jltev. 55.
O Ljubljani, g četrtek, dne 8. marca 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti: ga celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13'— sa ietrt leta „ „ 6 50 m en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
m «elo leto naprej K 20°=» as pol leta w 10'— 7j,s setrK leta „ m S"— sa «n mesec „ m
-n:\r'. ui"a%f sr^mm
fpoSIIJ. na dom 20 h h mesec.
Posamezne štev. 10 h,
LOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm)i
....
13 h
o ■ . a 11 /f
za enkrat za dvakrat za trikrat .... 9 , za ve? ko trikrat , 8 , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje dr« praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod itz
—- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
Me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. CJpravnISkega telefona Stev. 188.
Debato o uolioni reformi v državnem zboru.
Dunaj, 7. marca 1906.
Prišla je zgodovinska ura. Ob 1 uri je zbornica pričela splešno razpravo o vladnem načrtu glede vol. reforme. Razpravo je pričel minister za notranje posle, grof B y-landt Rheidt. Govornik se skl.cuje na govore min. predsednika, barena Gautscha, s katerimi je utemeljeval splošno vol pravico. Ko se je vlada lotila dela, pomnožile so se ovire in težave od vseh strani. Te ovire pa niso estrašile vlade, ki je prepričana, da le spošna val. pravica zboljša in ozdravi bolni parlament. Sploh pa so se za splošno vol. pravico izrekle skeraj vse stranke, go tov« pa d»etretjinska večina zbornice. Večina strank pa ni zadovoljna z vol. geometrijo. Skoraj vse stranke se pritožujejo, da so vel. #kraji krivično pristransko razdeljeni. (Klici: T« je tudi res !)
Mnogi zahtevajo, naj se mandati, ezi-roma vol. okraji potazdele po številu prebi valstva. Ko bi bila vlada to storila ter dosledno tudi po načelu enake vol. pravice razdelila okraje, bil bi še večji krik in hujši odprr. Vlada pa je hotela z vol. rtfoimo kol kor mogoče ohraniti sedanje razmere strank ter zbornice.
Na to izjavo pri[ o tinimo: Ni poslanca, ki ne bi bil p.epričan, da je Šmerlingov vol. red „udarec pravici v obraz" in da je nujno potrebna vol. reforma. A če si ogledamo nove vol. okraje na Štajerskem in Koroškem, moramo z vso pravico naglašati, da je ta krivica večja od prve. In to je za htevala ter dosegla nemška ljudska stranka, ki vlada na Kor«škem in Štajerskem Priznamo, da vlada ne more vsem ustreči a tega se nismo nadejali.
Prvi pr«tigovornik je bil dr. pl. G r a b -m a y e r , član tirolskega ustavovernega ve-leposestva. Brez ovinkov priznamo, da je dr. Grabmayer s sv«jega stališča kot ustavoverni nemški veleposestnik govoril jako spretno in srečno. Dr. pl G r a b -m a y e r je simpatičen in vrl govornik, ki tudi otrovano pšico previdno ovije v bombaž. Nasprotniku smehljaje zre v oči. In to je, ker mu privabi vedno mnogo zvestih poslušalcev. Tudi danes so se zbrali skoraj vsi poslanci okolu njega ter stopili celo na stole in sedeže, da ne preslišijo njegovih izvajanj. In vendar ni nikegar prepričal, da je splo šna in enaka pravica nevarna za državo, škodljiva prebivalstvu. Porabil je vse ugovore, ki jih more navesti protivnik splošne in enake vol. pravice. Najprvo je odkril svoje nemško srce. In to mu veleva, da nemškim strankam naslika na steno pošast slovanske večine v zbornici. Čudimo se, da mož, kateremu z vso pravico obče prisojajo mnogo stvarnosti in politične treznosti, za ide na tako pot dokazovanja. Ce vržemo vso kulturo, davke in ^zgodovinske predpravice" avstrijskih Nemcev na tehtnico, vendar ne vzdignejo kvišku istih ponderabilij nenem ških narodov. Eno tretjino prebivalstva štejejo Nemci v Avstriji, a hočejo imeti absolutno večino v poslanski zbornici in še dvetretjinsko večino v gosposki zbornici Vse, kar je prav ! Da proti Nemcem ni mogoče vladati v Avstriji, to priznamo. A da bi Nemci sami vladali *vsem narodom, to more 2ahtevati k večjemu Vsenemec. Mi sodimo, da je krik nemških listov o »zatiranju" nemškega naroda v Avstriji pregloboko segel tudi dr. Grabmayorju v kost in kri. Se danes se avstrijski Nemci niso sprijaznili z dejstvom, da Avstrija ni nemška država, marveč mozaik raznih narodov, ki hočejo in zahtevajo ravnepravnost.
Dalje je dr. pl. Grabmayer izvlekel na dan strašilo »slovansko-klerikalne" večine v zbornici. Med Poljaki najde malo „kleri kalcev", med Čehi še manj, med Nemci komaj 50, če vštejemo še polovico nemških kršč. socialcev, med Italijani so k večjemu štirje. In če dr. pl. Grabmayer prorokuje,
da pridejo v zbornico večinoma radikalni življi, potem res ne vemo, kje dobi »klerikalno nazadnjaško" večino. Povsem pa moramo pritrditi dr. pl. Grabmayerju, ko je naglašal, da je v soc. demokraškem taboru največji terorizem, prava strahovlada. To opazujemo povsod, osobito pa v Nemčiji in Franciji. Toda nobena drevesa ne rasto v nebesa in meh poči, ako ga čez mero nabašeš. Tudi soc. demokraške mase se bodo s časom prepričale, da je „raj" na zemlji utopija, prazna želja, dokler so ljudje „pod kožo krvavi", kakor bi rekel priprosti politik pod vaško lipo. Sicer pa je doktor plemeniti Grabmayer toliko naprednjaka, da je končal svoj govor: Pereat Gautscbeva, vivat vol. reforma! S tem je priznal, da je zagovarjal slabo stvar.
Za njim je dr. Schlegel označil stališče „Katoliškega središča". On in tovariši zahtevajo pluralni volivni sistem. Priznavajo torej s p 1 o š n o , a odklanjajo enako volivno pravico. Nekaj podobnega imajo v Belgiji.
Dalje je grajal, da so na Gor. Avstrijskem izločili mesta in trge v posebne mestne okraje v prid nemškim liberalcem, kukor na Štajerskem
Zadnji današnji govornik je bil slovenski poslanec R o b i č Med živahnim odobravanjem slovenskih tovarišev je stvarno, toda z vso odločnostjo grajal vol. geometrijo na Štajerskem in Koroškem.
Rekel je med drugim: V proračunskem odseku smo člani „Slovanske zveze" sedanji vladi dovolili začasni proračun, ker si je baron Gautsch zapisal na svojo zastavo splošno in enako volivno pravico. — Ako imamo splošno šolsko, vojaško in davčno dolžnost, smemo in moramo zahtevati tudi splošno in enako volivno pravico. Toda vladni načtt prizna le splošno vol. pravico, o enakosti ni duha ne sluha, ako si ogledamo vol. okraje na Spod. Štajerskem in Koroškem. Po uradni statistiki, ki gotovo Slovencem ni ugedna, je na Štajerskem okoli 1,313 300 prebivalcev, med temi 409 tisoč Slovencev. Štajerska dobi 28 poslancev, torej bi smsli Slovenci zahtevati 9, po vsi pravici pa 8 mandatov, a vladni načrt jih izkazuje le 6
Najmanjši slovenski okrai šteje 58 500 prebivalcev, največji celo 74.700 duš Najmanjši nemški okraj šteje le 42.000 duš in največji nemški manj prebivalcev nego najmanjši slovenski
To je torej dvojna, pa ne enaka mera! Nemci seveda trdijo, da plačujejo razmerno več davka. V mestih da, a na deželi gotovo ne. — In glede omike se sme slovenski kmet povsem merit z neaškim kmetom na Štajerskem in Koroškem. (Ž vahno odobravanje, dr, Pommer seveda ugovarja).
Vladni načrt je le druga, a še slabša izdaja Šmerlingovega vol. reda za štajerske in koroške Slovence. Nemci dobe stare privilegije!
Mariborski okraj šteje sedaj 35 000 duš, a celjski le 17 300 In v teh dveh volivnih okrajih je do 16.800 Slovencev. Da pa si Nemci zasigurajo celjski mestni okraj, vrgli so slovenske trge mtd kmečke občine in priklopili nemška mesta in trge. Tako šteje celjski okrai po vladnem načrtu 29 000 duš, slovenski v okolici pa 75 000. In to na ko rist nemški ljudski stranki, o kateri pa se sme reči, da imajo tudi dobri starši slabe otroke. (Mariborski vsenemški poslanec Wa-stian: Slabo izpričevalo za me!)
Da, nadaljuje Robič, le oglejte si politične in sodne uradnike na Štajerskem. In največja nedoslednost na korist nemški ljudski stranki je v načrtu, da so na Štajerskem mesta in trgi izločeni iz kmečkih okrajev, dočim na Koroškem le Celovec z okolico voli posebnega poslanca. Koroška šteje po zadnjem Štetju okoli 360 000 duš, med temi 90 600 Slovencev, dasi jih je do 120000. Toda Nemci dobe 9 mandatov, Slovenci le enega. (Klici: Pa še ta je dvomljivi) Ta razdelitev okrajev na Koroškem je naravnost diabolska (satanska). (Dr. Steinwender,
dr. Lemisch in Pommer z vidno škodoželjnostjo ugovarjajo)
Da, vlada je na Koroškem razdelila, razkosala Slovence, kakor je zahteval trium-virat dr. Steinwender — Lemisch — Do-bernig! (KI ci: Istina!)
Moč nad pravico, t« je bilo načelo, po katerem so skovali načrt za Ko roško. Okoli 53000 koroških Slovencev ostane brez slovenskega poslanca. (Lemisch, in Steinwender kličeta: Saj Koroški Slovenci raje volijo nemškega poslanca') R o b i č: Če je te istina, zakaj pa jih raz kosate kar v osem okrajev. Če raje volijo Nemca, potem pa se Vam ni treba bati za mandate in ne delajte očividne krivice in zvijače z vol. geometrijo! (Klici: Tako je!)
Govornik končno izjavi, da mora odsek predrugačiti vol. okraie na Spod. Štajerskem in Koroškem, ker vladni načrt je nemogoč, nesprejemljiv. (Živahuo odobravanje.)
Pripomnim še, da so se okoli govornika • zbrali vsi naši narodni „prijatelji" dr. Stein-wender, dr. Lemisch, Dabernig dr. Pommer, Ornig, Wastian in drugi.
Državni zbor.
Dunaj, 7. sušca.
A d j u t i.
Danes je zbornica nadaljevala in končala razpravo o zakonu glede adjutov av-skultantom in praktikantom Govorili so še za zakon S c h r a f f 1 ter glavna govornika dr S t o j a n in dr. S 1 a m a. Ta je med drug m zavračal vsenemškega govornika dr. H e r o 1 d a, ki je včeraj trdil, da vlada na Češkem, Moravskem in v Šleziji podpira češki živelj v uradih proti Nemcem. Dr. Slama in za njim v stvarnem popiavku doktor Klumpar sta dokazala s številkami, da nemške pritožbe niso utemeljene. Zbornica je nato soglasno odobrila načrt zakona in več resolucij
Volivna preosnova.
Včeraj popoldne je sklenila nemška čve-torica, naj se odstopi vladni zakonski načrt o volilni reformi odseku 48 članov.
Splošno so nameravali izvoliti odsek za posvetovanje o volilni reformi odseku po dosedanjem običaju. Grof Vetter pa ugovarja češ, da ta način ni več primeren razmeram. Nasvetoval je strankam, naj volijo odsek tako, da pride na osem poslancev vsake stranke en poslanec v odsek. Po enega poslanca naj bi volile v odsek tudi take stranke, ki nimajo esem poslancev.
Nemški meravski poslanci so včeraj naglašaii potrebo izpremembe volilnih okrajev na Moravskem Zahtevali so tudi pe-množitev nemških poslancev na Moravskem.
Včeraj .so trdili v zbornici, da je pri pravljena vlada pomnožiti število poslancev za 15 Nemci bi dobili 6, P«ljaki 7, Cehi in Italijani pa po enega poslanca.
Češki agrarci so imeli preteklo nedeljo 19 shodov, na katerih so sklenili reso lucijo proti vladnemu zakonskemu načrtu o volilni reformi s posebnim ozirom na nepravično razdel tev mestnih in kmečkih volilnih okrajev. Resolucijo so poslali vsem mladočeškim poslancem, ki zastopajo kmečke volilne okraje, in zahtevali, naj se izjavijo za resolucijo ali naj se pa odpovejo svojim mandatom. Resolucijo so poslali dr. Pacaku, dr. Hellerju, dr. Langu, dr. Dyku, Gregru, Louli, Dv< faku. Več mladočeških, v kmečkih volilnih okranli izvoljevih deželnih in državnozborskih poslancev namerava izstopiti iz mladočeškega kluba in se pridružiti češkim agrarcem.
Ogrska kriza.
Košut namerava izdati odprto pismo na svoje volilce, v katerem bo odgovarjal na B«nffyjeva očitanja. Koalicijska glasila sodijo, da vlada lahko razpusti koalicijski nezakoniti vol lni odbor. „Budapesti Hirlap" poroča, da namerava vlada v zakonitem roku razpisati volitve za državni zbor. Banffy in Fejervary bosta vodila skupno volitve, dasi Ba- ffy navidezno napada Fejervnryia, Kri-st(.ffy namerava organizirati naprednostranko,
ko odstopi kot minister. Ministrstvo za notranje stvari je dalo budimpeštanski policiji na razpolago 5000 kron, da jih razdeli med časnikarske raznašalce, ki so izgubili službo, ker je prepovedala vlada kolportažo.
Mažarske žene proti Avstriji.
Neko mažarsko žensko društvo, kateremu načelujejo plemkinje, je izdalo na vse člane ostro zapoved, ki prepoveduje kupovati avstrijske blago tudi v najmanjših množicah. 900 milijonov kron — stoji v oglasu — potuje iz Ogrske v Avstrijo in inozemstvo, in to lahko preprečijo samo žene. — Vsaka Mažarka, ki ne kupuje vse od igle do svilene toalete pri trgovcu z domačim blagom, počenja izdajstvo. Pn glasu je dodalo društvo imenik vseh trgovcev z mažar-skim blagom in navodilo, kake se imajo ravnati žene pri nakupovanju, da prisilijo trgovce k prodajanju izključno domačega blaga. Temu gibanju proti „tujcem" so se pridružili vsi mažarski tovarnarji in trgovci in bodo v zvezi z omenjenim društvom organizirali bojkot proti tujemu blagu vseh vrst.
Češko vseučilišče v Olomucu.
Praška »P«luikM poroča, da namerava vlada jeseni kratkim potom rešiti vprašanje o češkem vseučilišču na Moravskem. Vlada se je prepričala, da ne more ustanoviti v Brnu češkega vseučilišča. Zato pa hoče ustanoviti s cesarskim odlokom jeseni v Olomucu pravno in filozefsko fakulteto. Fakulteti bosta dvojezični.
Vsenemška glasila izjavljajo, da name ravaj« vse nemške stranke nastopiti proti temu načrtu, ako je resničen.
V	Olomucu je 22 000 Nemcev in zato ugovarjajo ustanovitvi češkega vseučilišča v Olomucu ravnotako, kakor so ugovarjali ustanovitvi v Brnu.
Mažarska krajevna imena v nemškem državnem zboru.
V	seji nemškega državnega zbora je zahteval poslanec Lattmann, naj nemška poštna uprava ne trpi, ker odklanjajo mažarski šovinisti sprejem brzojavk z nemškimi krajevnimi imeni. Drž. podtajnik Sydow je naznanil, da je odklonila mažarska vlada nemška krajevna imena na brzojavkah in zato je razdelil med nemške pošte seznamke nemških in mežarskih krajevnih im«n na Ogrskem.
Nova poljska stranka.
V	Krakovcm se je 4. t. m. vršil zaupni shod državnih indtž;lnih poslancev ter več vseučiliških profesorjev, na katerem so se posvetovali o ustanovitvi in organizaciji nove gališke stranke. Shoda so se udeležili poslanci dr. Zygulinski, Wojtiga, p Stojalowski in Krawarczyk. Več poslancev je pismeno priglasilo svoj pristop. Stranka se bo imenovala katoliško središče
Verska vojska na Francoskem povzročila poraz fra-masonskega Rouvierjevega ministrstva.
Včeraj je bil za francoske katoličane dan velike zgodovinske važnosti. Siloviti odpor po ropu cerkvenega premoženja užaljenih katoličanov je povzročil, da je bila včeraj poražena framasenska Rouvierjeva vlada v francoski zbornici. Divjaško postopanje framasonskih vladnih hlapcev nasproti katoličanom je bilo tako, da se zgražajo celo še nekoliko pošteni francoski liberalci Ne morebiti toliko iz ljubezni do katoličanov in do pravice, marveč najbrže iz strahu pred svojimi katoliškimi volivci, ki jih je zbudilo za hip iz njih ivega dolgoletnega spanja surovo barbarsko postopanje framasonske klike za katero so tako navdušeni na Slovenskem vsi lopovi od „Narod»" in „Sočeu do Gorenjca" 'n »Notranje*" Strah framasonov označuje pismo poslanca Guellotauxi v Morbihanu
ministrskemu predsedniku Rouvierju. Guello-taux opisuje Rouvierju obupno odločnost prebivalstva v Bretagni, ki je pripravljeno na vse. Bati se je velike nesreče, če bi in-ventirali v cerkvi sv. Ane v Aurayu, kjer je središče B<-etagne.
Včeraj popoldne je pa razpravljala francoska zbornica o verski vojski. Poslanec Plichen je rekel, da zakon o ločitvi cerkve od države ne pomirjuje duhov, marveč je kriv umorov. Radikalec Guinjesse je vprašal, ali namerava vlada skrbeti za spoštovanje do zakonov, ali pa hoče kapitulirati pred „tujim vladarjem", kajti gotovo je, da izpolnujejo katoličani »povelja, ki jih dobe iz Rima". Poslanec Briand, ki je svojčas poročal o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države, je ostro napadal duhovščino. Hinavsko je izjavljal, da sočustvuje in občuduje hribovce v departementu Haute-Loire, ki branijo vero. Krivi nemirov so hujskači, ki razširjajo laži, in ti so tudi od govorni za obžalovanja vredne dogodke. Zbornica je sklenila s 307 proti 225 glasovom, da se nabije Briandov govor.
Dogodke v Boeschepu je opisal minister za notranje stvari tako le : Francoski finančni uradnik Coillat je inventiral v boeschepski cerkvi, ki leži ob franeosko-belgijski meji. Pri njem je bil njegov sin in pa zastopniki občinskega sveta. Velika množica ljudstva pred cerkvijo je bila po polnoma mirna. Naenkrat pa je vdrla v cerkev neka povečini iz tihotapcev obstoječa tolpa, ki je navalila na francoskega uradnika in ga težko ranila. Uradnikov sin je nato streljal na napadalce iz revolverja. Nekega mesarja je zadel v srce tako, da se je zgrudil mrtev na tla, ranil je pa pet oseb, med njimi tudi župnika.
Finančnemu uradniku je bila zlomljena noga. Po drugih poročilih je pa streljalo orožništvo na napadalce.
Konservativni poslanci nameravajo zahtevati, naj vlada preneha z inventuro cerkvenega premoženja in naj izpremeni določila zakona o ločitvi cerkve od države.
V	nadaljnji razpravi je zahteval poslanec abbč L e m i r e , naj vlada strogo kaznuje one, ki so povzročili umor v Boeschepu Vprašal je tudi, kaj namerava vlada storiti, da prepreči ponovitev takih dogodkov. Minister D u b i e f izjavi, da ni bilo nikakega suma o tem, da bo tekla kri v boeschepski cerkvi. — Poslanec R i b o t pravi, da zakon o ločitvi cerkve od države ni zakon sile. Zakon prepušča škofom upravo cerkva in dohodke iz verskih poslopij. Zbornici je sklenila, da se objavijo govori Ribota, Lemira in ministra Dubiefa. Poslanec Lerelle je pa očital vladi, da je postopala nezakonito, ko je ukazala s silo vlamljati v cerkve in je dala zapirati častivredne može. Ministrski predsednik Rouvier je oholo izjavil, da vlada ne more pritrditi predlogom, da naj odgodi inventure. Zakon o ločitvi cerkve od države hoče izvesti, a previdno, s taktom in modrostjo. Delati hoče tako, da zagotovi javni mir. Rouvter je izjavil končno, da soglaša s predlogom poslanca Pereta, ki je predlagal, da odo brava zbornica vladne izjave.
Zbornica je pa odklonila Pe-retov predlog z 267 proti 235 glasovom in tako izrekla vladi s 33 glasovi večine nezaupnico. Rouvier je nato izjavil, da se vlada ne zanima za nadaljnjo razpravo, je vstal in s svojimi tovariši vred zapustil zbornico.
Verska vojska na Francoskem.
V	soboto dopoldne se je konstituiral odbor škofov, ki ima nalogo, da izdela načrt za shod vseh francoskih škofov.
V	Remisu je bil pri inventuri cerkvenega premoženja spopad med katoličani in socialisti, ki so pošKodova i vrati in podobe.
Nekdanja francoska cesarica Evgenija, žena rajnega Napoleona III., je darovala za bodoče ustanove francoskih katoličanov 2 milijona frankov.
Rusija.
Carjev oklic o določilih za državni svet in gosudarstvenno dumo ni napravil v Peterburgu ugodnega vtiska, ker se večkrat naglaša v pravilih in v prisegi za dumo carjevo samodržtvo. Car je zapisal sam dotična mesta v odlok.
V	Censtohoiu je bil ustreljen tovarniški ravnatelj j a c n o v.
Odeško vojno sodišče je sodilo 6. t. m. 30 artiljeristov, ker niso hoteli streljati s topovi na revolucionarje. V deset do 201etno prognanstvo v Sibirijo je bilo obsoienih 6 topničarjev, ostalih 24 so pa pridelili kazenskim bataljonom.
Nemške spletke na Kitajskem.
Japonci so jako nezadovoljni z Nemčijo zaradi stališča, ki so ga zavzeli Nemci ob dogodkih v Pečili. Nemčija namreč taji vssko nevarnost, da ss na ta način prikupi kitajski vladi.
Francoska vojna mornarica.
V včerajšnji 'seji francoske zbornice je izjavil mornariški minister Thomson, da francosko brodovje ni s;cer popolno, a nemško pa le prekaša. Ker so sklenili Angleži, da grade več oklopnic, torpedovcev in podmorskih čolnov, Nemci pa velike oklopnice, predlaga francoski višji mornariški svet, naj grade Francozi močnejše oklopnice in oklopne križarice. Togo se mora zahvaliti za svoje uspehe križaricam. Vse večje države grade oklopne križarice, Nemčija jih ima dvajset. Predlagal je, naj grade Francozi šest oklopnic z 18 000 tonami s hitrostjo osemnajst vozlov.
Srbska vlada odstopila zaradi spora z Avstrijo.
Zadnje dni so zaostala pogajanja med srbskimi in avstrijskim poverjeniki glede carinske pogodbe med našo državo in Srbijo. Večina v srbski skupščini je zato zahtevala, naj odstopi Stojanovičevo ministrstvo. Pred svojim odstopom je pa še želel Ste-janovič doseči kak uspeh in je zato zahteval, naj dovoli Avstrija Srbom, da izvozijo v Avstrijo medtem, ko bo v veljavi začasna trg. pogodba, 30000 prašičev, 6000 volov, 200.000 kg. svinjskega in 100000 kg. vo-lovskega mesa Avstrija je pa odklonila Stojanovicev predlog, vsled česar je sklenil srbski ministrski predsednik, da odstopi. Predvčerajšnjim zvečer je zboroval vladni klub od 8 zvečer do 2 zjutraj. Izmed 73 navzočih poslancev se jih je izjavilo 33 za nadaljnja pogajanja z Avstrijo, 40 je zahtevalo, naj odstopi vlada. 8 poslancev se pa ni udeležilo razprave. Opoldne se je pa posvetoval kral s predsedstvom srbske skupščine o položaju Pred včerajšnjo sejo srbske skupščine je izjavil si*bski ministrski predsednik Stojanovic, da so avstrijske zahteve jako težke. Ker obstruira opozicija, hoče vlada odstopiti. V seji skupščine je prečital Stojanovic izjavo o odstopu vlade. Rekel je, da ker obstruira opozicija, vlada ni voljna rešiti z lastno večino tako važne zadeve, kakor je trgovinska pogodba z Avstrijo. Kralj je sprejel Stojanovicev odstop.
Peter je pozval srbskega poslanika na Dunaju V u j i č a, da sestavi novo srbsko vlado.
Določila za ruski državni svet in za gosudarstvenno dumo.
Predvčeraj je izšel carjev oklic o določilih za ruski državni svet in za gosudarstvenno dumo. Car bo sklical vsako leto v zasedanje dumo in državni svet. Tudi odgodenje bo zaukazal car. Duma in državni svet bosta imela enako zakonodajalno oblast in iniciativo za zakone, kakor tudi pravico, staviti vprašanja na ministre. Vsak zakonski načrt mora biti odobren po dumi in po državnem svetu, predno ga potrdi car. Odklonjene zakonske načrte ne bodo predložili carju v podpis Duma in državni svet imasla pravico razveljaviti volitev svojih članov. V posebnem ukazu nameravajo izdelati zakone za Finsko in Rusijo. Car upa, da bodo delovali ljudski zastopniki na gospodarsko blagostanje in na edinost Rusije. Izšli'so tudi carjevi ukazi o sestavi državnega sveta in gosudarstvenne dume. V državni svet bo imenoval car polovico članov, druga polovica bo pa izvoljena. Člani za državni svet bodo izvoljeni za deset let. Vsaka tri leta bodo nadomestne volitve tretjine članov državnega sveta. Člani državnega sveta bodo morali biti stari 40 let in imeti maturitetno izpričevalo. Car bo imenoval predsednika in podpredsednika za državni svet. Izvoljeni člani državnega sveta dobe ob zasedanju 25 rubljev na dan. Seje državnega sveta in dume bodo javne. Konec debate bo sklenila navadna večina. Deputacij in prosilcev ne bo smel sprejemati državni svet in tudi duma ne. Predsednik državnega sveta bo predložil carju v odobritev ©ne zakone, ki jih bosta odobrila oba zastopa. Člani obeh zastopov bodo imunni med zasedanjem.
Gibanje ,,Proč od Rima".
Lani je prestopilo vsled znane agitacije iz katoličanstva v protestantizem 4480 katoličanov, 502 več kakor leta 1904 Na Češkem se je pa znižalo število odpadnikov za 257, dasi je najhujši vihar za odpad ravno na nemškem Češkem. A tudi 1201 protestantov je prestopilo lansko leto h katoliški veri. Gibanje „Proč od Rima" je nazadovalo zadnja leta, ker se suče približno okoli števila 4000 na leto, medtem ko je znašalo prva leta nad 6000. Od leta 1895 do 1905 je odpadlo k protestantizmu približno 35.000 katoličanov. Protestanške želje in prerokovanja, da bo kmalu devet dese-tink prebivalstva protestanSkih, se še ne bo kmalu izpolnilo, kakor tudi ne, da bodo pridigali na Dunaju v cerkvi sv, Štefana protestanški pastorji.
Konferenca v Maroku.
Iz Bonna poročajo, da so se včeraj sporazumeli v Aleecirasu tako, da bosta vršili začasno Francoska in
Španska skozi tri leta policijske posle ▼ Maroku.
Koroike novice.
k Otroka je umorila dninarica Marija Peinegger iz Starega dvora, ker mu je zatisnila nos in usta. Otrok je bil star 5 mesecev. Vlačugarsko mater so zaprli.
k Ponesrečeni turist. Na Velikem Zvonarju je snežni plaz podsul turista Tomaža Oberwalderja z Dunaja. Njegovega trupla pred avgustom ne bode mogli dobiti izpod snega Rešilni oddelek se je komaj rešil smrti. Na neki točki je bil za rešilnim oddelkom zagromel velik snežni plaz.
k Protestne pole zoper novi učni red so se tudi pri nas na Koroškem s podpisi vse duhovščine odposlale na kn.-škof ordin rijat in naučno ministerstvo.
k K bojkotu velikovških narodnjakov poživlja tudi od Slovencev živeči veli-kovški dopisnik „Freie Stimmen." Ubogo revče, naj bo zadovoljno, da zahaja toliko slovenskih kmetov vsako sredo iz okolice v mesto, sicer bi morali Velikovčani kmalu priti na boben.
Štajerske novice.
š Umrl je v Trbovljah dne 5 t. m. zelo priljubljeni paznik g. Jakob R u p -n i k, po mučni bolezni v starosti 53 let.
š »Deutsches Haus« v Celju
so prenehali staviti V četrtek ob */t na 5 je stavbeni mojster g. D i m e t z ustavil delo. Gre se baje za 22 000 kron računske razlike.
š Samoumor v Mariboru. V
Dravi se je utopil substitut strojevodje juž. železnice Friderik Trentini.
š Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu ima v petek, dne 9. sušca t. 1. zvečer ob 8 uri v hotelu „Zur Stadt Neu-graz" svoj I. izvanredni občni zbor.
šJNagla smrt. V Konjicah so 3. t. m. našli na cesti mrtvega nočnega čuvaja Štefana Passera. Zadela ga je najbrže kap.
š Slovenjegraški okrajni zastop se je 3. t. m. izvolil sledeče: Na čelnik Avgust Giinther je Slovenec; iz veleposestva izvoljeni Jakob Pernat h tudi Slovenec; iz industrije in mesta sta izvoljena Nemca Kiesewetter in inženir Pototschnig; iz kmečkih občin je izvoljen Slovenec R o 1 o v n i k , iz plenuma pa Ernst Goli in Ivan Pungerschegg Ta volitev je kompromisna. Na obeh straneh je bilo po 16 glasov. Za kompromis je posebno delal okr. komisar Z o p f a 1.
š Pogumen orožnik je Franc Kotnik, postajevodja na Zid. mostu. V petek popoldne je ob Savinji prala žena paznika v cementni tovarni, Tometa. Naenkrat jo zaslišijo ljudje klicati na pomoč. Videli st, kako je plavalo po vodi perilo za njim pa se borila z valovi perica. Nihče se ni upal skočiti v valove za njo. Pač ji je ponujal v rešitev dolgo vejo neki mesarski pomočnik, a veja se je zlomila. Le malo trenutkov še, in reva bi bila izginila v valovih. Tu pride mimo orožnik Kotnik, ki je ravno prihajal iz Trbovelj, kamor je nekoga zasledoval. Videč nevarnost, v kateri se je nahajala žena, vrže puško od sebe in plane v popolni c pravi v naraslo Savinje. Z veliko težavo se mu je posrečile rešiti žensko gotove smrti. V vedi je izgubil svojo uro. Tak orožnik zasluži pač vse priznanje.
š Grozna nesreča je zadela nesrečne Celjane. Nemški vojaki, ki so se borili v južni Afriki, se vračajo domov, a Celjanov ne bodo obiskali. To je pač hud udarec za Celjane, ki so se že tako veselili in hvalili s tem obiskom Tega udarca ne ublaži niti razglednica (!), ki jo je dobil celjski prvak Jabornsgg od nemškega vojaštva iz Genove. V tej razglednici se Nemci opravičujejo, da Celjanov ne morejo obiskati, ker se vračajo po drugi poti domov ter pošiljajo Celjanom tisočere „treu-deutsche Heilgriisse".
iz slovanskega sveta.
sl ,,Das deutsohe llolksblatt" — ustavljen. Hrvašca deželia vlada je zabranila, da bi nadalje izhajal v Zemunu list „Das deutsche Volksblatt". List je zastopal na šovinističen način interese nemškega ljustva po Slavoniji. Urednik Drechsler je odpotoval s svojo družino iz Zemuna.
sl Carica vdova Marija Feo-dorovna. Kakor poročajo iz Kodanja je ruska carica vdova Marija F e e d o -revna sklenila, da se za stalno naseli na Danskem. Carica kupi krasno vilo eb »danski Rivieri" na Oeresundu.
sl Jusuf Filipovič umrl. Umrl je v Sarajevu obč. svetovalec J u s u f F i -1 i p o v i č, izdajatelj mohamedanskega lista „Bošnjak". Jusuf Filipovič je prel zavzetjem ' Sarajeva v Blašuju pozdravil fzm. Filipoviča v imenu sarajevskih meščanov.
sl Odlikovanje srbskega kneza. Knez A r s e n brzojavlja kralju Petru, da ga je imenoval car Nikolaj za polkovnika in mu dovolil, da nosi do smrti uniforme svojega polka
sl Ruske zastave — rešene. Prejšnji poveljnik ruske vzhodne armade general L i n j e v i č je naznanil carju, da so našli od petih v vojski pri Mukdenu izgubljenih razstav štiri. Posamezni častniki so namreč blago od droga odrezali in ga skrili pod obleko. Ostanke zastav so vzeli seboj tudi v vjetništve, jih tam ves čas varno skrivali in jih zdaj pripeljali seboj v domovino. Za ta dejanja jim je car podelil razne redove.
sl Velika hrvaška pevska slavnost bo o Binkoštih v Zemunu povodom lOletnica hrvaškega pevskega društva , O d j e k a " in posvete društvene zastave.
sl Rudarski pridelki na Hrvaškem. Po statističnih podatkih se je pridelalo na Hrvaškem in v Slavoniji 1. 1908 za 21.589 K železne rude, za 523 793 K sirovega železa in za 1,288.675 K premoga. Delalo je 2095 delavcev.
sl železniška zveza z Dalmacijo. Zadarskt „Narodni list" javlja e razgovoru gr< fa in ministra zunanjih poslov Goluchowskega o ekonomskem stanju Dalmacije. Goluchowski je rekel, da ni več sumnje, da bi ne dobila Dalmacija železnice in te ali preko Bosne, ali preko Like.
sl Uar predsednik ruske dume. V Carskojem selu je izjavil car, da misli prvi seji ruske dume predsedovati sam.
sl Linevič v Peterburgu. Včeraj je dospel Linevič v Peterburg Sprejet je bil precej mrzlo. Na kolodvoru ga je sprejel samo vojni minister Kakor poročajo, vrši se proti njemu stroga preiskava. Stanoval bo pri svoji hčeri madami Otto.
Dnevne novice.
Vzdihovanje Nemcev o težki roki dr. Susteršiča. „Mentags Re-
vue", katere razmerje do bivšega min. predsednika Korberja je znane, prinaša o volivni reformi značilen članek, ki ga pripisujejo dr. Korberju samemu. Najprve pravi članek, kake se Nemci že 40 let vedno in vedno umikajo, petem pa zagotavlja, da sta se dr. D e r s c h a 11 a in dr. K r a m a f jedinila, da postaneta ministra v bodoči zbornici ter nadaljuje:
Jeli pač kedaj pridni dr. Steinwender, ko je kot mnogo obljubljajoči nemški poslanec prišel v državni zbor, mislil na to, da utegneta biti v njegovi rojstni deželi na Koroškem izvoljena dva slovenska poslanca, je li takrat smatral za možno, da bo sosedna Kranjska izgubila vsako nemško zastopstvo. Gospodje v planinskih deželah so prenaivni in preveč željni portfeljev. K o bodo položili Slovenci težke roko dr. Susteršičeve na jug in ondi Nemce tako trdno stiskali, kakor stiskajo Cehi Nemce na Češkem, Moravskem in v Sleziji že več desetletij, ko bo b e 1 j a š k i okraj, in morda celo Koroško doletela usoda južnih T i r e 1 o v , da bode slovenizirana, kakor so bile italijanizirane južne Tirole, potem bedo nasledniki Steinwendrov in Derschat-tov drugače sodili".
Te nemške tožbe so silno pretirane, a vidi se iz njih, da Nemci ne ved6 nič e kaki .predaji obmejnih Slovencev" in da „t e ž k i roki dr. Susteršičevi" pripisujejo, da so Slovenci vsaj toliko dosegli !
Protestne pole. Naj se protestne pole s podpisi pošljejo vsaj do torka, 1 3. m a r c a, na škofijski ordinarijat. Vsak gospod naj sam podpise sešteje in število na čelu prve pole ali na dopisu napiše. Do danes je podpise poslalo 93 župnij; podpisov je 63 514
— Za poštarje na deželi. V torek se je mudilo pri generalnem poštnem ravnatelju sekčnemu šefu dr. Wagner pl. Jaureggu zastopstvo državne zveze poštarjev na deželi ter zastopstva vseh kronovin. Konferenca je trajala dve uri in pol. Načelnik državne zveze poštar P u h 1 je izražal željo, naj bi se poštni uradniki uvrstili v 4 najnižje razrede državnih uradnikov ter da bi se namestu novo vpeljane 51etne regulacijske dobe zopet vpeljala 31etna. Dr Wag-ner je odgovarjal, da petletna regulacijska doba nikakor ne škoduje koristim poštarjev. K večjemu bi se zakasnilo za 2 leti povišanje pavšala, a še to se v posameznih slučajih izvrši eno leto prej. Izjavil je, da bo pri uradih, kjer se promet vedno zvišuje, izjemoma poprej dovolil regulacijo ter da je upati, da se ugodnejše razdele uradi I. razreda (po 25% na stopnjo), nadalje je i upati, da bodo poštarji namestu dosedanjega
gradualnega avancementa dobivali starostne doklale, ako bodo to želeli. Aktivitetne doklade se jim bistveno zvišajo, namestu dobivanja dosedanjih krajevnih, le ako se poštarji odreko vsem dohodkom svojih pav-šalij. Da bi imeli enako plačo z uradniki, je za sedaj še nedosegljivo. Nato se je še razgovarjalo o pavšalih za sluge, draginj-skih dokladah, o enakosti vseh okrajev poštnega ravnateljstva glede višine uradnih pavšalij. Odposlanci so izjavili, da bodo te podatke prctresavali sami in na društvenih shodih ter sklepali v tem nadalje.
—	V Trstu je umrl gosp. Jakob P e 1 i c • n.
—	Poročil se je v Logatcu g. I v o L a v r i č z gospodično Ano Gersten-m a y e r.
—	Pri vojaškem naboru v Višnjigori je bilo dne 5 marca 46, dne 6. marca na 20 mladeničev potrjenih.
—	Novomeška ženska podružnica Ciril-Metod o ve družbe ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 11. marca ob 2. popoldne v Tučkovi gostilni. Člane vabi k obilni udeležbi odbor.
—	Iz Mokronoga se nam piše: MokronošKi trg ima posebno srečo govorilo se je celo o električni razsvetljavi, a nima niti požarne brambe. Pretečem teden je sedanji načelnik odstopil, društvo pa se je prostovoljno razšlo ter izročilo vse imetje županstvu. Ako nas torej zadene požarna nesreča, bodemo v resnici imeli električno razsvetljavo. Upajmo, da županstvo ne bode držalo roke navskriž!
—	Izgubil se je neznanokam sin cerkovnika Košaka v Mali stari vasi pri Šmarju. Star je 13 let. Zmanjkalo ga je v nedeljo popoldne. Od takrat dalje se ne ve o njem ničesar.
—	V konkurz je prišel T. Majer, ki je imel na Boh Beli trgovino z mešanim blagom. Primanjkljaj je znašal 10 558 kron. Sodni dvor mu je prisodil za kazen 14 dni ostrega zapora.
—	Novice iz Opatije. Mnogočasa je minilo, ko niste Slovenct nič posebnega čuli od obal Jadranskega morja, a naj bode sedaj nekaj novic, katere bodo gotovo vsaj one cenjeie čitatelje »Slovenca" zanimale, ki so se že nekoč sprehajali po Opatiji — na Slatini — Pretekli teden je tu na Slatini pogorela kavarna »Kofe Strand"; to je bil nekak paviljon in jako čudovito je, da je ostalo še pol lesenega poslopja. — Lepo, krasno pomladno vreme privabilo je v Opatijo mnogo, mnogo tujcev; sedaj jih je 2600 v zadnjem tednu; a vseh dosedaj je bilo že 11.243. Zadnje dni se je mudil tu tudi tržaški namestnik ekscelenca Hohenlohe; predsednik državnega zbora grof Ve t ter; deželni glavar iz Brna grof Feliks Ve t ter; pobočnik (adjutant) vojnega ministrstva F Urban; dež. poslanec grog Hardegg; drž. poslanec Dvordk; ekscelenca baron Hornig, škof itd. ter jako mnogo ogrskih velikašev, med njimi ekscelenca K r is t<5ffy, notr. minister. Se \6, da je letos tudi izvan-redno mnogo Rusov in Poljakov v Opatiji ter gostov iz Nemčije in Rumunije. Sedaj se bodo posestniki vil nekoliko pomirili, ko so zepet prilettle lastavice iz mrzlih krajev in pričeli slavčki peti in črni kosi z rumenimi kljuni klepetati. — V nedeljo, dne 11. t. m. obhaja gospod profesor dr. J. G 1 a x, predsednik tukajšnjega letovišča 60 letnico svojega rojstva. V to svrho se delajo velike priprave: vsa društva mu priredijo podoknico in bakljado že predvečer, te je v soboto, a v nedeljo je velik banket in izročitev krasno vezane spominske knjige, katero so spisali — žalibog — samo tuji zdravniki. Knjiga obsega 14 poglavij, uvod in životopis g. Glaxi ter je bila tiskana v Opatiji, v kraju, za katerega je predstojnik profesor Glax brez ozira na stranke, toliko storil. Vso čast pa moramo izreči pri tem književnem delu neumornemu poslovodju tiskarne in knjigovezu — oba sta Slovenca — katera sta pokazala, kaj umeta in izvršiti zamoreta. — Neve se še pride li kraljeva rodbina rumunska; brž ko ne nas letošnja sezija v marsikom preseneti.
—	Nesreča pri Senožečah.
Iz Senožeč, 7. marca. V ponedeljek, 5. t m. pripetila se je v Gabrčah pri Senožečah grozna nesreča. Kakor večkrat, šlo je tudi ta dan več voznikov iz Senožeč po premog na divaško postajo za tuk. pivovarne. Bili so sicer sami resni kmetski možje, ali slučaj je hotel, da so se že v Divači opili. Iz Divače nazaj grede pristavili so se tudi v Gabrčah v gostilni pri' .Cebelarčku" in tudi pri njemu nekaj vina pili. Naposled so eden za drugim naprej pognali, le pivovarniški hlapec Janez Zetko se je še nekolike pristavil, naposled pa z vse naglico in s težkim vozom, vprežen s par konji zdirjal za ostalimi, hoteč jih prehiteti. Toda že pri prvem vozu podere voznika, to je posestnika Andreja Sturm tako, da sta ga že konja grozno pobila, potem pa ko je prišel med oba voza, sta ga še v o,-a in kolesa popolnoma zmečkala. Moža so dvignili pričujoči, ter ga nesli v '/4 ure oddaljene Senožeče.
Poklicana zdravnika gg. dr. Pera in dr. Gre gorič sta mu podelila svojo pomoč ter kon statovala, da je 6 reber zlomljenih in vsa notranjost poškodovana, ter da je malo na-de, da bi ozdravel. Ia res, danes je mož po 36 urnih hudih mukah umrl v 61. letu, za-pustivši ženo. 5 hčera in 1 sina.
—	Umrla je v Senožičah gospa Terezija Suša roj. Delak v 67. letu svoje starosti. Bila je blaga žena. N. p. v m.
—	Kamniški župan dr. Kraut
je v občinski seji dne 5 t. m. pokazal, da mu je liberalizem čez vse, blagor mesta pa postranska stvar Kojevidel, da so odborniki Slovenske Ljudske Stranke vvečini, ni pu stil, da bi se glasovalo o nji hovem predlogu glede protesta proti reformi zakona; zato so ti vstali in skupno odšli. — Kakor slišimo, izstopili se gg. odborniki Sloven ske Ljudske Stranke iz vseh odsekov, kar je naravno in edino prav v tako krivičnih razmerah. Koroška se gotovo ne žalosti, da se je iznebda takega rojaka.
—	Imenovanje. Viši carinski ofi-cijal Viktor Nanutje imenovan carinskim višjim kontrolorjem v področju tržaškega finančnega ravnateljstva
—	Svetovno sredstvo Feke linus! V našem današnjem inseratnem delu opozarjamo na novo doslej nedosežno čistilno sredstvo.
—	V vrelo vodo je padla v Ploseču 4 letno Marija Visentini. Otrok je takoj izdihnil.
—	Ker jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi preje služil cesarja, je bil v G irici obsojen na enomesečno ječo Ivan Sodja, doma iz Sela pri Črnomlju. Sndja je bil zaradi tega prestopka letos že v Liubijani obsojen.
—	Volil ni oklic je izdala za prihodnje tržaŠKe občinske volitve nova stranka, ki si je nadela ime : „T r ž a š k a ljudska stranka." Zahteva splošno volilno pravico, ki naj preosnuje ves občinski svet.
—	Oče ustrelil svojo hčer.
V	vasi Bodjani, okraj Daruvar, kmet Lazo Kneževič ko je šel spat, ni opazil, da njegove hčere še ni doma. Po noč: čuje lajanje psa. Kneževič je mislil, da so vlomili tatovi, zagrabi puško ip ko sliši, da se odpirajo vrata, zakliče, kdo je. Ni dobil odgovora. Nakrat ustreli v osebo, ki je stala pri vratih. Na svojo žalost je kmalu opazil, da je ustrelil svojo hčer
—	Iz Zatičine se poroča: Umrl je te dni v naši župniji vrl posestnik Jožef Podobnik. — V Gradcu je umrla za pljučnico gdč. M a r i j a W a 1 t e r. Pekej-nica je živela okrog 30 let v Zatičini. Rodom je bila Nemka iz Moravske. V Zatičini je podučevala dolgo vrsto let mladino v nemškem jeziku. Mnc ga gospej in gospodov, ki so danes raztresem po raznih krajih se hodili k njej v šolo. Bila je jako blaga in plemenita. Nekaj časa je živela v ljubljanskem Jozefinišču in se potem preselila k svojemu bratu v Gradec, Naj počiva v miru!
—	Pobegnil je od vojakov lovec iz tržaške posadke, M i h a M a t j a š i č. Sel je v Motovun v Istri, nastanil se pri nekem sorodniku, mu ukradel uro, polne perila in obleke, vsega vkup 400 kron vred nosti in mu zapustil v spomin c. kr. lovske uniformo z bajonetom vred. Potem jo je popihal bogsivedikam.
—	Divja mačka na Krasu. V Kobljeglavi se je klatila dalje časa okoli divja mačka, ki je pobrala mnogim vse kokoši. Naposled jo je ustrelil tamošnji lovec g. A. Oitr^v^ka.
—	Iščite ob pravem času zdravniške pomoči. Mavsar Ivani z Loga pričela je otekati noga. Ker si ni poiskala takoj pomoči, slabšala se ji je noga tako, da so ji v bolnici morali pod kolenom nogo odrezati.
—	Ponesrečeni sprevodnik. Pri postaji Herpelje je železniški sprevodnik drž. železnice Josip Pole padel z vlaka in si zlomil roko
—	Pomiloščena kaznjenca.
V	jetnišnici v Gradišču ob Soči sta bila 4. marca pomiloščena Avgust C e r n i g o j, kaznovan radi zločina uboja na tri leta težke ječe. Odpuščeno mu je 3 mesece in Bogomir B o s k o v i d, kaznovan radi zleč. posku-šenega umora na lastni ženi, obsojen na 5!etno težko ječo. Sojen je bil ta pred ljubljanskem porot, sodišču 1. 1901, ker je večkrat ustrelil na lastno zakonsko ženo radi njene nezvestobe. Cernigoj je v družbi svojih bratov radi prepira v krčmi nasprotnika napal in s kolom pobil.
Književnost In umetnost.
* Koncert gojencev »Glasbene Matice«. V nedeljo, dne 11. marca t. 1., ob polu 8 uri zvečer, be v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma" koncert gojencev glasbene šole. Spored: 1. L van Beethoven: Sonata za klavir, op. 13. (Sonate patbčt que.) Na klavir j svira g. Rudolf Bajde (Šola g. F r ! Gerbida. ) 2, H. Leonard: Andante
i n a 11 e g r e iz koncerta za gosli. Svira g. Mirko Dežela. (Sela g. J. V e -d r a 1 a.) 3. a) A. Lortzing: Arija Marije iz opere „Wormski orožar"; b) I. Strauss: A r i e t a iz spevoigre .Netopir". Poje gdč. E r n a Povše. (Sola g. M. H ubada.) 4. Dr A Dvofdk iz op. 85 » P o e t i c k 6 n d 1 a d y «: a) Ža spomin, b) Kmetska balada. Na klavir svira g. N i k o Stritof (Sola g. J. ? r o -c h d z k e.) 5. G. Goltermann iz op. 99. a) »Iz starih časov, b) Pri kolov r a t u. Na violončelo svira g. Anton T r o s t. (Sola g. J K r a u s a.) 6. a) J. Verdi: Arija Violete iz opere „T r a-viata"; b) A. Lajevic: »Kaj bi te g 1 e d a 1"; c) dr, G Krek: »Tam zunaj je sneg". Pesmi. Poje gdč. E r n a Povše. (Sola g. M. H u b a d a.) 7. Ch. de Beriot: Koncert za gosli št. 9. Alle-gro maestoso - Adaaio - Allegretto mederato (Rondo) Svira g. N i k o Stritof. (Sela g. J. V e d r a 1 a) 8. C. M. Weber: R o n -d o (Perpetuum mobile) iz sonate op. 24 Na klavir g. AntenTrost. (Sola gosp. J. Prochdzke) — Začetek točno ob pol osmih. — Vstop prost na sedeže in sto jišča. — Nekateri rezervirani sedeži se do bivajo po 1 K, da se njih posluži ono ob činstvo, ki hoče v pokritje stroškov kaj žrtvovati. Dobivajo se v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. Spored koncerta se dobi istotam brezplačno.
UaMlanske novice.
lj Umrl je danes ob pol 3. uri popoldne v dež bolnici pekovski mojster in hišni posestnik g I v a n B i z j a k. Naj počiva v miru!
lj Prometno nadzorstvo juž. železnice v Trstu je sklenilo, da ako bi osobje hotela zopet početi s pasivnim odporom, vse delavce takoj odpusti, uradnike in druge nastavljence bi pa discipliniralo.
Ij Slovenska matica ima odbo rovo sejo v Ljubljani, v četrtek, dne 15. sušca t. 1. e petih popoldne v društveni pisarni
lj Sleparski agent prijet. — Kakor smo včeraj poročali, je prijela mestna policija nekega pustolovca, ki je ogoljufal pod pretvezo, da bode izposloval posojila, več strank za znatne svote. Navedenec je preganjen od graškega sodišča in se piše Jožef Jung, je rojen 1871 1. v Gradcu in pristojen v Pečkerek na Ogerskem. Jung je videti jako inteligenten in ima jako pri-kupljiv nastop. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor, odkoder bode pozneje eskortiran v Gradec.
lj Umrli so: Franja Brezovar, mestna uboga 79 let; Ivan Fajgelj, krojaški pomočnik 41 let; Uršula Peteri in, mizarjeva vdova 70 let; Marija Selan, kurjač *va žena 37 let.
1' Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne »Dramat. društva": Danes se igra prvič izvirna drama E. Kristana „L j u b i s 1 a v a", ki se v soboto ponavlja. — V torek tretjič opereta ,Don Cezar." — V petek dve dramski noviteti: Milana Begovici .Venus victrix" in Turgenjeva »Tuji k r u h". — V nedeljo prvič nova velika opera Puccinijeva »T o s k a" kot častni večer primadone gospe Marije S k a 1 o v e.
lj Svarite otroke! Marsikomu je znan v Ljubljani 271etni postopač Ivan Tabornik, ki je že od svojega rojstva epilep-tičen. Isti je hud žganjar in nekoliko slaboumen. Otroci, ki hodijo v šolo in iz šole, mu radi nagajajo, vsled česar ta drvi za njimi in kogar dohiti, je tepen. Tako so mu otroci nagajali tudi včeraj. Ta je dobil nekje vile in tekel za dvema deklicama, kateri je dohitel na Kongresnem trgu. Mimo je pripeljala neka pestunja voziček z otrokom. Tabornik pa, misleč udariti deklico z vilami čez voziček, je udaril po vozu in razbil pri njem streho. Otroku se k sreči ni ničesar pripetilo. — Torej, starši, svarite svoje otroke, naj puste take in enake ljudi na ulici v miru, ker bi se lahko pripetila velika nesreča. Tabornika so oddali na opazovalni oddelek.
lj »Gospod, mojo uro nazaj«.
Danes dopoldne sta naletela na Zaloški cesti dva policijska detektiva na nekega paglavca, ki je predajal nekemu kmetu srebrno žepno uro. Ker se jima je zdela stvar sumljiva sta pristopila in pričela tudi za ure barantati. Kmetič je dal svojo uro detektivu v reko, češ, da gre njegova prav, fantova pa ne V istem hipu je paglavec stekel, detektiva za njim, kmetič pa za vsemi tremi, kličoč jim: Gospod, moja uro nazaj!" Dobil jo je šele, ko sta detektiva paglavca vjela in ko jo je imel, je vzdihnil: »Hvala Bogu, da imam le uro, saj sem vedel, da je to lump.". Fant pravi, da je uro našel, kar pa najbrže ne bede resnica.
Razne stvari. Najnovejše.
Zaupnico grofu Stern-b e r g u je baje podpisalo v kraljevogra-
škem volivnem okraju od 12.000 volivcev 10 000 Tako poročajo listi.
Pred električen voz se je vrgla v Budimpešti neka žena z dvema otrokoma vred. Voz so takoj ustavili, a žena in eden otrok sta bila že usmr-čena. Drugi otrok ni poškodovan. Vzrok je bilo menda pomanjkanje.
Umor očeta. Iz Velikega Varadina javljajo, da so našli v Dobrestu v gozdu obešenega ekonoma T r i p a. Dokazale se je, da ga je zadavil doma lastni sin, pri čemur mu je pomagala mati in sestra. Truplo so morilci stlačili v vrečo, odnesli v gozd in tam obesil.
Telefonska In brzolovno poročila.
Jesenice, 8. marca. Danes voli III. razred. Ob pol 3. uri popoldne naših 177 glasov, nasprotnih 90. Pred nočjo volitve ne bodo končane.
Dunaj. 8. marca „Neue Freie Presse" poroča, da je vlada pripravljena dati nemškim Kočevarjem en mandat.
Dunaj, 8. marca. Danes se je v državnem zboru nadaljevala debata o volivni reformi. Krščanski socialec W e i s k i r c h-n e r je izjavljal, da so kršč. socialci odločno za splošno, enako, tajno in direktno volivno pravico in se bode energične zavzeli za pravične izpeliavo volivne reforme, ki je nujna potreba Avstrije. Zahteval je pogoj bivanja v enem kraju, vol. dožlnost in pravičnejši ozir na Nižjo Avstrijo in Dunaj. Poljak grof Dzieduszycki je izjavljal, da vladna predloga predstavlja Ne-nemce kot inferiorne in da bi si vsak Ne« nemec sam sebi izrekel zaničevanje,'kdor bi za tako volivno reformo glasoval. Zahteval je tudi pravičnejšo ureditev okrajev v Sleziji. Zahteval je, da se z volivno reformo izpremeni tudi ustava v avtonomnem smislu. Mladočeh K a f t a n je v svojem govoru zahteval dva češka mandata za Nižja Avstrijo. Nato je govoril češki poslanec za Moravsko K o u d e 1 a.
Dunaj, 8. marca. Danes so Rumuni interpelirali v drž zboru radi dogodkov v Makedoniji. Vprašujejo ali hoče vlada storiti vse, da se izvede dogovor v Miirzštegu da nastane ondi mir in ako hoče varovati integriteto Rumunev v Makedoniji. Poslanec R o b i č je interpeliral vodjo justičnega ministrstva radi jezikovnih zadev pri zemlje-knjižnem uradu okrajnega sodišča v Mariboru.
Dunaj, 8. marca. Cesar je danes po zapriseženju novih ogrskih ministrov sprejel Fejervaryja, ki mu je poročal o položaju na Ogrskem.
Dunaj, 8. marca. Danes je bila cesarjeva nečakinja kneginja Elizabeta Windischgraetz v tukajšnjem sena-toriju Low operirana na akutnem slepem črevesu. Operacija se je normalno izvršila in se je v vsakem oziru posrečila. Bolnica se dobro počuti ter je upanje, da se bo zdravljenje normalno razvijalo. Po operaciji se je cesar pripeljal v sanatorij osebne se informirat e stanju svoje nečakinje.
Dunaj, 8. marca. Voznikova soproga, ki je svojega otroka tako mučila, da je otrok umrl, je bila radi uboja obsojena na 4 leta ječe.
Lvov, 8. marca. Predavanja na tukajšnji univerzi so se zopet pričela.
Gradec, 8. marca. Za predsednika nadsodišča v Gradcu bo imenovan dvorni svetnik v justičnem ministrstvu R. pl. P i e t r e i c h.
Berolin, 8. marca. V gdanskem brzo-vlaku je bil član gosposke zbornice baron Kitzewitz nevarno ranjen s petimi revolver-skimi streli. Napadalec ni mogel izvršiti nameravanega ropa, ker je vsled izprožene naprave za pomoč vlak počasneje vozil. Napadalec je skočil iz vlaka in izginil v bližnjem gozdu.
Peterburg, 8. marca. V hiši nekega ekarnarja je najdenih 120 peklenskih strojev. Policija je na sledu razsežne zarote; aretevanih je že več oseb.
Odesa, 8. marca. V orožniški vojašnici so bile najdene danes dve bombi.
San Sebastiano, 8. marca. Kneginja Eva, nevesta španskega kralja je včeraj prestopila h katoliški veri.
Pariz, 8. marca. Poraz Reuvier-eve vlade v zbornici zaradi p r o t i c e r k v e n e politike je naredil velikanski vtisk napre-

b i v a 1 s t v o in na politične kroge. Rouvier je takoj podal ostavko z vsem kabineUm, ki je je Falličres sprejel. Ker je večina bila sestavljena iz radikalcev, socialistov, zmernih republikancev, konset vativcev, nacionalistov, je težko ugibati o prihodnji vladi. Morda nastopi Millerjnd ali Poincarč.
Pariz, 8. marca. Ministri so imeli posvetovanje. Soglasno so izrekli prepričanje, da je bil vzrok padca ministrstva cerkvena inventura. — Nadaljna inventura je do sestave novega ministrstva ustavljena. Glavni stebri novega ministrstva bodo Bartcn, Millerand, Dupui. Rouvier ostane skoro gotovo zunanji minister. Zunanja politika Francije se ne izpremeni.
Pariz, 8. marca. Konservativni listi pišejo, da je vzrok padca ministrstva ločitev cerkve «d države, kar povzroča meščansko vojsko, in b« povročilo še padec marsikaterega ministrstva in m»rda tudi padec republike. _
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm

priporoS* r»incm»tu»
vizitniee
®®0® ©© Borzna poročila.
Ljubljanska ,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze
Zaloibenl papirji
4•/, majeva renta......
4*/. srebrna renta.....
4*/. avstrijska kronska renta . 4•/, , zlata renta . . . 4•/. ogrska kronska , ... 4•/. , zlata , . . • 4*/. posojilo dežele Kranjske . 41 •',*/, posojila mesta Spljet . .
4V/. - • , Zader • '
4 V/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 47. češka dež. banka k. o. . . 47. . » • J-£ : •
47,7. «aat. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/. pešt. kom. k. o. z 107, pr. 41/,*/, zast. pisma Innerst. hr. 4 7i7. , . ogr. cen. dež. hr. 47.7. » » » hip-banke 47,7. °bl- ogr. lokalnih žel. d. dr. 47,7, °bl- Češke ind. banke . . 47. prior. Trst-Poreč lok. . .
47. prior. dol. žel......
37. , juž. žel. kup. 7//» -47,7. avstr. pos. za žel. p. o.
Sr eike.
Srečke od 1. 18607,.....
. , , 1864 ......
B tizske.......
zem. kreditne I. emisije . . • ,. • »• ■ •
, ogr. hip. banke .	.	.	.
„ srbske ž frs. 100 —	.	.
„ turške.......
Basilika srečke	.	.	.
Kreditne ,	.	.	.
Inomoške ,	.	.	.
Krakovske .»	.	.	.
Ljubljanske „	.	.	.
Avstr. rud. križa ,	.	.	.
Ogr. , , ,	.	.	•
Rudolfove »	.	.	.
Salcburške ,	.	.	•
Dunajske kom. ,	.	.	.
D elnl o e.
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ , . . . Zivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brttx)
Alpinske montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Murdnyi......
Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbo . , Češke sladkorne družbe . . V a 1 n t e.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severeigns.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
7 marca 1906
Pen»T	BI»K»
99 85	IOOOO
99 80	100--
99-95	100-15
117 95	11815
96 05	95 25
113-	113 20
9950	101-—
100-65	101-65
1O0- —	
100-45	101-40
100-	100-20
100-15	100-25
100 35	101 35
106 40	10740
100 50	101 50
100 —	10010
100-—	100-50
9950	10060
100-50	101-60
99-90	
99 60	100-—
316 50	318 60
100 80	101-80
195 25	197 25
287 25	289 25
157-40	159 40
289 —	299 —
29 —	301-
262 —	270 20
100-	107 50
149 90	160 90
24--	26-—
473 -	482 —
78--	84 —
91--	99--
69 —	65.-
60 75	52 75
32-	34 —
67—	61-—
71-—	77 —
528'-	638 -
125 50	126 50
674 50	675 50
1630*50	1642 50
670 —	671-
792 —	793 -
24 -50	246 50
658 —	660 —
537-75	538-75
2635"-	2645'-
537 —	638 -
270 —	273 —
558 —	664 —
156-	156'—
11-35	11-39
19-10	19-13
23-50	23-55
23 96	24-04
117-45	117 65
95 65	95 90
251--	251-75
4-84	5,-
uporabljajo	
438a 4"—4	
S o	Čai op. tovfinja	Stanje barometra * nn	Tompe-rntnra po Celziju	VftlJ&vi		« J B ► d B iti - s-
7	9 zveč.	745-4	76	sl. jug	jasno	0 0
8	7. *jutr.	7440	-15	brezvetr.	megla	
	2. pop.	740 8	12-2	moč. jzah	jasno	
kron. katarih v grlu in bronhijih}
Srednja včeraišnia temp 7 6', norm. 2 2
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen" nov živijenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
461 4-1
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze uprav ganljivega sočutja, ki se nam je izkazovalo za časa težke bolezni in smrti nepozabnega soproga, oz očeta, brata in svaka, gospoda
Janeza Zibelnik
posestnika na Beliel in obelnskega svatovalea obSine Polhov gcadee,
izrekam v svojem, svojih otrok in vseh sorodnikov imenu najtoplejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujem g. župniku Josipu Laznik za duhovno tolažbo med pokojnikovo boleznijo, slavnima obč. odboru in prostovoljnemu gasilnemu društvu za krasna venca in korporativno udeležbo pri pogrebu, veleč, rodbini Zalaznikovi s Pristave za poklonjeni krasni venec, ggosp. pevcem za ganljivi nagrobnici, kakor tudi vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat ljubljenemu pokojniku zadnjo čast. Vsem in vsakemu posebej bodi najtoplejša zahvala s prošnjo, da ohranite nepozabnega nam pokojnika v blagem spominu.
Na Belici, 4. marca 1906.
IKlinka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, čuj me, kar zapovem, Kupuj testenine, ki meni diš£, A to so ljubljanske, zapomni si že. Reci trgovcu, naj ti druzih ne vsiljuje On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeljuje, No, če ne bi imel ljubljansko blago Izrazi mu željo in preskrbel ti je bo.
278 10-6	Gospodinja.
V večjem trgu na Spod. Štajerskem
se zaradi bolehnosti posestnika takoj proda dobro obiskana 460 10—1
večin gostilna
katera je v celem okraju na najboljšem glasu in vsakemu lahko dokaže, da se izvrstno obrestuje.	Kje, pove upravništvo.
Za vodstvo
trgovine kolonljalnega blaga sc sprejme takoj izurjenu, trgovsko Izobražena moč zmotna hrvaščine In nemščine ter položiti kavcijo. Oziralo se bo le na prvo moč in prinia-relerence. Natančne ponudbe v obeli jezikih s prepisi spričeval in sliko na „Annoncen-Expe-dition" M. Dukes Nachfolger, Wien l.|l. pod šifro „H. D. 53978".	510 1-1
PolenovRii
sveža in dobro namočena
439 3_3 se dobi v trgovini
Valentina Sitarja.
Išče se poslovodja
na deželi za trgovino z mešanim blagom, vešč slovenščine in ntmščine, z mesečno plačo 100 kron event. prostim stanovanjem.
498 4—3	Več pove upravništvo tega lista.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno". —o-
512
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče oz brat, stari oče, gospod
Franc
sprevodnik južne železnice v pokoju imejitelj srebrnega zaslužnega križca in častne kolajne za štiridesetletno zvesto službovanje
danes ob polnoči po dolgi bolezni v 74. letu svoje dobe nagloma izdihnil svojo blago dušo.	511
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dnd 8. marca t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Križevniške ulice 2, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
Nepozabnega rajnika priporočamo v pobožno moLitev in blag spomin. Ljubljana, 7. marca 1906.
Helena Šega roj Belič soproga; Marija, Tekla, Frančiška c.
kr. poštarica, hčere; Franc tiskar, Ivan učitelj, Ignac inženir in načelnik kurilnice v Bruku ob Muri, Rudolf stud. iur.,sinovi; Ana Sega omož. Filip sestra; Pavla Wrba omož Šega, Ivanka Arko omož. Šega, snabi; Boris, Božena, Nada vnuk, vnukinji.
Od nedelje 4. marca do vštete sobote 10. marca 1906:
Dežela in ljudstuo južame-rlšKe ijudovlade Parnsuai.
Kuhariea
ki je tudi vajena v gospodinjstvu, se takoj sprejme.
Ponudbe na upravništvo. 506 3—i
Na javni dražbi se bo 14. marca ob 9. uri dopoldne v Zagradcu, županstvo Slivnica pri Grosupljem prodajalo
posestvo
Jožefa Seidla obstoječe iz hiše, njiv travnikov in gozda. — Dražbeni pogoji se izvedo pri dražbi.	513 4—i
? Jekelinus ?
boljše cenejše edino
racionelno
suho čistilo
sedanjosti!
ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in nsnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd.
Zahtevajte za 12 vinarjev povsod „Jekelinus". 509 12-1
Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj II/3,
Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani: Henrik Kenda, I. Korenčan, Anton Krisper, Vaso Pe-tričič, Viktor Schiffer.
Išče se deklica poštenih starišev kot
učenka trgovine
z mešanim blagom, vešča slovenskega jezika in pisave, posebno pa računstva, v starosti od 15—16 let.	459 4—4
Velika
eksporfna tvrdka.
Ljubljana
Dunajska cesta št. 12
Franc Keber
ur ar in trgovec z zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	286 10—7
Št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . • gld. 3-75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5*90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50
t-'--
Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.
..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
"	____ * ..	.. .. . t .	v i ruui tuu..	..nklnil V Iftft AAA«__Pnripu^nina « SPL
1391 82
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamenjava In ekskomptuje	l>»Je predujme na vrednogtne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj® srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluja In devlnkuluje vojaško žonltnlnske kavcijo.
jHF Eakompt *n lnkaaao meni«	Bonna naroiUa.
Podružnica v SPLJET U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne
na
Vloženi denar dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki ln nakaznicami.
od