P
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največji} slovenska knjigarna v Zed. držuvah
Vsi pogoji so dani
Ali ni vse to naravno bogastvo zadosten razlog, da postali srednja Bosna naš najvažnejši center težke industrije? Od tempa s katerim bomo zgradili težko industrijo v dolini Bosne, bo v veliki meri odvisna industrializacija naše države, bo odvisna izvršitev našega petletnega načrta, kajti brez železa in jekla si ne moremo zamisliti industrializacije in elektrifikacije. Razvoj težke industrije v dolini Bosne pa ne bo mogoč, če ne bomo zgradili normalnotirne železnice skozi dolino Bosne, ki bo zmogla velik promet, ki se bo razvil na tej progi. Zato je gradnja proge Samac-Sarajevo v sedanji fazi načrtne izgraditve države naša najvažnejša naloga na področju Železniških gradenj. Progo Samac - Sarajevo- bomo pozneje še podaljšali do izliva Neretve v morje, kjer gradimo za velik promet sposobno luko Ploče. Prav tako bo treba prej ali slej zgraditi kratek podaljšek proge Brčko-Banoviča preko doline Krivoje do Zavidovi-čev, tako da bo banoviŠki premogovni bazen lahko oskrboval s premogom tudi srednjo Bosno.
V perspektivi bodoče industrializacije je gradnja Samac-Sarajevo v resnici vredna velikih Žrtev in naporov, ki jih je pripravljena dati mladina Jugoslavije za uresničenje te naloge. Da bo mladina zmogla to veliko delo, je letos dobila na razpolago mnogo več strojev, tako da bo delo v večji meri mehanizirano. Tudi priprave je bilo mogoče izvršiti že pred pričetkom gradnje, tako da bo delo potekalo gladko in po načrtu. Navzlic temu je delovna naloga naše mladine neprimerno večja in težavne jša, kakor je bila lani. Ne smemo si stvari predstavljati tako, da se bo od Sitmca do Dobo j a gradila nova proga, od Dobo ja do Sarajeva pa je bo treba le predelati za normalni tir. Tako naziranje bi bilo docela pogrošno. Normal notimo progo je treba graditi na novo poleg ozkotirne proge in po večini daleč odmaknjeno od obstoječe proge, ki ima ostre krivine in ji nor-malnotirna proga ne more slediti. Zato bo treba zoraditi tudi nove mostove, predvsem štiri velike rfiosiove čez Bošno ter številne manjšp mostove. Zgraditi je nity treba dva izredno velika objekta, namreč 800 m dolg most pre^o Sava pri Samcu in 1,700 m dolg predor pri Vran-duku nedaleč » od obstoječega predora za ozkotirno železnico.
kličejo staromodne vlade nq umik
(Nadaljevanje s prve strani.) • •• ^ - " \ mena demokracije ter "svobodnega podjetništva". /
Vse to pa je kajpada povsem nasprotno sovjetskemu gospodarskemu redu in tudi demokracijo tolmačijo v Washingtonu povsem ^rugtče kakor pa v Moskvi ^
Dasi se je 14 evropskih dežel odločilo saj toliko, da bodo preiskovale možnost za carinsko unijo med njimi, pa je do nje še daleč. Kjer se gre za privatne Interese so ti prvi, ki pridejo v upoštev, ne pa ljudske koristi.
Pisjte bp cep.L PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
IT4UIA Ul\ NADAUNIH POSOJIL
Italija išče pri ameriški Ez-port-Import banki v Washingtonu $100,000,000 posojila, toHr ko ps ga je dobila že prej direktno od naše vlada. Ob enem ji jt odpustila prejlnje obveznosti v vsoti okrog eno milijardp dolarjev.
Dalje išče Italija posojils tudi pri mednarodni banki za rekonstrukcijo in obnovo, ki posluje pod pokroviteljstvom združenih narodov.*
Snovanje ekonomske unije v Sovjetskem bloku
Nobena izmed dežel, ki spada v takozvani sovjetski blok, ni zastopana na pariški ekonomski konferenci. Cehoslovaska je v začetku sicer prijavila svoj pristop, toda v Moskvi so ji to zamerili in je odstopila. Pržavnt tajnik Marshall je sicer povabil vse in ruski zastopnik je res prišel v Pariz na preliminarno po-fvetovanje, ltjer je izjavil, da Marshallov plan pomeni ume-šavanje Amerike v notranje zadeve posameznih držav in s tem je njihova suverenost ogrožena. Zato Rusija v.taki akciji ne more sodelovati S tem se je vrnil v Moskvo, Sovj. unija, Cehoslo-vaška, Jugoslavija, Bolgarija, Albanija, Madžarska in Romunija so torej ostale izven Marsh allovega načrta, ker jim drugega ni kazalo. Zato si te dežele gr*de oziroma obnavljajo narodno gospodarstvo po svoje in to z velikim uspehom. Jugoslavija ima pogodbo za carinsko unijo z Albanijo že sklenjeno, izenačena je valuta med njima in tudi gospodarsko gradnjo izvršujeta v sorodnih si načrtih.
Dalje ima Jugoslavija tesne ekonomsko pogodbo z Bolgarijo in tudi med njima bi bila carinska unija že izvršena stvar, če bi Bolgarija ne bila tehnično še vedno ^sovražna" država. To neha biti kp bodo mirovno pogodbo t njo ratificirale vse prizadete dežele. Rusija je še ni — tudi z Italijo ne še — ker je njeno stališče, da se mqra poprej sestaviti še mirovno pogodbo 2 Avstrijo in Nemčijo. Mota imeti pač svoje vzroke za to. Toda za Bolgarijo in Madžarsko, ki sta v njeni sfertf to ni dobro, in niti ne za Italijo. Tudi za Jugoslavijo bi bilo boljše, ako se bi mirovne pogodbe s temi deželami konČnoveljavno potrdilo.
Kaj ho s Orčfort
-Grčijs je po fvpji zemljepisni legi neoporečno vezana na ostali Balkan. To, da se je z njim vsled zunanje intervencije razdružila, zanjo ni zdravo. Pravzaprav pogubno.
Kajti mnogi Američani, ki so ns licu mesta, menijo, da se je poteaa naše vlade sa pritegnitev Gjrčije v področje pokroviteljstva Zed. dr£sv že izjalovili. Kajti kako si je mogoče predstavljati. da bo v Grčiji kdaj stabilnost, sko na bo imela njena vlada ljtfd^tv^, #11 saj večine va ns svoji strani?
nov v dar, in potem še več in vsega skupaj smo ji dali od konca vojne že okrog milijardo dolarjev vrednosti v obliki živil, ladij, zdravil, oblek, strojev itd. Sedaj pa ji vzdržujemo njeno armado in jo moderniziramo, da bo z našo pomočjo mogla zadušiti gerilce, ali kot jih imenujejo sedaj, "bandite", all pa so označevani za "komuniste".
Minuli teden se je dogodila v Atenah vzlic vsej tej anglo-ameriški pomoči vladna kriza Ves kabinet je odstopil Kralj Paul je nato z ameriško odobritvijo imenoval prejšnjega vnanjega ministra Tsaldarisa, naj sestavi novo vlado, ki pa naj bo Vkoalicijska". Poskušal je več dni, pa mu ni šlo, razen ako bi v kabinet imenoval samo člane svoje stranke. Tega mu ameriško zastopstvo v Atenah, katero je sadaj tam vrhovna avtoriteta, ni dovolilo. Tsaldaria je moral radi tega od svoje ambicije odstopiti, a je 06tal vodilna osebnost v vladi.
"Pomagajte, dajajte, ali pa nas hp zajel "komunizem", katerega Je toliko bo^itelT*
In Zed. dtfava dajejo ne samo njemu, grški rojalistični vladi, de Gasparijevi klero-konserva-tivni vladi v Italiji temveč tudi Franciji, zato, da bi se Jo obva-rovalo ^a eno najjačjlh točk v zapadnem bloku.
In dali smo blizu štiri milijarde Angliji, v jiamenu oJaČati njeno vsled vojne trslhljano eko-nomijo, pa ni zaleglo. In tako je vlada miryili teden znižala življenski standard, kar tepe najbolj tiste, ki so od delavske stranke največ pričakovali.
Ameriško posojilo Je domale-ga/pošlo, posebno ker so bogatk-šl iz tujih dežel (iz Indije, ttbe-žni bivši vladarčki, ubežni industrial itd ) dvignili svoje funt* šterlinge v londonskih bankah ter jih zamenjali v ameriške do-arje.' Te zamenjave so zn4šale $800,000,000. Cemu je bilo tega treba? In seveda, sedaj manjka Angliji dolarjev, niso pa v stiski zanje njeni paraziti!
^r je Velika Britanija vsled vojne in pod sedanjo vlado zaradi svoje polovičarske politike postala toliko odvisna od Zed. držav, da izgublja samostojnost, ši vlada ne upa naprej s socializacijo, ki Jo je obetala. Tolej je Anglija kapitalistična kakor je bila, a kapitalistični tisk v Zed. državah pa vali krivdo ža njeno
mizerijo na laboritsko "eksperi-
■ ,f • . .. ..... ,.... i.
mentiranje" s socializmom. Na neuke ameriške čitatelje dela vtis, da živela Anglija sedaj ža v blagostanju, ako se ne bi podala v "socializem".' Kakšen pes^K v oči! Ravno narobe je res! Ako bi začela vlada socializem izvajati tako, da bi kaj pomenilo, bi od kraja res bolelo, a imela bi saj kaj upanja za bodočnost. Tako pa je nevarnost, da se bo masa obrnila nazaj k torijem za vodstvo države.
En uspeh naše vlade — zveza vseh smerišklh dežel Ako ima naša vlada tako sls-bo srečo v svojih diplomatičnih zvezah ter v političnih in ekonomskih umešavanjih v Evropi in v Aziji, je pa njen triumf obrambna-gospodarska-politična zveza vseh dežel na tem kontinentu (v Južni, Centralni in Severni Ameriki). In ker so Zed. države na tej polobli dominantna sila, pomeni, da je prišel ves kontinent pod vodstvo Washington bolj kot še kdaj prej.
AMERIŠKA LEGIJA V PROPAGANDI PROTI KOMUNIZMU
šlz urada Ameriške legije poročajo, da bo v prihodnjem letu potrošila milijon dolarjev v propagandi proti komunizmu v Zed. državah in menda tudi drugje. V riačrtu ima razpečati v ta namen 120,000,000 izvodov razne protikomunistične literature.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor zeli^ prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodaj kt i Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravniitvu, ki bo pozliilo potrebne listime in informacije.
OHIO.
Akron-Barberton: Mike Kopach in

isti ta večine nimajo. In rfjihoVi ministri s kraljem vrad bi morali že davno bežati, ako jih ne Ščitila najprvo angleška in sedaj pa *pjfclo-ameriška intervencija, tlrčljl nudimo tri sto milljo-
Grčija po starem ne bo mogla iz kaše
Kdo so ljudje, ki sedaj pred stavljajo Grčijo in kakšne so njihne sposobnosti? Tsaldaris Zervas, patriarh grške ortodok-sne cerkve in vsa njihna rojali-stična klika — to so osebe, ki so se grškemu ljudstvu vsled an-glo-ameriške pomoči prikopal nazaj na hrbet Večina izmed njih je med vojno kolaborirala z okupatorji, posebno s Hitlerjem. Sedaj so spet na svojih sta rih položajih.
Ako bi imeli ljudstvo za sabo ne bi bilo treba tam ne sngleške armade, ne ameriških bojnih la dij in naših bojnih letal, ne na ših vojaških veteakov, in ne nai še munlcije ter orožja. Ako b Grčija imela vlado iz naroda bi ne bilo te civilne vojne in mi bi grškemu narodu lahko pomagali obncMti njegovo ekonomijo in pa z nadaljevanjem rellf-nih pošiljstev.
Tako pa pospešujemo civilno vojno, namesto da Di opozicijo pridobili za sodelovanje v« prid Grčije in za dobro sosedstvo, ne pa si jo podjarmljevati sa svojo vojno bazo v Sredozemlju.
Jasno je, da vladujoča klika, ki je bila vsa leta Oš na iivoiv\ naroda, ni zmožna voditi gospodarstva. ker o njem sploh nič ne razume. Zastopi se le na izkoriščanje in na podjarmljenje ljudstva s terorističnimi sredstvi.
Isto mnenje o Kitajski. Snako mnenje Imajo glede niše intervencije na Kitajskem. Američani, ki to trdijo, niso kaki "komunisti", ruski plačanci ali 'sopotniki" temveč večinoma visoki ekonomski veHaki ali pa diplomatski ursdniki zvezne vla-de in pa vojaški ljudje.
Eden izmed njih, ki ga je poslal na Kitajsko Trumsn in pred tem v Grčijo, je dejal, da mečemo naše milijone na Kitajskem pifač, kajti dokler bo na krmilu Ciang Kaišek s svojo graftsrsko družbo, ne bo konec civilne vojne in ne naših dajatev, ako jih hočemo še trošiti v prid tako grjili, brezdušni tladi.
Dejal je ob enem, da bi padel ne samo Ciang Kaišekov režim na Kitajskem čim bi ga mi nehali podpirati, ampak tudi italijanski in grški, sko ju bi ml ne vzdrževali. In nič bolje se na bi godilo francoski vladi.
CALIFORNIA. Foitaea: John PeČnik. Oakland: Anton tomUč. Lo« AB|olo*t Frank Novak. Ska Fraoclsce: A. Leksan.
COLORADO. Cra«t*d Botte: Attt Slobodnik. Pueblo: Louis Malenšek.: Waloenburg io okolica: Edward Tomši*.
ILLINOIS. Chicago ia okolicat Frank Bizjak, Joseph ObUk, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. * 1 "
Lo Sollo io okolico t Anton Udovich h» Leo Zevnft. ntnWU. ^ :
Springfi«!4: Joseph Ovca in John
Goršek. ' VinUot Fr. Hersich.' Waukegan No. Chicago; Msrtin Jud-nich.
> INDIANA.
,y ". .k. 'v.	• '"r f ♦
« Mary Stroj. KANSAS. Anton Shular. Aroadioi John Shular. West Mioerab John MaroK.
MICHIGAN. Detrpit Dearborn John Zornik, Joe
Kor*r
^ MINNESOTA. Boki: Max Mirts. CkUfcoho: Frank K lun. Dolotk: 1 ohn K©w.
John Tersn in Jacob Kunstelj.
k» 'U . H r> A
MISSOURI
El>
«
St Leals: John Spiller.
• ts. X »a. ,, >	f ^,
MONTANA.
.	sr.„
Butte: Anton Zugel.
gost HcUoa: Joseph liihelich.
R.d Lodget g. Ersnoftnik. '
Eli«
NSW JERSEY.
ikothi MKUia 0Mak. '
NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinflek
m~
Gowooda. James Oekleva.
__ i .lil t. »fl-
Alois Ocepek. Bridgeport In ekolica: John Vitez. Cleveland: John Ttrebel, Anton
Jankovlch ln Frank Hribar. Foirport Harbor: Lovrenc Bajc. Ciro/d: John Koain in Andrew Kr-vina.
Luboo-Powor poiot: Jacob Bergant Maple Helfkta: Frank Volkar. Powkotoo Poiot, at John GuseL Wovrout Joseph Jež.
PENNSYLVANIA. Ali^oippo: Geo. Srarekar. Avella: Frank Bregar, Carmichaels: Anton ZupančiC. Craftcfe-Mooa Root Jennie Jerala. Canonsburg-Strabsne: John Ter-€elj, Vinko Peternel in Marko Tekarrc. Export: Jos. Britz. Forest CKji Anthony Drasler Jr. HortoloU: Anton Zornik.
iperiol: Frank AuruŠtin. Johnstown In okelica: Frank Cve-tan.
Latroko: John tn Mary FradeL Houston: Louby Britz. UWory: Nick Triller.
•adowtaod«: Martin Bajc. Park HiU - CoooMUfk: Frank Pod-hoy.
S karoo t Joseph Oelbar. Potovalna xastopnika , ra Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glaa ka sapadno Penno Anton Zornik, Horaioio, sa Cambria in Somerset okraj pa Frank 0» tan, Jak otto wo.
WASHINGTON. SaottU. Lucas Debeljak. ,	WEST VIRGINIA.
Elm Groro: Frank Kosem. Star City: Lawrence Selak. TWpaii Lenhart Werdinek.
^^ WISCONSIN. Milwookoo* io Wast Allis: Louis Bar-
bo rich. Skoboygao: Frank Stih. ^illard: Mstt Malnar.
WYOMING. Kemmerer In okolica: John H. Kr-zisnlk.
Rock Serines: Frank Remits.
Anglija pi sadrguje pas
Nakopali smo si torej lepa stvari/ Ciang Kaišek si misli:
WUWJSA POMOČNIKA PRI UČENJU ANOLEttME IN SLOVENKINE STA
*
ANGLEŠKO -SLOVENSKI
BESEDNJAK
. i * »
v Cena $5.00
^M'V t "Or'	, <k | y
IN
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00
ArUr knjig Je DE. r. J. KERN
'O •• • • > o . f%	t. < * •
• NAROČILA SPREJEMA
pil^TAgEC
2301 SO. LAWN DALE AVE., CHICAGO 23, ILL
Poročilo o obravnavi proti dr. Borisu Furlanu, Fr. Snoju in njunim pomočnikom
Urad SANSa je pripravil daljše poročilo o obravnavi proti Borisu Furlanu in drugim obtožencem, ki so bili udeleženi v špi-jonaži in ruvarili proti sedanji jugoslovanski vladi. Dasi je to Izročilo poslal SANS, kot običajno, vsem Ustom in je dolgo, g a vseeno v celoti objavljamo, ker je važno in je dobro, da naši ljudje, ki dva — nekateri tudi več izmed obtoienih in obsojenih poznajo — izvedo, kako se je obravnava vršila in kako se je v nji dr. Boris Furlan branil, oziroma zagovarjal. On je profesor pravf in do aretacije je bil dekan pravne fakultete na ljubljanski univerzi.	'	•
Dne 28. julija se je pričela v Ljubljani pred senatom Vrhovnega sodičša Ljudske republike Slovenije javna razprava proti inženirju Črtomiru Nagodetuv Ljubu Sircu, inženirju Leonu Kavčniku, dr. Borisu Furlanu, profesorju ZoranU Hribarju, Angeli Vode, Metodu Kumelju, Pavli Hočevar, Svatopluku Zupanu, Bogdanu Staretu, Metodu Pircu, Vidu Lajovicu, Franju Sircu in Elizabeti Hribaf:
Slovensko javnost v Ameriki bo zlasti zanimala razprava proti profesorju dr. Borisu Furlanu, ki je precej časa med vojno pričel izmikati na vse načine, v
tru v New Yorku in bili tesno povezani tudi z gibanjem profesorja Furlana, dasi je tudi o njihovem lažiporočevanju pridno sporočal svojim "gospodarjem" v Londonu.
SANS prinaša v naslednjem tiste dele sodne razprave, ki bodo nase ameriške rojake najbo^ zanimali.
V soboto 2. avgusta je bil zaslišan dr. Boris Furlan. 2e pri prvih vprašanjih predsednika senata Vrhovnega sodišča se je
prebival med nami v Ameriki, ter proti nekdanjemu ministru
DR. FIRLAN J£~ POMULOSCKN NA 20 LET JSCE Belgrad — Reutarjeva časnikarska aiencija poroča, da je presl-dij narodne skupščine v Belgrade •premenil smrtno kasen sa dr. Borisa Furlana in Ljaba Sirca od smrtne kasni na ZS let ječa. Vrhu trga izgubita oka vae civične peli Učne pravici sa vae šlvljaaje.
Prrzidij pa Je potrdil smrtne obsodbo sa inženirja Nag odeta.
Francu Snoju, kojega podtalno delovanje proti novi Jugoslaviji je prišlo na dan tekom obravnave in je bil tudi on postavljen na zatožno klop. Ostali obtoženci za nas niso toliko važni. Posebno pozornost pa je treba posvečati obravnavi proti Furlanu, na kateri je bilo jasno dokazano, da je bil prikrito vse nekaj drugega kot se je pa pred ljudstvom predstavljal ter da ni bil kriv samo izdajstva proti svojemu narodu v stari domovini, kjer je imel odlično mesto kot dekan pravne fakultete na ljubljanski univerzi, temveč tu*1 di kriv izdajstva slovenskih izseljencev v Ameriki, ki so videli v njem idealnega, poštenega slovenskega narodnjaka in velikega rodoljuba. 2al, da to ni bilo tako. Dr. Furlan se ni nikoli ogreval za pošteno izvajanje programa našega SANSa, dasi je to delo točno zasledoval za svoje misterijozne namene. Vse uporabne informacije je prodajal tuji državi kot član Intelli* gence Service-a Velike Britanije v Ameriki, Londonu in Ljubljani. Sicer pa naj sodi o tem vsak čitatelj sam. Krogi, ki danes najt^olj jokajo za njegovo usodo, si pa lahko tolažijo vest, da 4 gliha vkup štriha". To velja posebno raznim Gabrov-' škom, Ambrožičem in drugim, ki so delali za Snoja v Jugocen-
glavnem pa se je postavil na stališče, "da se ničesar ne spominja" in da ima glede obtoženih dejanj "čisto prazno glavo". Potrdil je pravilnoat svojih izpo-vedb v preiskavi, zanikal pa je, da bi bil kriv v smislu obtožnice
Predsednik: V nobeni točki?
Furlan: — Za vse,kar nsvaja obtožnica, sem zvedel šele iz obtožnice.
Predsednik: — Furlan, ali ste bili agent tuje špljonažne službe in povezali člana Nagodetove skupine s 'predstavnikom (konzulom) tuje države v Ljubljani?
Furlan: — Jaz nisem bil nikoli agent, za Nagodetovo skupino pa sem zvedel šele iz obtožnice, odnosno med preiskavo.
Predsednik: — Ali ste povezali Hribarja z nekim članom predstavništva tuje države?
Furlan: — Tega se absolutno ne spominjam, če pa Hribar to trdi, bo to prav.
Predsednik: — Ali ste prejeli od Hribarja takrat neko pismo? . Furlan: — To se mi je reklo, a se absolutno ne morem spomniti.
Predsednik; — Ali ste pri tistem pismu celo odrezali njegov podpis?
Furlan: — Nimam pojma, niti ne vem, za kaj gre, >
Predsednik:—Obtoženec Hribar je izpovedal, da je vam izročil poročilo, kateremu ste vi spodaj odrezali podpis in vse skupaj odnesli na predstavništvo tuje države ter tam napovedali Hribarjev obisk. Kaj pravite k temu? Ali je to resnica, ta Hribarjeva trditev?
Furlan: — Je mogoče, ne rečem, da ni. tynpak jaz v svoji glavi nimam prav ničesar. '
Obtoženec vztraja V svoji "nepoučenosti". Vse svoje delo bi rad prikazal kot stvari, ki so mu zaradi slučajnosti, med
>UtP**U SR UH SVfiPOSM LABOR RttAUY UM/OS A6A/4STVS*
mu
»»
prVWVMVVVVVVfMVVVVVfVVVe • ftfMltffffftffffftftflt^
u
PROLETAREC"
/e v novi Jugoslaviji dobrodošli list. V prejšnji je bil prepovedan.
Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo\ leto. Pol leta $2.
Naročite ga Čitalnicam far bralnim društvom .v valih rodnih krajih.
: V starem kraju tudi žele, da jim naročite i
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
: Stane za tiari kraj $1.65. Z lanskim letnikom poš-; lj*mo oba za $3. Dve lutjlgl ia tri dolarje. Tiskovni urad slovenske vlade ffft, da pošljemo ljudem tam
e
t timvei izvodov Proletarca In Družinskega koledarja <
boj povezane, stvari, ki so zaradi svoje "nepomembnosti že zdavnaj "ušle iz spomina".
Tožitelj: — Obtoženi Furlan, prosim vas, da krafko odgovarjate na vprašanja, ki vam jih bom stavil. "Ste vi naznanili so-obtoženega Hribarja članu predstavništva tuje države, ali ste povedali, da bo prišel?
Furlan. — To je mogoče, če Hribar trdi.
Tožitelj: — Ali se ne spominjate, da bi to bilo res?
Furlan: ~ Nič nimam v spominu, ampak če Hribar trdi, bo točno.
Tožitelj: —t Se ne spominjate? Poglejte, obtoženi Furlan. sklep, da bo šel Hribar k članu predstavništva tuje države in kdo ga bo z njim povezal, je bil sprejet na seji, kjer so bili prisotni soobtoženi Nagode, Kavč-nik, Hočevarjeva, Hribar in Sire. Mi smo te soobtožence vprašali o tem. Vsi to vedo, Nagode pa je to dejstvo vpisal v svoj zapisnik, ki ga je vodil za sleherni dan in je to vpiaano sporočilo danes na zaslišanju, ko mu je bilo prečitano, tudi potrdil. Se vi spominjate, da bi vam kdaj koli soobtoženi Hribar izročil' kak Ust papirja? Hribar pravi, da vam je ob tej priliki, ko je prišel do vas s prošnjo, da ga povežete s članom predstavništva tuje države, izročil poročilo, ki ste ga vi preleteli in ste potem rekli: "to bomo napravili pa tako" ter ste s škarjami odrezali njegov podpis.
Furlan: — Morda, jaz ne vem nič.
Tožitelj: Imate zelo slab spomin?
Furlan: — Ne vem.
Tožitelj: — Vi ste jurist, obtoženec. Kaj menite, kdaj lahko smatra sodišče kak zločin za dokazan?
- Kadar je dovolj
Ali je potrebno
No odlaioite! Poiljite naročilo takoj!
iu
Furlan: dokazov.
Tožitelj: priznanje?
Furlan: — Ni potrebno.
Tožitelj: — O tem bomo lahko govorili še pozneje. Jaz vas vprašam samo po golih dejstvih.
Vprašanja ameriškega predstavnika Rdečega križa
v Predsednik: — Ali ste prejeli od nekega tujega predstavnika Rdečega križa v Jugoslaviji listo vprašanj?
Furlan: — Da, to je točno.
Tožitelj: — V kakšne namen?
Furlan: — Rekel mi je, da hoče napisati knjigo.
Tožitelj: — Kakšno knjigo?
Furlan: — V angleščini o na-' Stanku in razvoju naše današnje državne strukture.
Tožitelj: — Kakšna so bila U vprašanja? Koliko jih je bilo?
Furlan: — Mislim, kakor imam v spominu, kakih deset.
Tožitelj: — Točnega števila se ne spominjate? Drugi trdijo, da jih je bilo dvanajst.
Furlan: — Morda jih je bilo dvanajst.
Tožitelj. — Komu ste dali ta vprašanja?
Furlan: — Sircu.
Tožitelj: Ali sta vidva pregledala ta vprašanja, ko je bil Sire pri vas? '
Furlan: — Da svs jih gledala, to je mogoče.
Tožitelj: — Odkod ste pa takrat vseli ta vprašanjs?
Furlan: — Ja ... s mize. .
Tožitelj: — Ne, iz knjige!
Furlan: — To je mogočo * j
Tožitelj: — Ali ste še komu dali U vprašanja? Furlan — Ne.
Tožiteljl— Kv>rau ste naroči-!
li, naj napiše poročilo?
Furlan: —Govoril sem z gospo Hocevarjevo.
Tožitelj: — Ali ste ji dali na listku napisana vprašanja?
Furlan: — Ne spominjam se več, kako je bilo, najbrž sem imel angleški izvod v rokah in sem ji diktiral vprašanja.
Tožitelj: — Vi ste diktirali, oua pa je pisala?
Furlan; — Morda sem ji diktiral, me spominjam se več točno.
furlan je iskal tudi pri Snoju, pojasnila na vprašanja
Tožitelj: — Ali ste dali U vprašanja Snoju?
Furlan: — Jaz mislim, da ne.
Tožilec: — Snoj trdi, da je dobil od vas dvanajst vprašanj predstavnika qpcriškega Rdečega križa, med njimi tudi vprašanje o nacionalizaciji, o volitvah in o agrarni reformi. Ali se spominjate teli vprašanj?
Furlan: — Spominjam? Ne.
Tožilec: — Dobro. Kaj pa je bilo naprej? Komu ste naročili, da naj napiše odgovore na ta vprašanja?
»' Furlan: — Posvetoval sem se s Sircem, kaj bi se dalo narediti.
Tožilec: — Ali ste morda koga imenovali? % -
Furlan: — Morda sem imenoval kakega kolego.
Tožilec: — Katerega kolego ste imenovali?
Furlan: — Morda sem imenoval štempiharja.
Tožjlec: — Kaj ste rekli, ko ste imenovali štempiharja? Sire je izjavil, da ste rekli, da Stem-piharju ne boste povedali, za koga so ta vprašanja, ker sicer Štempihar verjetno ne bi hotel napiaati odgovora?
Furlan: — Morda, da sem.
Tožilec: — Se ne spominjate? Ste še komu dali ta vprašanja?
Ftirlan: — Ne vem.
Tožilec: — Ali vam Snoj ni nikdar govoril, da bo dal še komu ta vprašanja?	H
Furlan: — Ne vem, kaj sva midva s Snojem govorila.
Tožilec: — Ali se spominjate, da vam je Snoj izrečno povedal, komu bo ta vprašanja dal, in da ste vi dali na to svoj pristanek? •
Furlan: — Sc ne morem spominjati.
Tožilec: — Dobro. Kakšna so bila vaša navodila, da ste vprašanja dali Hočevarjev!?
Furlan: — Rekel sem, naj napiše svoje vtise.
Tožilec: — Ali je ona takoj nedela, kakšna vsebina naj bo? Ali bi Hočevarjeva napisala tv ko poročilo, če bi vedela, da ste vi, Furlan, pošten slovenski človek?
Furlan: — Jaz nisem vedel, kaj bo ona napisala.
Tožitelj: — Ce bi ona sir>a-trala, da je Furlan pošten Slovenec, ali bi mogla dati tako poročilo? Komu izmed poštenih ljudi bi Hočevarjeva lahko dala tako poročilo, komu, naštejte mi, komu izmed Sloveticev?
Furlan: — Jaz sem videl to poročilo, ko mi ga Je dala.
Tožilec: — Kaj ste Hočevarjev! naročili takrat, ko s*e Ji dali pisati poročilo? Ali ste Ji rekli, da ga lahko nese pokazat na kvart?
Furlan: — Ni govora.
Tožilec: — Nasprotno, kaj sta ji rekli?
Furlan: — Rekel sem Ji, naj obdrži to zase.
Tožilec: — Ali ste se strinjsll z njenim odgovorom, odnosno poročilom?
Furlan: — Ne morem reči.
Tožilec. Torej nkta name-
ravali dati takšnega naprej? Furlan: — Ne. W
Poročilo tyčevarjfev{ se je
qdelo Furlanu prebilo Furlan je bil mnenja, da bi \ bilo treba poročilo še dokončno izdelati. V ta namen sta z Lju-boift Sircem pripisala poročilu Hočevarjeve svoje lastne pripombe.
Tožilec: — Kaj mislite, kakšne so te pripombe? Ali so lažje kakor, poročilo samo?
Furlan: — Se ne spominjam. Tožilec: — Kaj je hujši izraz: zverinski -r- ali kryt? Furlan: — Zverinski. Tožilec. — Hujši izraz je zve-linstvo, vi ste Hitlerju prečrtali zverinski in ste mu dali izraz: krut. Pravite, da ste znanstvenik, sklicujete se v svojih zasliševanjih, da niste imeli opravka z dnevno politiko, nego da ste šli v znanost. Ali je to gradivo, ki je podlaga za znanstveno razpravo?
Furlan: — Saj tega nisem dal naprej. Tožilec: — Zakaj ne? Furlan: — Ker ne ustreza. Tožilec: — Ne zato, ker ne ustreza, nego ker je predstavnik ameriškega Rdečega križa v Jugoslaviji prej odšel v Ameriko in ste bili vi prej aretirani.
, Pomož. tožilec: — Po kom ste potem mislili to poslati v inozemstvo? Ali sta s Sircem govorila o tem?
Furlan: — Da, Sire je rekel, da bo govoril s članom predstavništva tuje države. Tožilec: — Zakaj? Furlan: — Če bi lahko on to poslal.
Belogardistična literatura v Furlanovem domu
Tožilec: — Vi imate ogromno literature?
Furlan: — Ne vem, če se lahko trdi.
Tožilec: — Imate ogromno literature, imate tudi zbirko b$-logardistične literature. Zakaj imate zbirko te belogardistične literature?
Furlan: — Leta 1945, takoj ko sem prišel v Ljubljano, sem šel v knjigarno pri Škofiji in tam vse to pobral.
Tožilec: — V koliko izvodih so vam to dali?
Furlan: — Vse, kar sem na vedel.
Tožilec: — Zakaj imate "U krajina joka" v dveh izvodih (navaja imena še drugih knjig ... "Črne bukve" v dveh izvodih, "Kri mučenlkov" v dveh iz vodih ... "Slovenski domobranec" v dvajsetih izvodih ...?
Furlan: — To meni ni znano kako je prav za prav to.
Furlanove udejstvovanje med vojno
Tožilec: — Preidimo na čas ki je precej za nami — na leto 1941. Kdaj in kako ste šli iz Jugoslavije?
Furlan: — Sel aem marca 1941 pred napadom na Jugoslavijo Tožilec: — Zakaj ste šli pred napadom na Jugoslavijo?
Furlan: — Pričakoval sem kapitulacije Jugoslavije, zato sem odšel.
Tožilec: — S čigavo pomočjo ste odšli is Jugoslavije?
Furlan: — S pomočjo nekega mojega angleškega prijatelja, Lorenaona.
Furlan je izpovedal, da so odšli v inozemstvo tudi njegova žena in dva otroka, ne more se pa spomniti, kdaj je dobil za to potovanje tisoč dolarjev.
Tožilec: — Poglejmo, kako je bilo v inozemstvu. Kaj. je to "Primorski komite"? Ali veste za to ime? Kdo je bil član "Primorskega komiteja"?
Furlan: — To so bili dr. (Ivan) čok, ki je bil predsednik, profesor Rudolf in potem so tudi mene izvolili.
Tožilec: — Ali poznate dr. Čoka? Kdo je to?
Furlan: — Bil je odvetnik v Trstu, potem se je preselil v Beograd. Tožilec: — Kje je danes? Furlan: — V Trstu, kolikor vem.
Tožilec: — Zakaj pa ni v Jugoslaviji? Furlan: — Tega ne vem. Tožilec: — Ali veste, da je čok agent tuje obveščevalne
službe'1
Furlan: — Tega ne vem. Tožilec: — Kdo je profesor Rudolf?
Furlan: — Bil je profesor na trgovski akademiji.
Tbžilec: — Kakšna je bUa njegova funkcija med vojno?
Furlan: — Jaz zelo malo vem o Um, kar meno ni bilo tam.
Oni so delali v Jeruzalemu in Kairu.
Tožilec: — Kaj je delal v Kairu?
Furlan: — Izdajal je čaaopis. (V Kairu je izhajala 'Bazovica'. —Op. Sansa.)
Tožitelj: — On je bil v Kairu v tuji službi, bil je agent obveščevalne službe, vi to dobro veste.
Furlan: — Jaz tega ne vem.
Tožitelj: — Dobro, vi ste bili v Ameriki, prof. Rndolf pa je bil v Afriki. Ali ste mu kdaj pisali pismo, ali ste kdaj pošiljali radiograme, telegrame?
Furlan: — Jaz sem mu poslal enkrat telegram.
Tožilec: — In Če vam pokažemo pet telegramov?
Furlan: — Arhiva, ki je bil, od takrat nisem pregledal.
Glede pisem in telegramov, ki jih ie pošiljal v Kairo agentu tuje (angleške) obveščevalne službe profesorju Rudolfu, pravi Furlan, da je v njih samo prosil naj mu pošljejo gradivo, ki ga bo porabil v propagandne svrhe.
Tožilec: — Jaz vam bom dobesedno navedel: "Ali bi hoteli z menoj vzpostaviti stalno obveščevalno službo?" Ali ste pisali to Rudolfu?
Obtoženi priznava, da je pisava njegova, zanika pa, da bi to pisal.
Tožilec: — Ali poznate Mikši-čevo? Kdo je to?
Furlan: — To je žena nekega Poljaka?
Tožilec: — Ali veste v kakšni službi je?
Furlan: — Sklepal sem, kakor da bi bila v tuji službi.
Tožilec: — Ne sklepal! Ona je bila že davno razkrinkana, vi ste to vedeli in ste se za afero zelo zanimali.
Furlan: — Jaz ničesar ne vem o tem.
Tožilec: — Komu pa še prej? niki Mikšičevo?
Obteženi Furlan molči, na ponovno vprašanje pa odgovori, da jo je podtaknil dr. Marušiču (ministru Titove vlade L
Tožilcc: — Komu še prej?
Furlan: — Ne vem.
Tožilec; — Dr. Kreku?
Furlan: —• Saj je bila pri dr. Kreku uradnica. (Ocividno je, da so bili tajni angleški agenti nastavljeni kot uslužbenci v raznih uradih jugoslovanske vlade. Op. SANS.)
Tožilec: — Ali poznate Miss Ruth?
Furlan: — Ne vem, kateraf (Furlan skuša zatajiti to Miss Ruth, češ da se tega ne spominja.)
Tožilec: — Vam bom prvi del jaz povedal: V Beogradu je, ali veste sedaj?
Furlan: Nič ne vem za to.
Tožilec: — Se ne veste? Miss Ruth, uradnica tujega konzulata v Beogradu.
Furlan: — Ne.	^
Tožilec: — Ni dolgo tega, bilo je meseca maja 1946, ko je bila v Ljubljani pri vas. Ali se spomnite?	„ •
Furlan sprva molči, nato pa pravi: Da. (Takrat je bila pri dr. Furlanu v Ljubljani šc neka druga tuja državljanka.)
Tožilec: — Poglejte, obtoženi Furlan, kako smo potrpežljivi! Kaj pa, če bi vam povedal, kaj ste tema dvema Angležinjama govorili?
Furlan: — Ne vem, za katere gre ... Včasih je prišel k meni konzul in je tudi koga s seboj pripeljal.
Srednjeevropska kombinacija Tožilec: — Vam bom jaz povedal. Vi ste tej Miss Ruth, ki se je izredno dobro spominjate, za katero točno veste, kje sta se sestala, za katero dobro veste, kje sta se sprehajala — govorili, da je v Sloveniji močno giba nje sa ustvarjanje katoliške unije s Avstrijo. Furlan: — O tem ni govora. Tožilec: — Vi st t to utemeljili na ta način, da ste povedali, da se ima velik del Slovencev sa Avstrijce.
Furlan: — O tem ni govora, če kdo pride k meni...
Tožilec: — Saj je to vaš koncept: srednjeevropska kom b inn* cija. Poglejte sem, All je to vala pisava? če imate kaj spomina, boste lahko povedali, da je te pisava Borisa r unana. aa<no to še poglejte. All ie te vaša pisava?
Obtoženi Furlan gleda nekaj <<asa pokazani doku*V«cr.t. nato pa pravi: Tako je!
Tožilec: — Ali ste napisali vi to?
Furlan: — Da!
Tožilec: „— Srednjaqvropska
kombinacija (združitev Slovenije s Primorjem, Avstrije in drugih delov katoliške Nemčije v katoliško državo — Op. SANS.) ni samo vaša ideje, ampak je ideja Vse vaše skupine, ideja Na-godetove skupine. Kombinacija o Evropi med štirimi morji. Kako bi mogel kdo samo misliti, da bi si Miss Ruth kaj takega Izmislila. Ali se spominjate knjige, ki io je o Jugoslaviji napisal neki Jones, ki je bil precej časa* v Jugoslaviji? On dobro pozna naše razmere. Ali se spominjate?
Furlan: — Jaz knjige nisem videl, ker jo je takrat šele pisal.
Tožilec pokaže Furlanu doti-vDo knjigo: Tole je tista knjižica. In major Joncs je javno napisal, kdo je preprečil, da v tej knjigi nista dva odstavka, v katerih je vpisal življenje in delo poveljnika Tita. Major Jones trdi, da je to napravil Furlan.
Furlan: — To je izključeno. On kaj takega ne more trditi.
Tožilec: — Vi ste špijon.
Furlan: — Nikoli.
Furlanovi vohunski posli
Tožilec: — Bomo videli. Vi ste špijon, vi ste pisali svoji ženi in ji napovedali neko tajno pismo, tajno poročilo o Jan-čikoviču. (Jančikovič je bil član podobne skupine v Zagrebu in je že bil sojen in prejel kazen. Op. SANS)
Furlan: — Jaz se ne spominjam.
Tožilec: — Vam bomo vaše pismo prečitali. Pridite bliže, bomo pogledali.
Furlan: — Jaz sem ženi mnogo pisal iz Londona in se ne morem spomniti na leto 1943-44.
Tožilec (čita): "Poslal ti bom prihodnjič kratko in zaupno pismo o Jančikoviču ..." Ali je to vaša pisava?
Furlan: — Da, pa saj mora biti v mojem arhivu še tisti listek ...
Tožilec: — Saj ga lahko pre-čitamo. Tajno angleško poročilo o Jančikoviču. Poročilo je iz ta/nih angleških virov. Kako to, obtoženi Furlan, da se na vas zgrinja toliko takih stvari?
Furlan: — Jaz ne vem.
Tožilec: — Ali poznate nekoga z imenom Hull? Ali ste mu morda kdaj pisali?
Furlan: — Da, morda.
Furlan: — Prečital bom Hul-' lovo pismo. Tik piše: "Dragi moj Furlan, najlepša hvala za pismo od 29. aprila, poslano Kreku v London. Izredno lepo je, da ste mi ga poslali..." Kje ste dobili to pismo? Ali ste prestregli pismo vaših ljudi v inozemstvu? Kako ste prišli c\o tega (Kreku naslovljenega) pisma?
Furlan: — Morda v jugoslovanskem informacijskem biroju (v New Yorku).
Tožilec: — Toda to so zaupna pisma. Kje ste to dobili?
Furlan: — Kvečjemu na cen-trumu (Jugocentru, to je Jugoslovanskem informacijskem centru v New Yorku, ki ga je vodil Franc Snoj in kjer so bili upo-sleni med drugimi tudi Franc Gabrovšek, p, Bernard Ambro-žič in drugi. Op. SANS.)
Tožilec:—Od koga na centru-mu?
Furlan: — Nekaj mi jih je dal Snoj, nekaj* mi jih je dal(a) tajnik lica), nekaj jih je bilo tam... -
(V sodni razpravi proti Francu Snoju, ki pride v objavo kasneje, ugotavlja Snoj, da ne more razumeti, kako je prišel Furlan do njegovih pisem ter da je pisma mogla oddajati Furlanu tajnici, katero mu je preskrbel Furlan.)
Bela garda ni sodelovala z Nemci — je poročal Furlan Adamiču
Tožilec: — Pravite, da ste v inozemstvu delali v korist partizanov?
Furlan: — Da.
Tožilec: — Vam bom prečital povsem kratko poročilo za Adamiča. Prvič sporočate Adamiču, da v Sloveniji nihče ne kolabo-rira (s okupatorji). Drugič sporočate, naj opozicije proti partizanom ne. poudarja (v knjigi 'My Native Land') kot sodelovanje s okupatorjem. Komu v korist je bilo to napisane?
Furlan: — Oh, to je iz enega pisma ženi, ko sem prišel v London, naj naroči Adamiču te stvari, ker je Adamič včasih preveč ekstremen. Jaz sem ga hotel opozoriti, naj bo nekoliko previden.
Tožilec: — Kdo je Hull?
Furlnn: — Bil je uradnik pri zavezniškem informacijskem centruu kjer sem se z nJim seznanil.
(Dalje prihodnjič.)
A Yugoslav Weekly Devoted te Ike	
Interest of the Work©n	TiTi / iT 1 «lr I A 11 li i ' .
• -	U 1 11 Mr i 1 LM rt H ft
OFFICIAL OKO AN OF	■ r\ i 11 . i' i /-% rv i
J. $. F. and III Educational Bureau	JL JLVvyJUI^ JL X xJLVJUV/
IDUC ATION
ORGANIZATION ' CO-OPERATIVE
COMMON WIAITH
CHICAGO, ILL., September 3, 1947.
VOL. XLII.
Legislation - or Rather Lack* Of Good Legislation
The record of the 80th Congress is one of the blackest in the annals of American legislative history. It succeeded in turning the clock back many years.
Labor's legislative program last year called for:
1.	Maintenance of price control and rationing of all scarcc commodities so that the consumer would not be gouged and each would get his fair share;
2.	adjustment of minimum wagesy to meet the increas( in living costs;
3.	a long term government housing program on a giant scale to meet America's housing needs;
4.	government leadership in planning a national production and employment program designed to fully utilize all our material and manpower resources for prosperity;
5.	the adoption of a new tax law taking the load off the backs' of the lowest income groups and adjustment for othei groups based on the fair principle of ability to pay;
6.	the broadening and strengthening of social security leg isilation to provide greater security to greater numbers;
7.	the adoption of a long overdue national health program and insurance to provic^ low-cost medical care and health security for the people;
8.	the passage of legislation that would really aid oui returned war veteran, ^economically and socially, to facilitate their return to everyaay life';
9.	the adoption qf world policies and programs to be channeled through the* United Nations that Would insure peace and represent a world-wide challenge to end poverty and promote universal prosperity and trade among nations.
This program was not a narrow, selfish one seeking gain for a special few. On the contrary, it would have benefited all union members, all unorganized workers, all middle-class Americans, all of small business and industry with the exeeption only of a handful of families controlling the giant monopoly corporations who fatten on low wages and thrive on the absorption of smaller business. This was a program worth working and fighting for.
Did -We get it? Here's what we got! We got the Taft-Hart-ley Act, the anti-Portal Pay Law, which weakened the Wage-Hour Law. We got an end to OPA and rent DECONTROL. We got an attack upon the civil liberties of the people which must have made Thomas Jefferson turn over in .his grave.
Here's what we didn't get. No tax relief to the needy. No FEPC or any other legislation protecting minorities. No health program, no broadening of social security. The veterans got a lot of words and praise but little cash. They got high living costs, in-laws to live with, and lots of jobs at $35 a week. —(From "The Union.)
THE MARCH OF LABOR
American Taxpayer Foots tb
The IL S State Department U^U&^ollar debt off the Italian government and put it on the backs of American taxpayers.	*
At the same time, the department saw to it that the Italian government will pay debts owed to American business interests and investors.
That is not the way newspapers reported the deal. What they said was this:
To help the Italian government "combat Communism," Uncle Sam has wiped off his books $523,000,000 owed him for food and other supplies given to Italy by the U. S. Army since the war.
Also "forgiven" is $305,000,000 owed by Italy for "occupation costs", and $175,000,000 of "miscellaneous debts," a total of one billion. In addition, Italy gets 28 ocean ships.
However, .the Italian government agrees to "settle" the "prewar claims" of American business men, and to pay the "prewar bonds" held by American investors. These bonds were sold to keep Mussolini afloat.	«
In other words, American business and financial ' interests 'get theirs," and the rest of us get the billion-dollar debt. —Labor.
High Prices
Trade unionists may wonder, sometimes, why it is that so much fuss is made over high prices so long as employment is at a high level. They may note, for instance, that when prices are low, as they were In 1933, unemployment is exceedingly high and when prices arc high it is often true that employment is high also.
Is it not better, the trade unionists might ask, to have high pričet end employment, rather than low prices and many men out of work?
That question puts the cart be (ore the horse. Men are not unem ployed because prices are low, bu< prices drop because the people do not have money enough to buy what is being produced. The best insurance against depression Is ade quate purchasing power.
In our history every period of high prices has been followed by a period of bust. The greater the boom, the more severe will be the depression and the unemployment that is sure to follow.
WHY DON'T THEY GROW UP?
Phil Murray's recent CIO offer of economic and political co-operation with the AFL has been answered by William Green
in a most childish manner.
Murray, astude and awake to the threats which confront the laboring masses today, knows the answer to many problems on the labor and economic front.
William Green,.as head of the AFL, presumably knows the mswei* as well, yet his demand that CIO be absorbed by the \FL before any unified action can take place is the kind of gibberish one would expect from the child who first demands a bite rf apple before he will show off his cut toe.
Meanwhile, the economic and labor futures of some 15,000,-000 men and women are at stake as these two engage in for-*insics.
All workers pray that it is not another case of Rome burning while Nero fiddles.—The "Progressive Miner.
LOUIS ADAMIC AND HIS WORK
Would Rob Kids of Movies
Some business men seem deter mined to demonstrate that they put profits above anything else. Here is a shocking example. It happened in Washington.
The Moving Picture Owners' As sociation demanded that the District of Columbia Recreation Board stop showing free movies to children, on the ground thit this unfair competition" with "private business."
Your Dollar Now Buys Only Half What it Bought in 1939
"Cost of living hits new high/' "1939 dollar now worth 50 cents," newspaper headlines said this week. Uncle Sam's Bureau of Labor Statistics reported that its living cost index rose from an aversge of "100" in the years 1935-1939, to 157 in June, this year.
The conservative Asspciated Press made a "survey" of food, clothing and housing prices in 13 cities throughout the country, and reported tkat it takes $2 now to buy what $1 bought in 1939.
In other words, the government bureau says the living cost rise is 57 per cent, while the A.P. city survey puts it at 100 per cent.
The latter figure may be too high for the country as a whole, but It confirms organised labor's claims that the bureau's "index" does not ' show the full increase in the cost of living.
Unions haye been asking for wage increases to offset higher prices. Ejr\ployers have met these requests with assertion* that the living costs rise has been exagger a ted. Now the A.P. report, and even the "official" bureau index, show that the unions have been telling the simple truth. .
Attorney Oeneral Tom C. Clark announced that the Department of Justice will investigate prices, to determine whether anti-trust law violations are responsible for some of the rises. Unfortunately. Mr Clark is fond of starting investiga tions, but they seldom accomplish much.
President Truman said the probe is a good thing, but that he doubts
it will bring many prices down.
"The country must get the facts about the rising cost of living," declared Senator Joseph C. O'Ma-honey (Dem., Wyo»), who probably knows as much about the workings of our economic system as any other man in Congress.
He pointed out that the Senate-House "Joint Committee on the President's Economic Report" will hold hearings in 12 cities during September. The committee, he predicted, will find there are many reasons for the price rises.
Por example, though farmers are producing record amounts of food, Americans are eating more.N that is because 00,000,000 are employed, and most people have more money to buy food. This increased consumption boosts prices.
Moreover, large amounts of food ire being sent to Europe. However, this reason for price increases ihould not be exaggerated, O'Ma-honey said, because "less than 9 per cent of our production is being exported"
Turning to "profits" as a cause of the living cost rise, O'Mahoney said:
"The National City Bank of New York reports ^hat the prof 1 ts of the 23 leading food product corporations rose from 19.2 per cent In the first half of 1940 to 20.8 per ?ent in the first half of 1947.
Let liars fear, let cowards shrink Let traitors turn away Whatever we have dared to think That dare we also say.
—James Russell Lowell. L
By LOUISE JURSEY
(Continued.) Uvea outside of city from the mad'alag crowd of New York
The Adamic's bought themselves a 30 acre farm some 10 years ago. not far from the little town of Mil-ford, New Jersey.'It is about two hours ride by train from Manhattan. And the last that I knew of, Mr. Adamic had no telephone. This does seem rather unusual tor such a busy man as he. but the answer here probably is that a telephone in hIs home would undoubtedly annoy him to such an extent that his flow of writing and thinking would be disrupted. (This however. I conclude merely from a psychological point of view, for speaking truthfully I am not really quite sure of this fact, though I am sure that a phone call would disrupt me in such a manner.)
What does the author like to eat especially? As a matter of ' fact I'm not quite sure, but if I know my Yugoslavian friend at all—I'll wager that perhaps it's just good old-fashioned "apple strudel." Did I hear someone ask the question— "Is that good?" Yes madam, it's not merely good, it's delicious— and this is no exaggeration. But, it is an outstanding fact that Mr. Adamic neither smokes nor drinks. Short Biography of Loala Adamic
Louis Adamic was born of peasant parents in 1899 in the province of Carniotia or Slovenia, which is now part of Yugoslavia, but which at that time was a province of Austria. He came to the United States when he was fourteen. He has lived In or visited nearly every state in the Union. He has been a factory hand, a miner, a steel worker, a sailor, a pilot's clerk, and an American soldier in World War I.
In 1928 he began writing for H. L. Mencken's "American Mercury." His first book, "Dynamite", appeared in 1931 and was followed by "Laughing in the Jungle", which Won him a Guggenheim Fellowship to spend a year in Yugoslavia. Out of thia experience came "The Native's Return", a Book-of-Month Club selection in 1934. This was followed by "Grandsons", 4 Craddle of Lile", "A House in Antique', and "My America". In "From Many Lands," published in 1940, he told the stories of numerous immigrants and their families. This book won the Anisifleld Award and led to his becoming a consultant on immigration matters on President's Roosevelat's Defense Commission during the years of 1940 and 1941.
Louis Adamic has long been deeply interested in the various and complex elements in American life which stem from the great diversity of its population, and has developed what he called the "Plymouth-Rock and Ell is-Island project" — an Intensive, wide ranging exploratidn and investigation ^of the subject. For this work he received a 3-year Carnegie grant-in-aid, enabling him to send out hundreds of thousands of questionnaires, to travel some quarter of million miles and interview people in all parts of the United States.
Of the tentative series of books resulting from "the project," TWO-WAY PASSAGE <l*4i) diseased
' , « j*.	%
L ^JHKmt 'ItWbiJL..'iA'.-it^	■,
The Pleasant Boomerang
some of America's inner tensions and resources and their bearing of the postwar er# WHAT'S YOUR NAME? (1942) dealt with the social and psychological problems faced by millions whose "foreign" names are difficult on the American tongue.
Mr. Adamic Interrupted the project series in 1*44 to write MY NATIVE LAND, whicti concerned Yugoslavia's resistance to the Axja during World War II and slmulta neous development towSrd a federated, democratic country Thia book Influenced' * Anglo-American war plans In reference to the Balkans.	1 '
In a NATION OF. NATIONS (published in November, 1946) he returned to the project. Consisting of chapters In the American Story, the book outlined a new kind of history in the United States, long overdue, stressing the share in shaping American life of people from Italy, Spain, and Mexico, SwedSh, The Netherlands, France, Russii, Germany, Norway, Greece, Yugoslavia, Poland and Ireland. It established a new viewpoint from which to integrate and understand
American History. _ _
DINNER AT THE WHITE HOUSE, published in August 28, 1946 is his latest book and which it is said brought on a libel suit by Winstorf Churchill for the author and his publisher. The CharehlO Salt Over 'Dinner' In the January-*March issue of Trents & Tides (T Sc T) a paper of general information and opinion of which Mr. Adamic is both Editor and Publisher he writes as follows on the Churchill Suit Over "Dinner."
"In mid-January the press reported the settlement In London of Winston Churchill's suit over the footnote on page 151 and 152 of Dinner at the WMle House. Many of the "stories" were inaccurate. I had hoped that by now I might be able to publish a full account of the rumpus, but unfortunately I can't as yet. 1 am not the only one involved on my side in the matter. Also, on January 20, Walter Winchell reported that Drew Pearson was suing Time magasine over it's report of the outcome of the Churchill Suit ovfcr Dinner. I hope that some Ml soon I shall be in a position to ten the whole story of the suit In TVendt and Tides (T Si T) or in some other publication Several reports, including Time's stressed the allegation that I had "slipped in thetffrtnote" (or words to that effect) after my publishers, Harper St Harper had passed on the final proofs.
On JanAary. 2J f the New York Herald Tribune published a state ment by Harpers correcting these reports and pointing out that "the publication of the footnote by Harpers was an Inadvertence on the part of the publisher as the counsel for the firm stated."
Untrue, too, were the reports that Dtnner at the White House was suppressed. At times In the past three months* It was difficult to keep the book In stock owing to the considerable demand for It and the jam~tn the plant manufacturing It."—L. A.
(To be continued)
The panic in Hollywood at the announcement of the new British import tax of 75 per cent on American films must have surprised a great many Americans who weren't aware of the fact, though some say it is just a Hollywood theory, that the American film industry has been making only enough in this country to cover expenses, in spile of record attendance (now on the decline), and has been getting its profits mainly from British rentals. It will be a blow, particularly to anti-British isolationists, UTdiscover that even that great private enterprise, American Daydream, Inc., has been dependent for support on Great Britain, of all countries.
One can't help feeling that hurt pride as well as tne prospect of a flat pocket-book played a part in the reaction of the American film industry. Eric Johnston's statements have been marked by a sense of injury, and the action of the "big eight" canceling further shipments of movies to Britain indefinitely —which will have no effect for six months—was clearly a case of overresponse. It must have been a shock to them to discover that the British public had not even rioted, let alone thrown out the Socialist government, at the prospect of being deprived of American films. On the contrary, when the London
The board explained that it ™ Evening flews took a poll of the man in the street, only two showing wholesome pictures to I	. ________,5_____,	Al_______»____, A___;___
poor "kids," to get them off the streets and help decrease "juvenile delinquency."
' "The tew dimes the theaters lose because of our program don't amount to a hill of beans compared to tipe results we get In our drive against delinquency," a board official declared.
, .The theater owners still insisted the. free* movie must be, stopped. Whether it will be or not is not yet known.—Labor.
Sac nlegel
Socialists had better not read this story unless they can stand a shock.
George Bernard Shaw—famous Britisher who is s good deal of a socialist himself—now says that "Das K Spi tal." the "Bible" of Karl Marx's disciples, "needs to be rewritten."
"Much of it is obsolete and unreadable," and parts are "quite unbearable," Shaw declared, concluding that discussion of the book is "a waste of time," unless It Is drastically revised.—Labor.
The Owl and the
PuMMy-Cat
By EDWARD LEAR
The Owl and the Pussy-Cat went
out of twenty interviewed said they preferred American to British pictures, and of the others "nearly all were agreed that the loss of the majority of American second-feature rubbish would be a good thing.
: Theatkr operators and film producers in Great Britain are opposed to a tariff of such proportions, for economic reasons. At the present rste of production, it is not possibile to provide enough British films to take the place of those now imported from America, and the result would be the closing down of theaters and, as they point out, a loss in entertainment taxes* > The effect of such a tariff would, moreover, almost certainly be prejudicial to the #distribution of British films in America. The government, no doubt, will back down a bit, and the American film companies will calm down. A compromise will be .reached. And the whole episode may turn out to have a salutary effect on the complacency with which Hollywood turns out "second-feature rubbish."—The Nation.
PROFITS HIT RECORD, YET PRICE GAUOERS GO ON RAMPAGE
tol
In a beautiful pea-green boat.
They took some honey and plenty of money Wrapped up In a five-pound note.
The OW1 looked up to the stars above.
And sang to a small guitar,
"Oh lovely Pussy! O Pussy, my love!
What a beautiful Pussy you Ire —You aref
What a beautiful Pussy you are!"
Pussy said to the Owl, "You elegant fowl,	,
> How charmingly sweet you sing!
Oh, let us be married,—too long we have tarried.—
But what shall we do fot a ring?"
They sailed away for a year and a day,
To the land where the bong-tree grows;
And there, in a wood, a Piggy-wig stood,—
With a ring at the end of his nose, His Nose;
With a ring at the end of his nose.
"Dear Pig, are you willing to sell for one shilling
Your ring?" Said the Piggy, "I will."	r
So they took It away, and were married next day
By the Turkey wno lives on the hill.
They dined upon mlnee and slices of quince,
Which they ate with a runcible spoon;
And hand In hand, on the edge of the sand.
They danced by the light of the
The moon; They danced by the light of the moon.
"Almost 4,800 victims Were killed by mob tflolenee ln the United States since 1882." — Indianapolis Union.
• »,
Despite profits so great as to be embarrassing, business has embarked upon a new price-boosting spree—and, as a result, consumers are again being "taken for a ride."
During the past week, prices soared all over the lot. Meats, for example, hit a new all-time high, and in the nation's capital some markets were demanding $1.20 to $1.25 a pound for choice cuts.
Other foods likewise mounted, forcing the housewife to lay out more for the family larder.
Elsewhere, the consumer was being hit similar blows. Steel corporations slapped $5 to $10 a ton increases on their list price—a boost that's likely to be reflected in higher prices for most manufacturing products using steel.
General Motors yanked up auto prices again—this time by $17 to $168 a car. •
Coal operators added 50 cents to $1.65 a ton to the wholesale cost of the "black fuel," and by the time middlemen got through tacking on their "margins," the retail price was up $1.50 to $1.75 a ton.
New "markups" started in cotton textiles, clothing, shoes, and many other products. And to.top it all, rents are riaing all over the couhtry.
"Everything is sailing along — high, wide and handsome," declared the magazine "United States News," put out by Donald Lawrence, ultra-conservative newspaper columnist and publisher.
Is there any justification for thc latest price marathon?
Significantly, even publications of the Industrial world concede the answer is "NO"—that profits are at a staggering high level, sufficient for most corporations to absorb higher wages and other cksts without hiking prices.
For example, the "Wall Street Sournal" pointed out that "profits of U. 8. Industries for the second quarter... showd a whopping »4 per cent increase over the year-ago level." • i
* First half of 1947 profits sre the highest ever," exulted the Journal."
The magazine. "Business Week," leading periodical of Its kind, echoed the same view with an article which asserted that profit tor the first aad second quarters
of 1947 "add up to a breath-taking half year."
"From an earnings standpoint, this six-month period Is by all odds the biggest ever," the magazine lei it be known.
It cited Department of Commerce estimates which show that admitted corporation profits In the first half of this* year reached "about $8,700 millions after taxes," a figure which "alone tops the earning of any full year before ,1941?'
Thus, total profits after taxes for all of 1947 should, the magazine said, hit close to $18 billions, which is 50 per cent above the banner war years and more than 100 per cent above the boom year of 1929.
880 DAILY
.Death continues to ride the highways. During June an average of 880 persons lost their lives daily in traffic accidents, it is revealed by the National Safety Council.
In the first half of the year fatalities due to automobile mishaps totaled 14,480. Although high, that figure is 9 per cent below the casualty rate in the same period a year ago.
Sauce for Gander
WASHINGTON — One piece of what's-good-for-the-gooae . . ." egfslation introduced in the dying tours of Congress is certain to get i distinctly cool reception when the next session convenes In January.
The cool reception will probably »orne chiefly from those Republicans that most approved of the section of the Taft-Hartley law requiring unions to file registration statements dealing their Incomes and expenditures.
Rep. Mike Mansfield (D., Mont.) introduced legislation which would require: lv-Every member to file a "full and complete statement" tach year of his income during the preceding year; -2—The Clerk of the House to publish the complete voting records of each member within three weeks after the closing of each session.
"The $5 billion the Federal Government pays/In interest on the National Debt Is twice as much as America spends on tax-support-ed puhlic schools.'* — Peoples Lobby [Jy