280 Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Cesar odpeljal se je včeraj k vojaškim vajam na Moravsko iu se od tod poda k vojaškim vajam na Ogerskem poleg Požuna. — Naredba učnega ministra dela vladi mnogo preglavic. Več čeških občin razglaša, da se bodo šole na nekaterih takih zavodih vendar-le pričele; tudi se sklicujejo prizadete občiue na to, da je vlada po pogodbi vezana, nekaj dotičuih zavodov vzdržati. Pri takih okoliščinah se nikakor ne obeta vladi prijazen začetek zborovanja državnega zbora. Ogerska. — Tukajšnji časniki nadaljujejo, in to izrekoma „Pester Lloyd", svoje hujskanje zoper Čehe, katerim ne morejo odpustiti, da so v obče Rusom prijazni. — Očividno z Dunaja prihajajoči vplivi delujejo sistematično na razdor večine avstrijskega državnega zbora. Se ve, da ni težko uganiti, od kod prihaja ta sapa, ako se le nekoliko opazuje postopanje enega avstrijskih ministrov. Z vspehom, razglašenem pri svetovnem žitnem semnju na Dunaji, Ogri tudi niso zadovoljni. Izreklo se je, da bo Avstro-Ogerski to leto mogoče v ptuje dežele prodati 9—10 milijonov metr. centov pšenice in pšenične moke, 1'/a milijona rži, 372 milijonov ječmena in slada. Ogri pravijo, na tem semnju bilo je vsega dosti, samo kupca ne, io zato bodemo morali bogato svojo letino po nič prodajati, da jo prodamo. Francoska prične danes mobilizacijo enega (17.) oddelka vojne — za poskušajo. Dne 15. septembra ima ves vojni oddelek zbran biti po vsem pripravljeu za boj. Cuje se, da je francoski stotnik Pralom znajdel novo puško repetirko, katera ima velike prednosti memo zdaj za vojno vpeljane, pa še u« v zadostnem številu izdelanega modela z leta 1886, ki je bil vpeljan po prejšnjem vojnem ministru Boulanger-u. Nemška. — Bismark ni videti, da bi bil kaj izne-mirjeu zarad delne mobilizacije francoske vojne; vsaj ne dvomi, da pri tej priliki najlaglje zve marsikatero do sedaj še ne zapazeno vojno skrivnost, pa tud' mnogo slabosti organizacije vojne francoske. Nemški vladni krogi niso mogli prezreti, kako slab vtis je v Avstriji napravila politika Nemške v bolgarskem vprašanji. Zato si prizadevajo sedaj oficijozui nemški listi dokazovati, kako pošten posredovalec je Bismark med Rusko in Avstrijo, da je le po tej poti bilo mogoče, nekoliko sprijazniti nasprotne si državi. Se ve, da se pri tem posredovanji ne more izogniti, da bi ne očitali ruski časniki, da se tudi v tem vprašanji vede preav-strijsko, avstrijski časniki pa, da je politika njegova preruska. Vspeh kaže, da je do sedaj vendar dosegel to, da se je vojska med Rusko in Avstrijo zabranila. Prihodnjcst bo kazala, kedo je ogoljufan. — Gotovo pa je, da bude taRo vedenje, kakorsuega vidimo ravnokar, zelo zmanjšalo število onih avstrijskih politikov, kateri bi s prepričanja zagovarjali zvezo nemško-av-strijsko. — Zdravje nemškega cesarja se je zboljšalo v toliko, da si z voza more ogledavati vojaške vaje. Bolgarska. — Se ni knez Ferdinand Coburški premagal notranjih težav v toliko, da bi bil sostavil novo vlado, o kateri se danes čuje. da je Stranskv prevzel nalogo, sostaviti jo, in uže se zbirajo od zunaj temni oblaki proti vladarstvu njegovem. — Turška namreč v posebnem pisanji javlja velevlastem, da ji je Ruska naznanila, da hoče v Bolgarijo poslati bivšega tamošnjega vojnega ministra generala Ernroth-a kot komisarja z oblastjo edinega vladarja. To postopanje Ruske baje podpirajo Turška, Nemška in Francoska; nasprotujejo pa Avstrijska, Angleška in Laška. Oni politični krogi, ki sodijo, da se bode Nemška vendar-le varovala v resno nasprotje priti z Avstrijo, mislijo, da ostane v Bolgariji sedanjo stanje z vladar-stvom Coburžana ali pa tudi brez tega, da pa Ruska vendar nikakor ue bode dejansko stopila v akcijo. Od dru-zih strani pa se trdi, da se je Turška Ruski zavezala, ako bi se Bolgarska branila dopustiti tje Ernrotha, da turška vojna zasede vso Bolgarsko. Vsikakor postaja položaj od dne do dne resnejše m Ako tudi Turška v svojem zgodovinsko-znanem obotavljanji ne namerava storiti ničesar in ne bode storila ničesar, postane vendar razmera med našo državo in Nemško toliko cenejša, ker se je uže minulo zimo, ko je bila Evropa polna vojskinega hrupa, pokazalo, da nam Nemška v času nevarnosti dejansko ne bode zaveznica, nam ne bode pomagala, temveč, da si hoče biti samo gotova naše pomoči za-se. — Taki dogodki, kakor sedanji, pa bodo tudi našim politikom popolnoma oči odprli in iskali bodo rajši z lepo pogoditi se z RusKo, kakor pa zanašati se na zaveznika, ki nas v trenutku nevarnosti pusti ua cedilu.