Leto XH., štev. SS Jpravuižtvo; Ljubljana. Knaf I jeva ulica 5. - TelefoD št 8122. 3123, 8124. 8125. 812& Inseratnt oddelek: Ljubljana, Selen-bureova uL - Tel 3492 is 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Prana čisJo 7« 1«fl Wi«»r « 241 Ljubljana, četrtek S. marca 1931 Cena 2 Din r Mirafauu »nafta meneča« 25- Din, ta inozemstvo 40.- Din. Uredništvo: LJubljana: Rnafljeva ulica 5. Telefon 4t 8122. 8128 8124 812S in 8128. Maribor: Aleksandrov« cesta 18. Te* lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Roeenova ul 8 Telefon fit 190. Rokopisi ae ne vračajo — Oglasi po tarttu Premirje v Indiji Začasen sporaznm med indijskim podkraljem in Gan-dhijem — Globok vtis v Angliji — Nov velik uspeh Macdonaldove vlade Newdelhi, 4. marca. AA. Med indijskim podkraljem Irminom in voditeljem indijskih nacijonaiistov Gandtijem je prišlo do popolnega sporazuma. Pod-knilj je dovolil, da bodo sme'i pridobivati sol vsi, ki žive ob morski obali, dočim je bilo doslej pridobivanje soli izključna pravica solnega monopola. Vsem. ki so bili obsojeni zaradi propagande za državljansko nepos"JŠnost, bodo vrnjena zaplenjena posestva. Veliko zaslugo imajo za sporazum zmerni indijski kongresni vodirei'' Sa-stri in trije člani indijske konrerence. ki so prepričali kongres, da je sporazum med Indijo in Anglijo nujno potreben in da bi bilo škoda zamudit' tako ugodno priliko za rešitev spornih vprašanj, ki so motila prijateiisko sožitje med obema narodoma London, 4. marca. A A. Vest o doseženem sporazumu >e napravila povsod zelo globok vtis. Angleški konservativni krogi ostro obsojajo indijskega pod- kralja lrwina, ker Je pristal na Gandhi-ieve zahteve tsr dovolil, da bo smelo ibrežno prebivalstvo pridob ti sol. Sedanji vladi prijazni &iogi pa poudarjajo, da je dosegel Macdt.naid s svojo politiko v Indiii ve'ik uspeh, ka- je sad njegovega nadvse nonrrljivega stališča na indijski konferenc?, ki je napravilo celo na ekstremne .nd/iske n**iiomVste ugoden vtis Angleški gospodah krogi si obetajo od sporazuma z Indijo mnogo koristi ter menijo, da se bo bojkot angleškega blaga znatno omilil. • Newdelhi, 4. marca AA. Angleška vla, da je sklenila, da bo prihodnja indijska konfrencaa razpravljala na zelo široki podlagi. Konference se bodo udeležili tudi indijski nacijonalistn, ki< pripravljajo za to priliko obsežen program. Ekstremni krogi sp zelo vznejevoljeni ker je Gandhi opu» stil bojkot angleškega blaga Njihova opo* zneija pa ne bo mnogo koristila, ker uživa Gamdhi v temi vprašanju podporo izvršilne« ga odbora indijskega kongresa. Fašistično vodstvo je odobrilo pomorski sporazum s Francijo Zasedanje velikega fašističnega sveta - Prevelika bremena za fašistično strankino časopisje Rim, 4. marca. AA. Snoči je bila v palači »Venezia« druga seja marčnega zasedanja velikega fašističnega sveta Predsedoval ji je Mussolini. Nadaljevali so razpravo o položaju stranke. Svet je imenoval nove funkcijonarje m sklenil, da je treba pospešiti revizijo članskih izkaznic. Sprejem novih članov v fašistično stranko se ukinja do oktobra leta 1932. ko bo 10. obletnica fašistične revolucije. Zatem je svet sklenil, da se naj stranka reši finančnih bremen časopisja 8 tem, da po možnosti odda strankina glasila v zanesljive privatne roke. Po končani razpravi o položaju stranke je zunanji minister Grandi podal obsežno poročilo o pomorskem sporazumu z Anglijo in Francijo. Pojasnila ^o tehnični strani in dogovorjenih toaaž-nih relacijah je dal mornariški minister Siriani. Zatem je predsednik vlade povzel glavne misli tega sporazuma :n poudaril njegov pomen. O tem sporazumu je naposled fašistični svet sprejel tole resolucijo: ^Veliki svet fašistične revolucije Je vzel na znanje poročili ministrov Gran-dija bi Sirianija in smatra, da pomorski sporazum med Italijo, Francijo In Anglijo zadovoljuje v vsakem Pogledu, ministroma Grandiju in SlrtanHu In ostalim sodelavcem pa izreka priznan ie.« Henderson o sporazumu London, 4. marca. AA. Na današnji sej! spodnje zbornice je zunanji minister Hen» derson obširno poročal o svojem potova* nju v Pariz in Rim Henderson je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da je bil dose« žen sporazum, ki je odstranil eno največ« jih težkoč pri delu za po-mirjenje Evrope. Henderson je poudaril prijateljski spre« aa. • atuuu ic p i darjal. da od nieeovih izisv ne sme nihče pričakovati senzacij Nemški in avstrijski ministri se večkrat sestajajo v Berlinu. Dunaju in v Ženevi k periodični izmenjavi misli. Med obema državama vladajo tako tesni in prisrčni odnošaji. da se celo tak po-set ne sme smatrati kot diplomatska akcija. Pri svojem posetu na Dunaju ie z avstrijskimi državniki razpravljal o splošnem političnem in gospodarskem položaju s sta-I šča skupnih interesov Pri tem se je pokazala popolna enotnost v naziranjih. Cilji (a metode avstrijske politike se krijejo z onimi nemške politike, zlasti glede zahteve m očuvanja mira, pravice in enakopravnosti ter glede razvoja blagostanja obeh narodov v sodelovanju z ostalimi narodi. Dr. Curtius je izjavil dalje, da se je zelo mnogo govorilo o gospodarskih vprašanjih. Dalje ie podčrtava! značaj splošna gospodarske krize v tem pravcu, da gre za svetovni pojav in svetovno bolezen. Gotovo je. da se morajo najti nova pota in nove forme, da se bo moglo nastopiti proti tej krizi. Tudi pri rešitvi tega problema je nemški narod sporazumen z bratskim avstrijskim narodom s katerim hoče ustvariti še tesnejše gospodarske in druge odnošaje. Nemčija bo stavila na bodočnost še veliko zahtev. Nemčija ima zelo utemeljene zahteve, ki iib bo z jekleno vztrajnostjo in neomejeno sik), vendar pa z mirnimi sredstvi zastopala do rešitve. Društvo narodov, ki nndi Nemčiji možnost da zastopa te interese, mnogokrat ni izpolnilo pričakovanj, ki so se stavile nanj. Na drugi strani pa mu je večkrat uspelo, da se je udejstvovalo pomirjajoče. Pravi pomen Društva narodov se *>o pokazal šele tedaj, ako mu bo uspela Izvedba razorožitve in lojalna ureditev mmjiinskih vprašan]. Nemčija pričakuje od splošne razorožitvene konference, da bo izpolnila enako pravico vseh narodov glede varnosti. Ta pravica Je obsoluten pojm. Memčija ne more dopustiti, da bosta vzrok .•H izid vojne merilo za bodočnost Pred vsem protestira tudi proti vmešavanju napačne teze glede vojne krivde v zvezi z razorožitvenim vprašanjem. Čeprav je pot < ciljem. ki jih ima Nemčija, še dolga in težavna, je Nemčija prepričana, da dela čas za Nemčijo in da se bo svetovno nazivu e vedno bolj prilagodilo nemškemu nabiranju. Končno je poudarjal dr. Curtius, da je Nemčija pri popolnem očuvanju pravic nemškega naroda pripravljena k vsakemu mirnemu sodelovanju v interesu Evrope in celokupnega človeštva. Tudi glede tega vlada popoln sporazum z Avstrijo. Dr. Curtius je nato citiral od avstrijskega podkancelarja dr. Schobra izrečeno formulo »En narod in dve državi«, iz katere izhajata sami po sebi solidarnost in celo identičnost avstrijske in nemške politike, č'je veliki cilj je izboljšanje življenskega položaja nemškega naroda v Avstriji in v Nemčiji Kljub težkim časom notranja življenjska sila naroda v obeh državah ni zlomljena Nemški narod koraka odločno in poln upanja v bodočnost Dunaj, 4. marca AA. Na večerji, ki io je snoči dala avstrijska vlada na čast nemške-inu ministru dr. Curtiusu, sta imela dr. Schober in dr. Curtius govore in sta prisrčno napila obema državama. Dr. Schober le v kratkem govora naglasfl nemšld značaj Avstrije in mesta Dunaja od davnih časov pa do danes. Obenem je poudaril, kakšne kulturne, trgovske in krvne zveze družijo oba bratska naroda, in voljo Avstrije. da v soglasju reši z Nemčijo vsa vprašanja splošne važnosti. Dr Curtius je v svoji zdravici rekel, da je tolmač čustev nemškega naroda v republiki Nemčiji, ki se čuti del istega korena, iz katerega izvirajo Avstrijci in ki hočejo imeti skupno usodo, kakor imajo tudi skupne ideale. Nemški Nemci hočejo sodelovati pri okrepitvi skupnosti z Avstrijo Nemci streme po tem, da se odstranijo hude posledice vojne na podlagi pravičnosti in enakopravnosti med narodi. Obe državi trdno želita delovati za ta smoter, da skupno zbdjšata svoj položaj. S tem bosta pomagali tudi ostalim evropskim narodom. Dunaj, 4- marca AA. Vsi dunajski Hsti pišejo obširno o sestanku vodilnih mož dveh sestrskih držav. Pravijo, da pomeni ta obisk dosti več kakor prijateljsko formalnost »Neue Freie Presse« poudarja pred vsem. da je treba posvetiti več pažnje medsebojnemu uvažanju in izvažanju, da se tako omili težavni gospodarski položaj obeh držav. »VViener neueste Nachrichten«. orgai Schcbrovega hloka, pravi, da se navzlic splošnemu prizadevanju za odtujitev dveh bratskih narodov vendar najdeta oba, da zavreta sv »i težavni položaj in težavni položaj vse Evrope. »Arbeiterzeitung«. glasilo socijalnib demokratov. pozdravlja obisk kot novo po-življenje nemškega in avstrijskega skupnega dela. ki je v zadnjem času prišlo na mrtvo točko Vsi listi pa vidijo v nemSkem obisku pomembno delo za gospodarsko zbližanje. Dunaj, 4. marca, g. Nemški zunanji mfe naster dr. Curtrus je npooj govoril v du» najskem radiu Vsebina njegovega govora se v splošnem stopnja z izjavo, ki jo je po* dal popoldne novinarjem. Trgovinska pogajanja v Pragi Praški Ust! napovedujejo, da bodo pogajanja uspešno zaključena že v prihodnjih dneh — Ponovne konference poslanika Kramerja t zunanjim ministrom Benešem stra dr. Beneša je sklenila konferenca nove smernice, ki opravičujejo nado, da bo prišlo že v prihodnjih dneh do sporazuma tudi v vseh podrobnostih. Poslanik dr. Kramer je imel v zad- Praga, 4 marca h. Kakor poročajo nocojšnji listi iz avtentičnega vira, je računati, da bo trgovinska pogodba med Jugoslavijo in ČSR že tekom enega tedna izgotoVljena in pripravljena za podpis. Tehnična dela so že končana. Strokovni gospodarski ministri čsl. vlade so imeli snoči daljšo konferenco, na kateri so razpravljali o podrobnostih trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Po izčrpnem poročilu zunanjega mini- njem času skoro vsak dan posvetovanja z zunanjim ministrom dr. Benešem, k podpisu pogodbe pa bo, kakor tudi napovedujejo nocojšnji listi, prišel v Prago trgovinski minister Deme-trovič. izročitev diplome polkovniku švafiiču Včeraj je ljubljanski župan Izročil v Beogradu polkovniku Švabiču diplomo o podelitvi častnega meščanstva ljubljanskega v priznanje zaslug 1. 1918. Beograd, 4. marca. p. V prostorih aero» kluba »Naša krila« je bila danes opoldne skromna, toda izredno simpatična sveča« nost G. Stevanu Svabiču. konjeniškemu polkovniku in glavnemu tajniku uprave Aerokluba, je izročil ljubljanski župan dr. Dinko Puc diplomo častnega meščanstva ljubljanskega. Kakor znano, je ljubljanski občinski svet izvolil polkovnika Svabiča za častnega meščana v priznanje zaslug, ki si jih je stekel polkovnik kot poveljnik srbskih čet novembra 1. 1918., s katerimi je ustavil prodiranje Italijanov proti Ljub« ljani. Ob priliki izročitve diplome }e župan dr. Puc v lepem govoru orisal Švabičeve zasluge za Ljubljano in vso Slovenijo. Za* ključil je z besedami: »Smatrajte Ljublja« no kot svojo, pridite, kadarkoli želite in boste vedno sprejeti kot v svojem domu!« Polkovnik Svabič se je v toplem govoru zahvalil za izkazano mu čast Naglašal je, da je smatral Slovence že od nekdaj za brate in da je Nj. Vel. kralj s svojima ukrepoma 6. januarja in 3. oktobra poka« zal. po kateri poti nam je hoditi k čim večjemu napredku naše države. Ljubljanski učiteljski pevski zbor v Beogradu Prisrčen sprejemslovenskih pevcev v prestolnici - Danes nastopijo v beograjskem Narodnem gledališču Beograd, 4. marca p. Davi ob 8.30 so J 1 J 11 «»— prispeli iz Zagreba pevci in pevke zbora UJU iz Ljubljane, da priredijo pred svojim odhodom na turnejo v Rumuniji v Beogradu koncert pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Mari.ie. S pevskim zborom so prispeli v Beogradu tudi komponisti prof. Emil Adamič, Slavko Osterc in dr. Doli-nar, čijtti skladbe so na sporedu jutrišnjega koncerta. Ljubljanskim pevcem je bil prirejen na beograjskem kolodvoru presr-čen sprejem, ki so se ga udeležili zastopniki beograjskih pevskih društev in pre-stolniSkega učiteljstva poleg mnogoštevilnega meščanstva. Na peronu je svirala vojaška godba v pozdrav gostom. Po pri- hodu vlaka je prvi pozdravil pevski zbor UJU g. Dragoljub Ilič, predsednik beograjskega učiteljskega pevskega društva Marinkovič. nadalje v Imenu ministrstva za prosveto načelnik oddelka prof. Damja-novič In končno v imenu beograjske občine g. Gjurovič. Vsem se je v lepem govoru zahvalil učitelj Ivan Vovk iz Ljubljane. Danes popoldne ob 4. so priredili ljubljanski pevci v ljudski univerzi koncert za beograjske Šolarje, jutri zvečer pa bodo koncertirall v Narodnem gledališču. Beograjski listi pozdravljajo jutrišnji koncert slovenskih učiteljev kot umetniški dogodek prvega reda ter prinašajo historijat dosedanjega dela pevskega zbora UJU. Seja ministrskega sveta Beograd, 4 marca. AA. Danes od 11. do 13.30 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve generala Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi gg. ministri razen zunanjega mini-tra dr. Voje Marinkoviča, ki je v inozemstvu in dr. Stanka Šibenika, ki je bolan. Na seji so sklepali o tekočih zadevah. Ad Indija. Obiski pri admiralu Guepratteu Beograd, 4. marca. p. Francoski admiral Gu epratte je po sinočnjem sprejemu pri Nj VeL kralju na dvoru posetU danes ne« ke svoje znance in prijatelje ter sprejo m al nato obiske tudi sam. Pri admiralu so se oglasili med drugimi tudi zastopniki I invalidskega udruženja, ki so se mu zahva* lili za podporo našim vojakom v svetovni • vojni Predavanje našega rojaka na Sorbonni Pariš, 4 marca. AA. Snoči je imel na Sorbonni profesor zagrebške univerze dr. Peter Skok prvo predavanje svojega napovedanega cikla. Pozdravil ga je prof. Maipon, ki je naglasil, da dr Skok, ki je dopisni član francoske akademije, vrši svoj poklic na odličen način tudi s tem predavanjem. Taka predavanja pospešujejo medsebojno spoznavanje francoske in jugoslovenske javnosti. Dr. Skok se je zahvalil za pozdravne besede ter nato razpravljal o Dubrovniku. Govoril je o najnovejših rezultatih toponomastike in lingvistike. Svrha predavanja je bila, pokazati razloge, zaradi katerih je edino Dubrovnik ohranil svoje slovansko narodno ime, medtem ko ostala dalmatinska imena nosijo latinska imena a slovanskim izgovorom Pariš, 4. marca. AA. Snoči je bil na Sorbonni v amfiteatru Richelieu duhovni koncert glasbenega udruženja. Na koncertu Je uspešno sodelovalo tudi jugoslovensko pevsko društvo. Pred razporoko italijanskega prestolonaslednika Bruselj, 4. marca. AA Tukajšnji listi poročajo. da je zakon italijanskega presto« lonaslednika s hčerko belgijskega kralja nenavadno nesrečen. Med zakoncema so izbruhnili hudi »pori. Iz poučenih krogov poročajo, da je belffliski krali opetovano vplival na svojo hčerko, naj bi ne zapu« stila svoiega moža. Z druge strani pa po« ročajo, da je belgijski kralj sedaj sam na« prosil papeža, naj omogoči ločitev tega za« kona. Prevoz trupla umorienega maioria Tonolaia Bari, 4. marca. AA. Včeraj so se tu vr« šile pogrebne svečanosti za umorjenim al* banskim majorjem Topolaiem. ki je padel kot žrtev atentata na kralja Zoga. Udele* žilo se jih je celokupno mestno prebival« stvo. Rakev. ki fe bMa ovita z albansko zastavo, »o vozili n« topniški lafeti V sprevodu so bili tudi številni zastopniki italijanskih oblasti, vojske in milice. Kr» sto so prenesli na parnik »Otranto«, ki jo prepelje v Albanijo, —- Energičen obračun s komunisti na Českoslovaskem Praha, 4 marca. h. Zaradi nemirov tn spopadov komunistov z orožništvom. ki so se dogodili_ pred dnevi na severnem Češkem, je bil snoči vodja komunistov senator Strankv obsojen na eno leto težke >eče. Glavno glasilo komunistov >Rude pravo« Je bilo ustavljeno že pred nekaj dnevu Včeraj je bilo ustavljeno brnsko glasilo komunistične stranke >Rovnost«, danes opoldne pa je praška policijska direkcija ustavila tudi večerno izdajo »Rude prava<. Komunistična stranka Je sedaj brez svojega glasila. Obrambna zveza med Francijo in Beltriio Bruselj, 4. marca. s. Zunanfl minister Hvmans je danes v zbornici podal Izjavo o francosko belgijski vojaški pogodbi iz 'eta 1920. Hymans 1e lzlavll. da vsebuje ta pogodba le voiaško defenzivno mero za slučaj skupne obrambne akcije proti neprovo-ciranem nemškemu napadu na eno teh držav. Pogodba ne vsebuje omejitve belgijska neodvisnosti, ,---------- < \ Briandovo svarilo Nemčiji Zunanjepolitična debata v francoski zbornici — Kljub vsem grožnjam in izzivanju bo Francija vztrajala pri svoji miroljubni politiki Pariz, 4. marca. d. V francoski zbornici Je prišel včeraj na vrsto proračun ministrstva za zunanje zadeve. Zunanji minisrer Briand je moral dvakrat na tribuno, m sicer najprej zjutraj, da je odgovoril na interpelacijo glede rimskega pomorskega sporazuma, in nato popoldne, ko je podal celoten pregled svoje zunanje politika Ker zunanje ministrstvo še ni objavilo podrobnosti pomorskega sporazuma, diso niti Briandovemu govoru niti proračunski razpravi pripisovali velikega pomena, kar Je dokazovalo tudi razmeroma majhno število navzočih poslancev. Prijavljenih „e bilo okoli 20 govornikov, vendar je večina •odstopila tako, da je nastopil zjutraj samo komunist Cachin. ki je napadel francosko politiko proti Rusiji, češ da gre za tem, da Rusijo obkroži in izolira. Splošna debata je bila kmalu izčrpana in proračun v celoti sprejet razen enega člena, ki pride na vrsto pri prihodnji seji. Slednjič je zbornica prešla na interpelacijo o pomorskem sporazumu. Poslanec Jbar-negarav je očital pri tem Briandu neke »misterijozne operacije«, nakar je Briand podal sledečo kratko izjavo: »Ko bomo razpravljali o pomorskem programu bo vlada drage volje objavila vse podatke te »tajinstvene operacije«, kakor se je izrazil Jbarnegaray. Mislim, da se nisem nikdar branil dati zbornici informa cij, katere je zahtevala, in upam. da nisem bil nikdar misterijozen. Ko sem se vrnil z londonske konference, sem pojasnil odboru za zunanje zadeve svoje stališče, in oolčr tal potrebo, da skušamo poboljšati nastali položaj. Prepričan sem pa, da bo selaj zbornica z novim sporazumom zadovoljna kakor je bila tudi vlada. Največje priznanje, ki ga lahko dam sporazumu, je to, da ni pustil nobene trpkosti v srcu onih, ki bo ga podpisali.« Briandovim besedam je sledil živahen aplavz. Po kratki razpravi o nemških kreditih Je bila seja preložena na popoldne. Na popoldanski seji je desničarski poslanec Franklin-Bouillon govoril o nemško-francoski zbMževalni politiki, ki jo je >zna-čil za prevaro, ker temelji na napačnih predpostavkah. Nemčija je trdno odločna, da se oprosti reparacijskih obveznosti, da zahteva ravnopravnost v obroževanju in da poruši meje. določene v versajski mirovni pogodbi. Briand mora zato zbornici podati izjave o tem, kakšno stališče zavzema k tem trem nemškim zahtevam. Zunanji minister Briand je odgovoril v daljšem ekspozeju, v katerem je zagovarja'. svojo politiko v odnošajih z Nemčijo. Izjavil je med drugim: »Tudi jaz sem čltal članke in govora nemških državnikov in politikov, na ka*«re se je skliceval Franklin-Bouillon. Tudi jaz sem bil trenutno nestrpen in ogorčen, toda prišel sem do prepričanja, da sila ne more k ničemur dovesti, če pomislimo na strašne grozote vojne, če se vprašamo, ali so v resnici narodi k temu zakleti, da se med seboj do konca svojih dni mesarijo, potem ne smemo nobene priložnosti zamuditi in ničesar opustit;, da dosežemo zbližanje med Nemčijo in Francijo kljub vsem oviram in kljub vsem težkočam. Jaz sem delal po zapovedi zdravega človeškega razuma in do nagibih svojega srca, kajti dovoljeno je morda tudi zunanjemu ministru imeti srce in jaz sem v notranjosti občutil, ia f-ai coski narod v svojih najglobljih globi lah preklinja vojno in jo obsoja. Mi vztrajamo na potu sodelovanja z Nemčijo toda Kličemo Nemcem: Pazite! Izjave sovraštva in grožnje so slaba priprava za splošno »az-orožitveno konferenco, kajti le napredek moralične razorožitve more zajamčiti uspeh te konference.« Pariz, 4. marca. AA. Francoska zbornica je snoči odobrila proračun zunanjega ministrstva s 551 glasovi proti 14. Listi po udarjajo ogromno večino, ki jo je iosegej Briand ter priznavajo,, da je ta zmaga piod njegove pacifistične politike. Fašistični listi se razburjajo zaradi okrožnice jugoslovenskih škofov IJsti zahtevajo od Vatikana, da pripravi jugoslovenske škofe k preklicu okrožnice in odrejenih javnih molitev Poslanica jugoslovenskega katoliškega episkopata na svoje vernike, v kateri posvečajo škofje praznik sv Jožefa molitvi za versko svobodo Hrvatov in Slovencev pod Italijo, je izzvala v fašističnih vs.al« veliko ogorčenje in nejevoljo Včerajšnji »Piccolo« priobčuje o tem predmetu dališ' članek, ki je pisan v dovolj mirnem '■ona. iz katerega pa izhaja, da je okrožnica nad škofa dr. Bauerja in tovarišev fašizmu s 1-no neprijetna. »Piccolov« članek poudar'a v začetku, da je Italija bila vedno katoliška država in da se je ravno fašistični režim postavil na ta temelj ter izbral to loj-stvo za izhodišče svoje pomirljive cerkvene politike in zaključil s cerkvijo znano irr»a zavoljo sovražnosti tujega klera, deloma zavoljo prizanesljivosti italijanske vlade pa določila teh klavzul še niso stopila v rabo Dalje pravi »Picoolo«: »Po določilih spravne pogodbe bi morali biti povsod v Italiji župniki Italijani, za tujerodne vernike pa bi imeli pomočnika, zmožnega *ega jezika Danes pa so v tako zelo Italijanskih mestih, kakor sta Trst in Gorica. 1 jp niki-Slovani, Slovani ne samo po jeziku, marveč tudi po čuvstvovanju. si se ntrra Jo z vso silo zopetni uvedbi latinske Jtur- gije v cerkvi. Tudi to je znano Vatikanu, kakor je znano prelatom. ki načeluiejo <-b-mejnim dijecezam in ki morajo vstati proti okrožnici jugoslovenskega episkopata, kakor so vstali italijanski nacijonalisti Iz vsega navedenega je razvidno, da ne gre ?a cerkveno svobodo marveč za svobodo prosvetne politike in za boj proti Italiji tn njenemu ustroju Razmere v naših obmejnih dijecezab primerjajo Jugoslovenski škofje z razmerami v Litvi, v Mehiki in v Rusiji, s čimer groteskno zavijajo '•esa"co in greše proti cerkveni disciplini, smatrajoč svobodo, ki jo je papež priznal kot primerno, za nezadostno. Dr Bauer bo s avojo poslanico izzval pri svojih vernikih ourjo sovraštva proti Italiji.« »Piccolo« zatrjuje, da se trdno nadeja, da bo zagrebški nadškof preklical svojo poslanico še pred 19 marcem, da s tem poprav! krivico Italiji in poravna neposlušnost, ki jo je zagrešil napram rimski cerkvi s izjavo jugoslovenskega episkopata. V enakem smislu pišejo več ali manj tudi vsi drugi fašistični listi že vee čas, odkar je bila okrožnica jugoslovenskega episkopata objavljena Vsi listi si prizadevajo, da bi spravili jugoslovenske škofe v nasprotje z Vatikanom, in nekateri od papeža celo naravnost zahtevajo, naj pr'sili jugoslovenske škofe, da bodo svojo okrožnico umaknili in preklicali javne molitve, določene za praznik sv. Jožefa. Aretacija dveh župnikov Takoj za gori citiranim uvodnikom ob» javlj a današnji »Piccolo« poročilo o are* taciji dveh slovenskih župnikov Aretira« na sta b;Ia župnik Leopold Jurca iz Slo» venske Bistrice na Krasu in Josip Gojtan iz okolice Pazina in naposled še cerkovnik Karel Martinčič i z Vremena pri Ilirski Bi» strici. Vsi so obdolženi zločina po členu 114. zakona o javni varnosti, ker so raz« širjali med vernike slovenske in hrvatske verske knjige. Izročeni bodo izrednemu sodišču za zaščito države v Rimu. Kara« binjerji so izvršili pri obeh župnikih in po vaseh v okolici Pazina in Ilirske Bistri« ce hišne preiskave ter so našli in zaplenili večje število inkriminiranih knjig. Pretor v Pazmu je označil zaplenjene knjige za protiitalijanske. Kralj Zogu se preseli z Dunaja v Italijo Dunaj, 4. marca. AA. Po končanem zdravljenju se bo albanski kralj Zogu na* potil v Gornjo Italijo, kjer bo nadaljeval z zdravljenjem do popolnega okrevanja. Italijanska vlada mu je na predlog Musso* linija poklonila ob jezeru Como krasno vilo. Neurje v Rumuniii Bukarešta, 4. marca. s. Po vsej Rumu« uiji divja veliko neurie s snežnimi meteži in viharji. Mnogo vlakov ni moglo odpe« ljati s postaj. Najresnejši je položaj v Be» sarabiji. zlasti v Kišinevu, kjer je vihar povzrNHl veliko škode ter onemogočil pro* met Tudi v Galacu je vihar napravil mno* go škode. Promet v luki je ustaviien V mnogih krajih so se pojavile črede vol» kov. Mnogo telefonskih in brzojavnih zvez je prekinjenih. . . . Potres v Italiji Rim, 4. marca s. V Anconl so danes dopoldne ob 10.44 občutili potres. Potresni sunki so se ponovili nekaj minut po 11. Središče potresa Je bilo zopet mestece Se-nlgallla. Odstop letonske vlade Riga, 4. marca AA. Letonska vlada je (Odstopila. Film »Dijak prosjakcc v Nemčiji prepovedan Weimar, 4. marca AA. Narodno»socia* listični notranji minister v Thiiringenu, Frick je prepovedal predvajanje zvočnega filma »Dijak prosjak«, češ da škoduje ugle« du Nemčije. Frick je naprosil berlinsko cenzuro, da prepove ta film po vsej Nem* čiji. Bojkot židovskega blaga v Palestini Jeruzalem, 4. marca. n. Nasprotja med Arabci in Židi so od dne do dne večja. Arabci so sedaj sklenili, da ne prično no« benih pogajanj z Židi in da bodo še po« ostrili svoj bojkot židovskega blaga. Izdan je bil manifest, s katerim pozivajo Arabci svoje liudi, nai izdelujejo vse stvari do« ma in naj ne kupujejo nikakega židovske* ga blaga. Izgredi bezposelnlh v Grčiji Atene, 4. marca AA. Brezposelni delavci so danea napadli v Kavali neko pekarno. Pri tem j« priSlo do spopada s policijo. Aretirani so bili 4 delavci. Istotako je prišlo do spopadov med brezposelnimi ln policijo v drami. Nastopiti Je morala žandarmerlja na konjih in vojaštvo. Aretiranih je bilo 7 delavcev. Poslanik dr. Kramer v Brnu Brno. 4. marca h. Jugoslovenski poslanik dr. Kramer je danes prispel v Brno. kjer ga ie na kolodvoru pozdravil jugoslovenski generalni konzu! Viškovič s predsedstvom Jugoslovensko-češkoslovaške lige. Dr. Kramer je v svojem odgovoru izrazil svoje veselje. da stoje pred uspešnim zaključkom trgovinska pogajanja med Češkoslovaško a Jugoslavijo. Zvečer ie JC liga priredila svečan ples pod pokroviteljstvom ministrskega predsednika generala Zivkoviča. Plesa se je udeležil tudi dr. Kramer, ki se vrne jutri v Prago- Racionalizacija železniške strojne službe Ljubljana, 4. marca. Marljivi uradniški odsek UJN2B v Ljubljani je priredil nocoj v dvorani »Slo« ge« dobro obiskano predavanje g. načel« nika strojnega oddelka pri železniški di* rekciji inž. Dolinška o zelo aktualni snovi: »Racionalizacija gospodarstva zlasti želez« niške strojne službe.« Predavatelj je imel priliko, na lastne oči prepričati se kot de« legat naših železnic v Nemčiji v teku dveh let. kako daleč je umstveno gospodarstvo napredovalo tamkaj, saj je imel vpogled v vse večje lokomotivske tvornice m že« lezniške delavnice, ki so po večini že vse urejene po načelih čim večje racionalizaci« je obratovanja. Predavanje je bilo gotovo eno prvih te vrste med nami. Se nekako pred dobrima dvema deset« letjema pojm racionalizacija ni bil niti do« bro poznan. Ko pa je vedno napredujoča tehnika vedno bolj predpostavljala umst« veno izgradnjo sleherne produkcije, se je zanimanje za pravilno gospodaren je s ča« som in blagom ter stroji vedno bolj širilo. Dva velika pionirja racionalizacije sta bila Taylor in Ford. Prvi je po dolgem študiju prišel na misel, naj se delo umst« veno organizira tako, da se za vsako izvr« šitev preračuna ne samo čas. temveč se tu« di določijo primerni stroji, orodje, risbe in drugi pripomočki, da ne bi nastajali ne« potrebni odmori med produkcijo. Henry Ford. pa se je bavil dolga leta s tipizira« njem fabrikata in je ustvaril »tekoče de* lo«. ki ne pozna premora ta na osnovi umstvenih preračunanj "teče nepretrgoma od početka do končne dogotovitve fabri« kata. Vojna je z nezaslišanim raz^panjem ma« terijala povzročila ob svojem koncu silno pomanjkanje dobrin, zato je nastalo stremljenje, naj se produkcija dobrin in tudi potrošnja kolikor mogoče racionali« zirala. Bila je v Evropi Nemčija prva. ki je pristopila k reševanju tega načrta. Po* sebni odbor je izvrš'1 v teku let ogromno delo in ustvaril podlago vsemu nadaljne« mu velikemu razvoiu nemške industrije v vseh njenih področjih. N'ravno, da so se pnidru-He racrjonaNza« ciji tudi nemške žeelznice največje podjetje v Evropt in na svetu. Zlasti se je posve« tila velika pažnja poenoten iu strojev in vgonov, za k*r je bil do'očen poseben odsek na:lboil:3'h s-trokovniaik-pv. Po dol* gem delu in študiju so nastale gotove lo* komotfvske in vozovne norme. Namesto velikega števila ra^-rršh strojev, tako loko« motiv, kakor za obdelovanje materiala po delavnicah ter vozov in njihovih delov, se je ustvarilo manjše število enotnih de* lov, porabljivih za raznovrstne lok omoti* ve. S tem so se pa ustvarili tudr novi po* goia za delavnice. Kako prijetno je bilo delavnici, ko je prejela v vzdrževanje sa« mo eno aH p j dve tiipi lokomotiv z enotni'« mi del«! Poenostavljenje je silno vplrvaln ni dvig produkcije m so 6e. ne da bi K zahtevalo od delavstva več deli, dosegli mnogo izdatnejši rezultati. Prihranki v produkciji so dosegli veTke vsote, ki so se lahfko oibrnile v druge svrhe. Jugoslovenske državne železnice so načele vprašan ie racikmaHzacije zlasti tedaj, kp se je nudi-la priteka, da dobe iz Nema-'j'* celo vrstp lokomotiv na račun reparacij. S tem so prišle tudi one v začetni stadij ra» oijonaHzir ;nja, ki je bilo zlasti potrebno, ko taiko rekoč živimo v mnouočem od sla« be dedščine predvojnih naš h lokomotiv in vagonov, ki predstavljajo vel:ko števT.o najrazličnejših tip ter neštevilo r znih po« drobnih raznolikih de'ov. To zelo po-lra-žuje vzdrževanje. Zato je bilp naročeno v Nemčija pred dvema letoma 110 lokomo« friv, ki predstJvljajo sicer troje tip, dolo« čenih za brzo, potniško in tovorno službo imajo pa že p.opolnoma skupne kotle in celo vrsto drugih sestavnih delov, kar po« meni napram prejšnji raznolikost5 zn ten napjredek. Nove enotne tipe bi n. pr. lah« k» prištedile samo v brzi službi med Ma« riborom in Posto;no letno na gorivu preko 3 milijone Din. Žal. treba bo poprej še ojačiti tira In mostove, ker so te lokomoti« ve mnogo težje od sedanjih. Toda tudi to se bo zgodilo in izplačali se bodo stroški zaradi prihranka na gorivu. Potrebno pa bo. da se tudi za bodoče ustvarijo za vse lokomotivske tipe v naši držav gotove norme za m nj važne proge m mars^kate ra proga bo postala aktivna. Nove lokom/j« tive naj bodo kakor sestre ta popravila bodo pr v enostavna. "Po rao jonalizaoiji v ljubljanski direkciji bi se dalo doseči na delavnih dnevih prihranek nad 7000 enot in s tem zaslužiti skpraj 3 milijone Din. Racionalizacija je za naše železnice priporočljiva tudi glede na veliko inteligenco našega strokovnega delavstva Predavatelj se je sam kot dolgoletni načelnik delavnice v Mariboru zanimal tudi za to plat vprašanja in opazoval nemške delavce pri njihovem delu ter je prišel do prepričanja, da ao naši delavci ne samo enakovredni, tem vet mnoge bolj pristopni ustvarjajofemn umstvenemn gospodarstva. Uspehi racionalizacije so ogromni povsod. V dokaz temu naj služijo orjaški napori vseh držav, izumstveniti njihovo državno in privatno gospodarstvo kjerkoli je to moeoče. Sicer se na drugi strani zlasti na-ulaša, da je racionalizacija povzročiteljica tolike brezposelnosti po svetu. Toda kot protidokaz služi zopet Ford, ki je uvedel najkrajši delovni čas in ni odpustil nobenega delavca in Imaio njeaovi nameščenci nai boljše olače in najudobneiše življenske po goje. Namen racionalizacije nI, da izpodrine od produkcije v pravih mejah stotisofe in milijone od soudeležbe pri delu. t*mve? da pokaže pota. kako naj ranmrto ustvarjalo dobrine, da nastane blagostanje ob realnem, nmstvenem gospodarstvu s časom, stroji, materijalom pri produkciji ln potrošnji. Predavatelju se je ▼ Imenu poslušalcev, ki so do kraja napolnili dvorano, zahvalil g. Jože F ur Lan. Laskavo priznanje pevskemu zboru UJU Velik uspeta prvega koncerta v Zagrebu — Simpatična kritika »Novosti« — Koncert so poleg številnega občinstva posedli tudi mnogi predstavniki Zagreb, 4. marca č. »Novosti« prinašajo o koncertu ljubljanskega pevskega zbora UJU v Zagrebu daljše poročilo, iz katerega posnemamo: V dvorani Glasbenega zavoda je nastopil snoči po daljšem odmoru pevski zbor UJU iz Ljubljane pod odličnim vodstvom Srečka Kumarja. Zbor je najlepše naštu-diral komade, s katerimi Je nastopil, dasi živijo njegovi člani v različnih krajih Slovenije. Zbor sestavlja 80 članov, od tega 40 pevk. Tehnično je zbor zelo dober, v glasbenem materialu odličen. Najboljši so tenorji, ki so mehki in obenem zvočni. Pevski zbor je bil ustanovljen 1. 1925. ter je v nekaj letih toliko dozorel, da je že lani nastopil na turneji po CSR. Letos pa je pravkar nastopil turnejo po Jugoslaviji. Na programu so bile skladbe slovenskih skladateljev Foersterja, Adamiča, Lajovi-ca, Osterca, Kogoja, škerjanca. Ravnika in štritofa. Vsi so že več ali manj znani v Zagrebu in sta največ zanimanja vzbudila Osterc ln Kogoj kot reprezentanta najmlajše glasbene generacije Slovencev. Zelo so zanimale Zagrebčane tudi čuvstvene pesmi Adamičeve. Zbor s>e je zlasti odlikoval po zvočnosti svojih glasov. Mezetova je pela z izrednim uspehom. Pevski zbor je bil v Zagrebu presrčno sprejet. Snočnji koncert pa je bil tudi zeio dobro obiskan. Presrčni sprejem ljubljanskih pevcev je najboljši dokaz navdušenih simpatij, ki jih uživa z vseh strani zagrebškega in okoliškega prebivalstva. ^ Po prvem delu koncerta so pozdravili goste posamezni zastopniki korporacij. Odposlanci pevskih zborov »Kola«, »Lisin-skega« in »Ivana Filipiča« pa so izročili tudi lepe vence. Gospodična Mezetova je prejela lep šopek rdečih cvetic. Pevski zbor UJU je lahko izredno zadovoljen s svojim uspehom v Zagrebu. Snočnji koncert so posetili tudi visoki funkcionaiji banske uprave, poveljnik zagrebške armi-Je ter predstavniki mnogih korporacij. Delovanje marljivega ljubljanskega Rdečega križa Ljubljana, 4. marra. Nocoj je zboroval v damski sobi kavarne »Emone« ljubljanski krajevni odbor Rd^če ga križa, ki je po številu članstva med najmočnejšimi ljubljanskimi organizacijam:, kar je lep dokaz, da Ima Ljubljana mno^o smisla za delo na dobrodelnem polju Otvoril je zbor agilni predsednik odvetnik g. dr. Oton Fettich. ki je v vzpodbudnem govoru poudarjal med drugim razveseljivo naraščanje članstva, kar -bo tudi povečalo sredstva za dobrodelne akcije, ki so v načrtu. Pohvalil je nadalje vnemo, s katero vrši krajevni odbor svojo lepo nalogo, in naposled pozdravil zastopnike časop'sja, predsednika oblastnega odbora Rdečega križa g. dr. Krejčija, sreskega načelnika g. dr. Andrejko, priorja g. Učaka in druge. Sledilo je poročilo tajnika g. Ivana Mal-nariča. Iz poročilo povzemamo, da Je bU ljubljanski krajevni odbor RK v lanskem letu prav delaven. Od številnih akcij naj navedemo, da je priredil L junija s sodelovanjem podmladka RK ln godbe dravske divizijske oblasti dan RK, ki je vrgel ok/og 10.600 kosmatih dohodkov. Potem je priredil tri nižje samaritanske tečaje, in sicer za delavke, za zaščitne sestre ln gas'!ce ln pa za gojenke gospodanjske šole. Vse tri tečaje, ki so dobro uspeli, so vodili mestni fizik g. dr. Rus In zdravnika mestnega f.zi-kata ek. dr. Kraje ln dr. Mis Samarilanska četa 34 samaritank In 34 samoritanov je prvič nastopila ob prilika gasilskega k m-gresa v avgustu. Potem je priredil od!>or hrezDlačno počitniško kolonijo za 30 ai-o mašnih ljubljanskih deklic na Trati v Poljanski dolini. Dve gledališki predstavi v opernem gledališču, ki ju Je vprlzorU prireditveni odsek, sta prinesli lepo vsoto fondu za počitniške kolonije in za božični-Co revnih otrok. Pri božičnlcl v Mesta im domu je bilo z lepimi darili obdarovan h 81 siromašnih šolskih otrok. Naj naposfed še navedemo, da se je število članstva v preteklem letu podvojilo in Je doseglo 9 višjih, 721 rednih in 431 podpornih članov, skupaj 1151. Iz poročila blagalnlka g. Rajka Mlejnlka Je razvidno, da Je Imel krajevni odbor UK lani 73.023.35 Din prejemkov ta 52.127.89 dinarjev Izdatkov. Preostanek znaša oorej 20.895.46 Din. Stanje blagajne ob koncu ie-ta 1930. je bilo 35.863.01 Din. Blagajnik je še prečital postavke novega proračuna. Poročili so vzeli zborovale! z odobravanjem na znanje, nakar je pregiedovalec računov z. Peter Klinar predlagal odboru ib solutorlj ta blagajniku še posebej zahvalo, kar*je bilo soglasno sprejet« Pri volitvah je bil ponovno soglasno .'z-ljen za predsednika g. dr. Oton Fettich V unravnl odbor so bili Izvoljeni gg.: banskl svetnik dr Rudolf Andrejka, ravnate'} dr. Mirko Božič, zdravnik dr. Lojzp Brenči? ravnatelj Viktor Ciuha, strokovni učite'} Mirko Drmelj, železniški uradnik Miroa-av Gregorka, ravnatelj Maks Hočevar, učpclj Ivan Malnarič, direktor Josip Mazi, *d»-av nlk dr. Ftanta Mis, inšpektor Rajko M!ej-nik, dentist Ferdo Palovec, preddelav-c Franc Pire, direktor profesor Josip Re sner, nadsvetnlk Josip Skalar, predsednik Pokojninskega zavoda Vekoslav Vrtovec, a.*edn k Stanko Virant. prosvetni inšpektor Josip Wester, prijor Valerljan Učak ta ravnanj Božo Račič; v damski komite gospe n gospodične: soproga ravnatelja Franja Baeh 'erjeva. trgovka Jelka Bretl-Naglasova, so nroga višjega državnega tožilca Marjana Grasseilljeva. soproga ravnatelja \I'nka Kroftova, soproga višjega poštnega uradni ka AMa Lebarjeva. učiteljica Jožica L.io-zarjeva. uslužbenka v bolnici Marija No/-Aakova, soproga polkovnika Iva žerja/ova, strokovna učiteljica Marija Tkačev-Vi^ar leva. soproga odvetnika Marija dr F?tt rthova ta soproga župana Olga dr. Pucova; v nadzorstvo gg : knjigovodja Jos*p M bančni uradnik Peter Klinar ta flnnn svetnik v p. dr. Alojzij Rant; za de -»?a'e za oblastno skunščino: gospa GrasseHileva, Kroftova ta Lebarjeva ter gg: dr. Mis .n Mlejnik. Vse te kandidatne liste, k! "n je oredlagal predsednik oblastnega odbora g. dr Krejči so bile soglasno odobrene Pri slučajnostih je predsednik oblastnega odbora RK g dr Krejči v imenu oblast i 'ga odbora pozdravil zborovalce ta poudaril, da 1e med vsemi krajevnimi odbori, ki '!h Je nreko 60, ljubljanski med najdelavn>jšiinl. Izrekel Je priznanje Ljubljani in Jo vrvni-bujal k nadaljnjemu tekmovanju na sar.ta-tivnem polju. Predsednik g. dr. Fettich se je nato za* hvalil oblastnemu odboru zi podpore, b^oz katerih bi bila zlasti nemogoča prireditev ry>ortn;ške koloni ie, in ga prosil, naj tuošte. S-eski načelnik dr. Andrejka se je toplo zavzemal za izpe^avo cele pro| prekinjena dela na progi LJubljana—Vič. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, precej stalno, zmerne tempeiature. neznatno deževje ni izključeno. Situacija včerajšnjega dne: V južni Evropi prevladuje visoki pritisk, ki se ie do-s'ednjih 24 ur še ojačil. dočim ie na severu d'tave ponovno padel ter so pričeli prevladovati južni vetrovi Pritisk se ie dvignil samo na jugu za 0.1 do 6.5 mm. dočim je na severu padel za 0.1 do 9 mm. Temperature so v splošnem porasle za 1 do 10 stopin]., največ v severn;h pokrajinah. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Ve5'noma nejasno. Sneg najbrže na seve-rozapadur jugu m na vzhodu ni izključen. Temperatura bo padla predvsem na seve-rovrho^n Avstrije GRADBENO PODJETJE IVAN SLdKAN STAVBENIK IMA VNAPREJ SVOJE OBRATOV ALIŠČE 1 IZKLJUČNO V LAST. PROSTORIH V IKa«.» f'M KOLEZIJSKA UL. ŠT. 7 TER NI Z GRADBENIM PODJETJEM V 6TUDENTOVSKI UL. ŠT. 7 V NIKAKI ZVEZI PRIPOROČA SE VSEM P. N. INTERESENTOM ZA NAlROCILA VSEH V GRADBENO STROKO SPADAJOCIH DEL, KATERA BO TUDI VNAPREJ IZVRŠEVALO Z PRIZNANO SOLIDNOSTJO. Naši kraji in ljudje Ivanu Varšku v spomin Raka, 4. marca. V nedeljo je ugrabila na Raki pri Kr* gkem smrt g. Ivana Varška, posestnika in gastilničarja, starega 67 let. Z njim lega v grob dobršen del zgodovine predvojne' ga naprednega delovanja in borb v krškem okraju. Doma v Blatni Brezovici pri Vrhniki je pokojni Ivan Varšek po odsluženi vo* jaščini postal orožnik in služboval na Ra* ki. Tu se je poročil s sedaj že pokojno dr. Tavčarjevo sestro Mico ter izstopil iz orožniške službe. Z vso vnemo se je opri* jel gospodarstva, zlasti pa vinogradništva. Pri posestvu, kamor se je priženil, nekda* njem Zganjarčku nasproti cerkve, je bil velik vinograd Gradišče. Ta vinograd, ka* kor tudi vse posestvo, je preuredil prav umno in napredno. Pri vsej svoji veliki delavnosti na gospodarskem polju pa se ie udejstvoval tudi politično ter je bil eden r ajpožrtvovalnejših pristašev napredne na* rodne struje. Hude boje je imel z nekda* njimi nasprotniki, pa je vse boje častno izvojeval, ker ga je poleg bistrega uma dičil tudi kremenit značaj in ker je bil z narodom v najtesnejših in prisrčnih zve* zah. Mnogo je tudi dopisoval v tedanje napredne liste in ima velike zasluge, da 60 se razširili med narodom. Ljudstvo mu je v znak velikega zaupanja tn spoštova* nja poverilo razna častna mesta v občini. Ko ga je zadela kap, je bolehal par let, dokler ni postal žrtev smrti. Možu blage* ga in kremenitega značaja bodi ohranjen časten spomin. Podmladek Rdečega križa Jugoslavije Ljubljana, začetek marca. Glavni odbor Podmladka RK s sedežem v Beogradu je razposlal na šole, kjer de* luje šolski odbor PRK. zanimivo statistiko o pokretu in občem delovanju mladinske organizacije Podmladka v naši kraljevini. V državi je 283.577 članov, ki so orga* nizirani v 9935 razredih na 243 srednjih in strokovnih šolah ter 2530 osnovnih. Ljub* ljanska oblast PRK. šteje 30.444 podmlad* karjev, ki delujejo v 1258 razredih na 45 srednjih in strokovnih šolah in 278 osnov« Dih. Roditeljskih sestankov je bilo 2122; zdravstvenih predavanj 7569. Tečajev iz higijene je bilo 39; kolonij v okviru PRK 36. Ročnih lekarn je 467; občih higijenskih pripomočkov se je posluževalo 235 zavo* dov, 405 kuhinj oskrbuje 19.935 članov. Igrališč je v državi 376. Medsebojna po* moč je bila izkazana v 266 primerih 307 šolam; člani so v 694 primerih podprli 8900 Podmladkarjev. Posebno se je _orga* nizacija zavzela za francoske poplavljence, kjer je prispevalo v pomoči 211 organiza* cij. Tečajev za ročno delo se izkazuje 30; ročno delo se uveljavlja na 680 krajih. Velike brige se polagajo gojitvi cvetja in ureditvi vrtov, kjer deluje 1319 šol. Zdra» vilna zelišča se zbirajo v 315 primerih. Iz* letov je bilo prirejenih 6416; koncertov, H. H. Bollmann komorni pevec v Berlinn ter Jarmila Novotna članica državne opere Berlin gostujeta od sobote dalje v Elitnem kinu Matici v popularni Millockerjevi opereti prosiak zabav m sličnih prireditev 1783. Postoji 35 kinov PRK in 16 radio aparatov. Sloves« no so bili proslavljeni dan PRK, dan mi« ru, materinski dan in dan Rdečega križa. Članarine se je zbralo za 546.881 Din; z ročnim delom se je pridobilo 50.560 Din; prireditve so nesle 220.662 Din: prosto« voljni prispevki 158.110 Din. V dobrodel* ne s vrhe se je izdalo 158.110 Din, člana« rina Glavnemu odboru je znašala 254.138 Din; gotovina je 613.525 Din. Podmladek deluje od 1. 1923*24. dalje ter je štel ob početku 736 organiziranih šol z 2941 raz. in 97.805 pripadniki. Porast v osmih letih najbolje svedoči zanimanje in važnost te mladinske ustanove. Ptuj za nase morje Ptuj, 4. marca. Tukajšnji odbor »Jadranske straže«, da* si pod težavnimi okolnostmi, dosega vsako leto večje uspehe, zlasti pa posveča po« zornost mladini. Na realni gimnaziji in me* ščanski šoli se je ustanovil podmladek, ki se živo zanima za pokret JS. S pomočjo naše vrle vojske smo prire« dili »Jadranski večer«, ki je vzbudil splo« šno zanimanje. Po zaslugi podpredsednika, komandanta mesta g. inž. majorja Mirona Šaraca je dijaška četa iz Maribora na umetni način preuredila dvorano v krov trgovske ladje. Vsak udeleženec se je v duhu počutil na našem divnem Jadranu. Predsednik dr. Zvonko Bratina je s tolma* čenjem gesel Jadranske straže »Čuvajmo naše morje« in »Svoboda morja« otvoril prireditev ter razložil ogromen program JS. Strokovni učitelj Dušan Šestan je v lepem pesniškem slogu poveličeval dalma* tinsko književnost, članica podmladka je z lepo deklamacijo vzbudila zlasti v mla* dih srcih liubezen do našega morja, zbor Glasbene Matice v Ptuju ter zbor mari« borske diiaške čete pa je navdušeno zapel nekaj lepih pesmic. Obisk in razpoloženje udeležencev nam je dokaz, da smo dosegli lep moralni in tudi gmotni uspeh, tako da smo nrisipevali za nabavo šolskega broda 4000 Din. Hva* la vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepi prireditvi ter s tem podkrepili veliko ide* jo »Jadranske straže«. Višnjegorska občinska senzacija Višnja gora, 4. marca. Kot blisk z jasnine je padla danes med občinarje novica, da je razrešen svoje funkcije dolgoletni mestni župan g. Fran Koritcki. Z njim so razrešeni funkcij še podžupan in dva odbornika Skupaj to« rej štirje od 7 članov občinska uprave. Hkratu z njih razrešitvijo je bil imenovan za višnjegorskega župana upokojeni davč« ni poduradnik g. Ignacij Bregar, za prve« ga županovega namestnika šolski upravi« tel j v pokoju g. Ivan Benedičič, za druge« ga namestnika pa razrešeni župan g. Fran Koritcki, a za odbornika posestničin sin g. Lojze Zupančič. Naravno, da je ta vest vzbudila v na« šem kraju ogromno senzacijo in povzro« čila živahne debate med nekaterniki, saj se je na ta način podrla trdnjava, ki se je zdela skoraj nezavzetna. Razne komu« nalne zadeve minulega časa marsikomu ni* so bile po volji. Napravljali so se prizivi, vlagale so se pritožbe na bansko upravo in nekateri so se celo obrnili na ministra samega. Občinska uprava sama ni bila po« vsem na višku, kar kaže primer, da se neka zadeva kljub večkratni urgenci baje ni rešila 6 mesecev. Seveda so to bile gro« be pogreške; občinski voziček je v tiru lagodno tičal in se je sistem z lahkoto držaL Marsikdo se je razburil, drugi zo» pet so brez moči in apatično stali ob strani. Sedaj je gordijski vozel presekan. Zopet dva rudarja... Medijaslzlake, 3. marca Antimanska družba Medlija=Izlaike pod Trojanami pridobiva za svoje potrebe pce* mog iz dveh rovČardaške kneginje«. Gdč. Udovi-feva, ki je pela ulogo deklice iz šantana, ji je dala veliko barvitosti in prikupnih odtenkov, a v živ, prepričevalen lik se topot ni mogla razviti. Njen prodirni sopran zlahka prehodi vse nižine in višine melodiozne-ga parta, v vriskajoče veselje in tožečo tugo pa se ni izpel. Edvinu Ronaldu, operetni Svetlosti gosp. Trbuhoviea, primanjkuje ob vsej sugestivni prepričevalnosti tople globine srečnega občutka in tehtnosti prisvojene dostojanstvenosti. Vse je preveč v zraku. Lepa baritonalna zvočnost njegovega izenačenega tenorja peša v višini; pozna se mu premalo kultivirana vokalizacija in preozek razmah. Močno skače čez ojnice gosp. Ha-rastorie kot grof Boni. Preočitni sredobež-nosti njegove srebrnožive pojavice bi bilo treba malo več strumnega obvladanja, njegovi neodoljivi komiki več zamisli in smotrnosti. Njegovi plesni aranžmani pa so bili izvirno zamišljeni in temperamentni. — G. Grom je dosledno govoril svoj težavni madžarski idiom in je prav po očetovsko odpel svoj part Vendar bi bilo treba eleganco Feri — bačija malo modernizirati: preozko mu je vse. Kontesa Stari ni našla v gdč. Barbičevi oblikovno in pevsko dovolj dorasle in zaokrožene interpretke. Govoru |e treba mirne izglajenosti in kulture. Režija ji tega ne more dati. Povoljne, zanimive like so pokazali gg. Rasberger, Tovornik in gdč. Starčeva, g. Nakrst pa je bil preveč civilno - bledi poročnik. Režiji (g. Trbuhovie) je treba priznati veliko vnemo, vendar ji ni uspelo, izčrpati vseh bogatih možnosti te močne operete. Ves kompersarijski aparat je nastopil v prav dostojni formi. Godba je donela živo in sigurno pod taktirko kapelnika Lojzeta Herzoga, s katerim vsa opereta stoji in pade. Tokrat je bila tudi inscenacija prav okusna. Še malo in skoraj bi se bila posrečila: enovita, zaokrožena, brezhibna predstava. Tako pričakujemo brez predsodkov in brez pridržkov, vplivani samo in edino po stvarnem delu in po prepričevalnem teatru. ★ V soboto, dne 28. februarja je gostoval pri nas Mariz Šimenc kot Janko v »Prodani nevesti«. Lagodna divota Širaenčevega cvetočega in kipečega tenorja je dvignila ves nivo predstave. To je bila res prava — »Prodana nevesta«. Likovno je podal Šimenc verjetnega Janka; pri tem nas ni — kakor sieer — mnogo motila njegova preobilna rast v svojega moštva polnost; široko razkošje kovinasto zvočnega tenorja ]e zmagovito prevladalo ves večer. Šimencu se je videlo veselje, da poje zopet na domačih tleh svojih prvih zmag na začetku umetniške poti. Radi bi bali slišali Šimenca, ki je žei obilo presrčnega priznanja in pozdravov, v kaki »A.idi« ali drugi enaki operi, a hvaležni smo, da se je vendar posrečilo podati to, kar se je skoro da videlo nemogoče za Maribor. G. Herzog je dirigiral s posebnim zanosom in navdušenjem. Gledališče je bilo nabito polno. * V četrtek, dne 26. februarja smo praznovali Ooletnico rojstva pisatelja F. S. Fini-garja, ki jo je slavljenec osebno povzdignil s tem, da nam je predaval o duhovnem liku slovenskega kmeta. S predavanjem, ki ga Je imel prej že v Ljubljani, je dosegel tudi pn našem občinstvu najlepši uspeh in mu Je prirejalo iskrene ovacije. V spomin petdesetletnice smrti F. M. Dostojevskega je »Ljudska univerza« priredila predavanje z naslovom »Dostojevskij — prerok«. _ Predaval je g. univ. prof. dr. Aleksije Jelačič iz Skoplja, ki se je pravkar vračal iz Prage, kjer je takisto govoril na proslavi Dostojevskega. Ves poglobljen vase, v svojo znanost ln svoje bogato notranje življenje, je bil gosj* prof. dr. Jelačič pravi tolmač velikih bolesti genija Dostojevskega, njegovega mučcni-štva, padca in vstajenja. Iz opisa tesnih in mučnih okolnosti nam je razložil sekularno osebnost Dostojevskega. Pod izredno močnim dojmom predavateljevib globokih ln prepričevalnih izvajanj se je občinstvo toplo zahvaljevalo gosp dr. JelaSiču, ki je postal naši kulturni instituciji odkrit besednik, prijatelj in sotrndnik. A—e. Osma številka »RijeJic, zagrebške neodvisne revije, ki jo urejuje Ante Kovač, ima naslednjo vsebino: Saveznik i prijatelj general Guepratte (Ante Kovač); Problem današnje njemačke države (dr. Vladimir Dvornikovič); Obaranje dvojice največih hrvatskih pjesnika (dr. Albert Haller); Iz zabilježaka ratnog slikara (Oton Ivekovič). V feljtonu pišejo Ka Mesarič, dr. Pavao Markovac, Milivoj Magdič, dr. Josip Draga-nid, dr. Fran Ilešid. »Riječ« izhaja tedensko in velja za vse leto 120 Din. Srečko Kosovel ▼ beograjski reviji. Beograjska revija »Život i rad« je priobčila v marčevi številki informativno študijo o mladem pesniku Krasa, Srečku Kosovelu, opominjajoč se njegovega dela ob petletnici smrti, ki bo v maju letos. Kakor znano, je »Tiskovna zadruga« za to priliko napovedala njegove Izbrane pesmi z uvodno študijo mladega pesnika in kritika A. Ocvirka. G. Crnjanski o svobodni kritiki. Zabeležili smo že polemiko, ki se razvija v beograjskih listih zastran svobodne kritike. Sedaj se je v »Pravdi« oglasil tudi M Crnjanski, odlični književnik, ki svoje »kritike« izroča sodišču. G. Crnjanski poudarja: Zoper kritiko se nihče ne bori, gre pa za obrambo književnega dela sploh in posebej še za obrambo pisatelja kot osebe. Razpasla se je kritika, ki za njo stoji vse drugo, samo ne čisto književni, umetniški momenti. Kritiki delajo po svoje, kakor so pač razpoloženi nasproti pisatelju; vse obsodbe pa je vredno to, da pri tem poljubno obre-kujejo in žalijo, misleč, da so pod krinko književne kAtike na varnem. Povojna kriti- ka je po sodbi g. Crnjanskega slaba, zlasti v odnosu do nove književnosti. 0 povojni književnosti je sploh razširjeno slabo mnenje: da je pokvarjena, da rfič ne vidi in nič ne zna, da je slabša "kakor je bila kdaj prej, sploh, da je književni razvoj zastaL To pa je očitna krivica. Naša povojna književnost — pravi g. Crnjanski — bi radi svoje raznovrstnosti, svojega jezika, radi bogastva motivov in zaradi izredno nadarjenih pisateljev, zaslužila vso podporo javnosti. V resnici pa ji nesposobna kritika zmerom strelja v hrbet G. Crnjanski končuje: Tudi pred vojno so nekateri slabi kritiki z osebnimi invektivami grenili pisateljem delo. Takrat so zaradi takih kritik nastajali pretepi. Nemara je metoda, da pisatelj take »kritike« postavi pred sodišče, sodobnejša in boljša; morda se bo tako zvana svobodna kritika vendarle naučila spodobnosti in spoštovanja do pisateljeve osebe. Mednarodni kongres PEN-klubov bo od 22. do 26. junija v Haasu in Amsterdamu. Holandski PEN-klub je bil že razposlal vabila 42 sekcijam. Zanimiva »oerna premijera v Pragi Je bila minule dni. Uprizorili so opero Leoša Janačka »Iz mrtvega doma«, posiudnje 'L*Jo velikega mo rira moderne češk- glasbe. Libreto je prirejen po znanem spisu F. M. Dostojevskega »Zapiski iz mrtvega doma*. Delo so že prej uprizorili v Brnu. Muzikalno je zelo interesantno in učinkovito, dejanje pa nima dramatične razgibanosti, kar je nmlji-vo, saj spis Dostojevskega ni roman, marveč avtobiograska izpoved s prizori iz življenja v sibirski kazenski »katorgi«. NA3SOHDNE3ŠE ?n NAJCENEJŠE - ., , / ,PRI - ZAGREB BARONA l.ELAČiČA 2 AflKV r/ Bayer-jev kriz nudi jamstvo za prist nost vesti NmJtepM okras vase motim mo p »vezave vaših posnetkov od ploM to filmov. katere vam dovrSeno napravi drogerlja K A N € Unbliana — Maribor pevcev, fcf bodo vsi sodelovali na popoldanskem koncertu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni v Ljubljani. * Novf grobovi. V bolnici usmiljenih bratov v Gradcu je v ponedeljek zvečer v starosti 48 let umrl upokojeni duhovnik Blaž Dvoršak, po rodu iz župnije Sv Antona v Slovenskih goricah. Nazadnje je župni-(foval v svoji rojstni fari. Zaradi bolezni je moral iti v predčasni pokoj. — V ljubljanski bolnici ie v torek žrtvovala svoje življenje na oltar materinstva ga. Katarina S u m e j e v a, soproga železniškega kret-nrka v Hrastniku. Zapušča številno družino, si zasluži vse pomilovanje, ker to ni edini udarec usode, saj je pred leti v Savi utonil sinko Pokojnica je bila blaga žena in ljubeča matt — Včeraj je v Ljubljani umrl po daljšem bolehanju g. Anton N a r d i n, ki je svoj čas bival v Trstu, v Ljubljani pa je stanoval v Frančiškanski ulici 10 Pogreb bo danes ob pol 17. izpred cerkvice sv Krištofa k sv. Križu. — V Mariboru je umrla včeraj zjutraj v Aleksandrovi ulici 1., gospa Elizabeta K o š k a-Kuharjeva, soproga tovarnarja in trgovka stara 45 let. — Pokornim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! sil cev Prlekije. _ ♦ Novi odbor kulturnega društva »Triglav« v Kragujevcu, izvoljen 22. februarja, je naslednji: predsednik Mohorič Viktor, podpredsednik Varšek Anton, tajnik Telatko Marjan, blagajnik Dittrich Josip, knjižničar Pirnat Dolfe, arhivar Kovač Stanko; namestniki za tajnika Grčar Fra-njo, za blagajnika Perovič France, za knjižničarja Bijoi France; odbornika sta: Kuštrin Avgust (pevovodja) in Hartman Joško; nadzorni odbor tvorijo: predsednik Skvarča Slavko, odborniki: Ogrizek Fra-njo, Nemšič Arpad ln Gerenčar Ivan; namestniki so: Požar Jože, D reška j Tone in Butorajec Drago. ♦ Lepo žensko glasilo. Prejeli smo tretjo letošnjo številko »Ženskega Hsta«, mesečnika za modo, zabavo in gospodinjstvo List izhaja že sedmo leto v redakciji ge. Zagorke. Številka obiluje zabavnih, poučnih in strokovnih člankov. Opozarjamo na izredno lep članek iz peresa glavne urednice: »Naša kraljica«. List prinaša tudi mnogo slik iz raznih krajev Jugoslavije, modni del lista po objavlja lene moH/»le nomlad-nih oblek za gospe in otroke. Naročnina je četrtletno 45 Din. naroča pa se pri upravi v Zagrebu. Samostanska ulica 2. ♦ Smrt v gorečem mlinu. V vasi Meha-nah pri KuršumJiji je kmet Žarko Drami-čanin ponoči mlel žito v svojem mlinu. Ko je zaspal, le z ognjišča šinila iskra in je mlin bil mahoma v plamenih. Goreče •>strešje se je zrušilo na spečega Žarka ln je ogenj skoro docela upepelil njegovo truplo. ♦ Tragedija plemiške rodbine. V Veliki Kikindi si Je pognal kroglo v prsi Oezč Kikinday potomec nekdaj mogočne madžarske plemiške rodbine. Se ko Je živel njegov oče. ki je bil notar in Je bil poročen s Srbkinjo, je začela imovina propadati. Sin Oez6 Je študiral medicino, a ko Je zmanjkalo denarja in z nJim tudi prijateljev, Je postal odvetniški pisar in Je zadnji čas bedno životaril v predmestni hišici, na kateri niti okna niso imela šip. Tako Je obupal in se v boln»ci bori s smrtjo. ♦ Volka le ustrelil. Jernej Lenič, čuvaj Snežniške graščine v tako zvanem Stnara-t-skem lovu. Volk Je bil težak 37 kg. Banska uprava je priznala strelcu 400 Din nagrade za pokončanega roparja. ♦ Beg duševno bolnega. V ponedeljek Je pobegnil od doma v Rudniku št 48 Josip Polak. ki je umoboten in je bil pred kratkim odpuščen iz tolnice na Studencu. Star je 26 let, velike postave, svetlih brk in nosi bolniško obleko. ♦ 80 letni starec ubil poslnovijenca. V Petrovcu je v soboto stal pred kazenskim senatom 80 letni Milje Ognjanovič iz Kne-žace, ki ie pred meseci ubil svojega posi-novljenca Laika Bc®osav*jeviča. Stari Ognjanovič je svoj čas imel 13 otrok, ki pa so mu povrsti umrli aH padli v vojni. Zato Je posinovS Laika, a dedščino vsega posestva Je namenil njegovemu mlajšemu bratu Radenku. Vsi triije so živela v zadrugi, Lal-ko je bdi tudi poročen. Ko pa je Lalko letos na Ivanovo prišel zvečer vinjen domov in pričel pretepati svojo ženo, ga jc starec sunil z nožem in ga tako rekoč zaklal na mestu- Senat je starca obsodil na 15 let ječe. Ne sme v krčmo. Ferdinandu PHSn, rojenemu 1901 v Gradcn pri Litiji. pristojnemu v Ajdovščino, samskemu hJapou pri Kunstlterju Francu v Litiji št. 81, Je z razsodbo okrajnega sodišča v Litiji zabranjeno zahajati v krčme za dobo 1 leta in sicer od 4. t. m. dalje. ITO zobna pasta n a! b o I f S a ! ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in gkrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. Volja do življenja in dela zavisi često od dobre prejel bave. Vzemite zvečer M/m |FY 4—6 ARTIN dra- #/ l\ I IP1F ** od- B 1\ I^TIPd Učno se bo- rm\m Zavoj za 8 Din — zadostuje za 4—6 krat. * Naši v Ameriki. Več sto naših ameriških rojakov je že mnogo mesecev brez dela. Nekateri pa že nimajo zaslužka poldrugo ah več let m je v nekaterih slovenskih družinah zavladala beda. »Ameriška Domovina« v Clevelandu je pričela hvalevredno pomožno akcijo ter je stopila pred naše ameriške trgovce in posestnike z javno prošnjo, da bi po močeh pomagali slovenskim brezposelnim ter jim dali priliko za zaslužek. Znana narodna dvorana v Chicagu, kjer je bila pred mnogimi leti ustanovljena Slovenska narodna podporna jednota, je nedavno deloma pogorela. Skoda je prav znatna. Poslopje je danes last hrvatskega društva. »Bratstvo«. — V Chicagu je 12. februarja umrl slovenski duhovnik Ivan Mikiavčič, župnik tamošnje slovenske fare sv. Štefana. V Ameriko je prišel pred enajstimi leti od Sv. Treh kraljev nad Skofjo Loko. V Clevelandu je umrl za poškodbami, ki jih je dobil ob priliki avtomobilske nesreče, Mihael Zarnik, star 45 let Bil je vdovec. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke ter sestro Ano Pod-borškovo. V Forest Cityju je preminula rojakinja Marija Borštnikova, stara 54 let Doma je bila iz Logatca. Zapušča štiri odrasle sinove, brata in dve sestri. V Ma-mothi so Franca Usnika našli mrtvega v hišici, v kateri je stanoval sam. Bil je že šest dni mrtev. Zdravnik je ugotovil srčno kap. Pokojni je bil z Vrhnike. V Clevelandu ima sina in brata. V Clevelandu je preminul Josip Cigoj, star 46 let doma iz Gorjače pri Cernici. Zapušča ženo Elizabeto in pet otrok ter brata v Chicagu. Istotam je umrl tudi Anton Kovač, star 57 let po rodu iz Vipave. Zapušča družino v starem kraju. V Fly, v državi Minnesota, je nagle smrti umrl Jože Palčar. Dan poprej je še delal v rudniku. Zapušča vdovo in več otrok. V Rockdaiu je preminul v starosti 28 let Alojz Stariha, ki je dve leti bolehal na tuberkulozi. Doma je bil iz Črnomlja. V Ameriki je bival 10 let * Učiteljsko društvo za kranjski okral bo zborovalo v sredo 18. t m. ob 9. v osnovni šoli v Šmartnem pri Kranju. * Darila cerkljanski šoli. Narodna šota v Cerkljah pri Kranju je prejela v svrho svoje pomembne 140 letniške šolske prosla ve. razstave in nabave šolskega prapora znatne podpore, in sicer so darovali: Ljudska posojilnica in hranilnica v Cerkljah 1500 Din, Hranilnica in posojilnica v Kranju 200 Din, Zveza kulturnih društev v Ljubljani 100 Din, krajevni šol. odbor v Cerkljah 500 Din. Ker bo prireditev združena z visokimi stroški, pričakujemo, da se častilci pokojnih veljakov — Davorina Jenka, Barleta, Vavkna, Borštnika, Fran-keta — pridružijo prostovoljnim dobrotnikom šole, ki je vzgojila toMko slavnih mož. * Legitimacije za praški velesejem. ki se bo vršil od 22. do 29. t m. se dobe pri generalnem konzulatu češkoslovaške republike v Zagrebu po 22 Din. Legitimacija daje pravico na 33 odstotni po«'ist na češkoslovaških državnih železnicah in na 25 odstotni popust na jugoslovensk;h. avstrijskih in madžarskih železnicah v vseh razredih potniški in brzih vlakov. * Sanatorij ruskega Rdečega križa. V romantični pokrajini v bližini Ptuja, okrožen 7- gosto šumo, se dviga zgodovinski grad grofov Herbersteinov. Skoro zapuščen in prazen je bil teta 1923. prepuščen sanatori-ju za tuberkulozne ruskega Rdečega križa. Sanatorij se je počasi razvijal, kjer ni bilo na razipoflago zadostnih sredstev. Letošnjo zimo pa so bile dovršene instalacije po vzoru najmodernejših švicarskih samatori-jev. Sanatorij ima lastno električno centralo, vodovod, navadne in specijalne kopelji, bakteriološki laboratorij, rentgenološki kabinet, teraso za sotfmčenje in vse, kar zahteva sodobna terapija,. Sef sanatorija Je dr. BoJeslav Okolo-Kulak. * Lepa gasilska pridobitev ns Murskem polju. V Križevcih pri Ljutomeru si je gasilno društvo nabavilo avto-motorno briz-galno, ki je pretekli teden dospela. lina Sti-ricilinderski motor, ki daje na min-»to 1000 Htrov vode, s čimer ie us->ešno gašenje zajamčeno. Avto sam premore 60 k. s. ter je urejen za prevoz 14 gasilcev ln prfltlopne motorne brizgalne na kraj požara, obenem pa le uporaben za prevoz ponesrečencev, hodnikov, potrebnih nujne zdravniške oskrbe v bolnicah. Blagoslovitev brizgalne se bo nad vse slovesno vršila na nededjo 17. maja, za kar se članstvo z veliko vnemo 1 pripravlja. Križevska avto-motorna brizgal-na je prva v tamošnji župi, zato bo dan blagoslovitve gotovo največji praznik ga- Iz Lfubljane a— Proslava rojstnega dne prezklenta dr. Masaryka bo v soboto 7. t m ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Priredi jo Jugoslov.-češkoslovaška liga. Na sporedu Je predavanje »Dr. Masa-ryk in Jugoslovem mpd vojno«, petje in godba. Sodelujejo: gospa Vera Popovid-Adlešičeva, gdč. Lida Vedralova, konser-va to ris ta gg. Uroš Prevoršek. Marjan Li-povšek m Slov. vokalni kvintet Vstopnine m. prostovoljni prispevlri pa se hvaležno sprejemajo. Vse narodno občinstvo je vljudno vabijeno na to lepo prireditev. Številna udeležba naj pokaže naše tople simpatije do sivolasega poglavarja bratske češkoslovaške republike in velikega slovanskega državnika! h— Odhod mlverzltetne delegacije v Prago. Danes ob 12.01 odpotuje z dunajskim brzovlakom v Brago delegacija ljubljanske univerze, ki Jo tvorijo rektor dr. Alfred Serko. dekan filozofske fakultete dr. Kelemina in promotor prof. dr. Fran Ki- Na splošno željo danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer HARRY PIEL Govori v senzacionalnem filmu ve-velikih atrakcij AKO VAM DECA NE MORE JEMATI RIBJEGA OLJA dajte ji JEMALT JEM A T/P morete dajati v vseh slučajih, kjer je potrebno dajati ribje olje. Dobiva se v vseh lekarnah za eeno 42 Din za veliko škatljo, in 25 Din za malo Škatlo. un ALI UAIi • • • • Krasen dopolnilni spored rel. 2124 ELITNI KINO MATICA Vremensko uororiJo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 4. marca 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuu, 4 relat'vno vlago v 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin 8 nadavine v mm Ljubljana: 7, 760.9, 2.0, 75. NE2, 10, —, —; M ribor: 7, 759.4, 2.0, 90, S2, 6, —, —; Zagreb: 7, 759.8, 3.0, 60, W2, 10, —, —; Beograd: 7, 762.0, 1.0, 40, S2. 10. —, —; Sarajevo: 7, 764.1, 1.0, 60, mimo. 10, —, —; Skopi je: 7, 766.3, —4.0, 90. NW2, 2, —, —; Split: 7, 763.3, 5.0, 40. ESE4, 10. —, —. NajvISja temperatura v Ljubljani 5.0, v Mariboru 3.4, v Zagrebu 6.0, v Beogradu 4.0, v Sarajevu 4.0, v Skopi ju 5.0, v Splitu 10.0. — Najnižja teoroeraitura v Ljubljani 1.0. v Zagrebu 1.0, v Beogradu —3.0, v Sa« rajevu —4.0, v Skoplju —6.0, v Splitu 4.0. Solnce vzhaja ob 633, zahaja ob 17.52; luna vzhaja ob 19.25, zahaja ob 7.12. Vsakoletni VALČKOV VEČER NA TABORU BO V SOBOTO 7. MARCA Vstopnina 10 Din. S3T.2 „Kandid" \e izšel! AH ie poznate Volterja? Cltajtel Izdala »Tiskovna zadruga«. Najlepši roman zadnjega časa: »Dom in svet«. (R. Tagore — VL Levstik). Izdala »Tiskovna zadruga«. njih [MircditoT. Dekoracije so propnavili na« ši najboljša umetniki Dame naj pridejo v narodnih noš-h. Gospodične, ki bi hotele priti v mornariški noši, naj sri kupijo pri tvrdki Jakob Lah čepico Jadranske Stra> že. Vstopnice v predprodaji pri Zlata Bnš. nikovi, Hoferju im v trafika Svetek po 15 Din, družinske vstopnice do 4 članov po .50 Din. a— lz konematografov. Grajski: samo še danes »Gospod po naročilu«. Union: zaradi mnogoštevilnega obiska se podaljša film »Vihar nad Mont Blancom« do jutri. Ob 15-šolske predstave po znižanih cenah. — Apo-lo; v soboto »Železna maska«. Douglas Fairbanks. Iz Kranja t— Drevi premiera komičnih operet: »Zbujeni lev« in »Rmaldo Rinaldini«. Za« četek ob pol 21. Iz Novega mesta n— Povpraševanje po krompirja v naSi okolici je postalo zadnje čase precej veliko. Prekupci ga plačujejo po Din 0.55 do 0.60 kg. Kupčija pa je slaba, ker so kmetje krompir porabili večinoma za živinsko krmo. Iz Ptuja j— Kolo jugoslovenskih &ester v Ptuju bo imelo svoj redim občni zbor 11. t. m. ob 16. v spodnji dvorani Narodnega doma. Sestre! Dolžnost vas kliče, odzovite se! Iz Sevnice se— Sokolska javna knjižnica je na novo urejena ter posluje dvakrat tedensko: ob petkih od 20. do 21. in ob nedeljah od 11. do 12. Prijatelji lepe knjige, posečajte sokolsko knjižnico! Iz Gor. Radgone gr— Popravek. V članku »Strašne posle* dice alkohola« se ima pravilno glasiti, da je tragična preminuli Alojzij Valmen bil sin premožnih staršev in brat občinskega odbornika iz Ščavnice. Iz Murske Sobote mr— Zborovanje učiteljskega društva za srez Murska Sobota, ki je bilo pred 14. dnevi odpovedano zaradi snežnih žametov, bo v soboto 7. t. m mr— Na čajanki, ki jo priredi tukajš nji trgovski gremij dne 7. t. m. bo sodelo* val s koncertnim programom tudi sokolski orkester. GOSPODARSTVO Kreditna politika Narodne banke Od Narodne banke smo prejeli letno poročilo za občni zbor, (ki se bo vršil 8. t. m.) iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti, ki se nanašajo zlasti na kre» ditno politiko. Skupna vsota od Narodne banke odobrenih rednih kreditov je ob koncu preteklega leta znašala 2070 milijo« na Din, nasproti 1585 in 1483 milijona Din v zadnjih dveh letih. Vrhu tega so zna« šali odobreni sezonski krediti 386 milijo« na Din, nasproti 403 odnosno 645 milijo« na Din v zadnjih dveh letih. Kakor je iz gornjih številk razvidno se je višina red« nih kreditov v zadnjih dveh letih precej dvignila, dočim so sezonski krediti naza» dovalL Navzlic večjemu obsegu rednih kreditov se povprečna višina meničnega portfelja nasproti zadnjemu letu ni pove* čala. Glede na princip, da morajo biti kre* diti pri Narodni banki le neka rezerva za gospodarstvo je razveseljivo, da je bilo lani povprečno izkoriščenih le 50.8 odst. rednih kreditov, dočim je ta odstotek zna» šal v predlanskem letu 67.7 odst, v letu 1928. pa 68.6 odst. Najmanj je bilo kredi« tov izrabljenih v zagrebški podružnici (23.8 odst) in v mariborski podružnici (24.3 odst.). V teku lanskega leta je bilo protestiranih 916 menic za 27 milijonov Din (leta 1929. 739 menic za 33 milijonov Din) in je bilo brez sodnega postopanja plačanih 783 menic (604) za 20 milijonov (24). Najmanj so redne kredite izkoriščali de» narni zavodi, ki so imeli rednih in sezon« skih kreditov za 964 milijonov Din (862), od katerih so povprečno izkoriščali le 35 odst. (57 odst.). Od vseh rednih odobrenih kreditov je lani ob koncu leta odpadlo na centralo in posamezne podružnice (v milijonih Din): 1928 1929 1930 Beograd 576 584 845 Zagreb 233 279 403 Ljubljana 129 142 154 Maribor 43 54 53 Sarajevo 80 61 80 Skoplje 56 63 67 Split 45 45 44 Osijek 39 54 77 Niš 54 56 72 Novi Sad 41 57 62 Povečanje odobrenih kreditov opažamo zlasti pri centrali ter pri podružnicah v Zagrebu, Osijeku in Nišu. Tudi redni krediti pri ljubljanski podružnici so se povečali od 142 na 154 milijonov Din. Zaradi različnega izkoriščanja kreditov je; seveda slika drugačna, če pregledamo razdelitev meničnega portfelja na centralo in posamezne podružnice. Ob koncu leta je od meničnega portfelja odpadlo (v milijonih Din): 1928 1929 1980 na Beograd 690 632 711 „ Zagreb 198 114 171 „ Ljubljano 69 77 88 „ Maribor 43 37 44 „ Skoplje 67 67 71 „ Niš 50 50 51 „ Novi Sad 45 41 43 skup. portfelj 1471 1288 1434 Od skupnega meničnega portfelja ie torej lani odpadlo 49 % na Beograd. Ta odstotek je zadnja leta precej stabilen, saj Je znašal L 1929. prav tako 49 leta 1928. pa 48 %. Lombardska posojila so lani znašala ob koncu leta 203.5 milijona Din nasproti 230.1 milijona Din v letu 1929. Lombard je torej nazadoval. Od vseh lombardnib posojil je lani odpadlo na Beograd 172.9 milijona Din (11929.200.1), na Zagreb 6.8 (6.8), na Ljubljano 3.8 (53), na Sarajevo 1.3 (1.3), na Niš 1.4 (1.6) in na Osijek 1.1 (3.5) milijona Din. Narodna banka je lani deloma nvedla ovobodno eskomptiranje menie brez predhodnega odobrenja kredita, ki ga označuje letno poročilo kot začasen prehoden ukrep, ki naj pripravi pot za spremembo dosedanjega načina kreditiranja po kontingentira-nih kreditih. V ta namen je bilo določenih 250 milijonov Din. Vendar se ta možnost le malo izrablja. Največji eskompt takih menic je bil 8. oktobra, ko je dosegel 26.9 milijona Din, ob koncu leta pa je znašal le 11 milijonov (od tega v Ljubljani 0.6 milijona Din in v Mariboru 1.5 milijona Din). • Devfzne rezerve Narodne banke in plačilni promet z inozemstvom Iz letnega poročila Narodne banke posnemamo zanimive podatke o faktorjih naše plačilne bilance, ki smo jih dopolnili s podatki iz prejšnjih letnih poročil. V naslednjem navajamo primerjavo gibanja vrednosti deviznih rezerv Narodne banke ob koncu zadnjih let, nadalje višino nakazil naših prekomorsklh izseljencev ter višino kratkoročnih obveznosti in terjatev našega gospodarstva nasproti inozemstvu (v milijonih Din) dev. nakaz, terjatve doigovanja rez. izselj. inozemstva 1926. 615.2 722.6 592.2 38.8 1927. 1005.9 654.3 566.4 36.0 1928. 783.6 703.4 523.4 253 1929. 1633.5 887.6 461.9 26.6 1330. 608.2 739.5 447.7 17.7 Stanje deviznih rezerv Narodne banke ob koncu leta kaže zadnja leta precejšne fluktuacije. Devizni stok se je tekom lanskega leta zmanjšal za eno milijardo Din. Nakazila naših izseljencev v prekomorsklh deželah, ki igrajo v naši plačilni bilanci tako važno vlogo, so lani znašala 739 milijonov Din in so bila za 148 milijonov manjša nego v 1. 1929, vendar pa večja kakor v prejšnjih letih. Zanimivi so tudi podatki o terjatvah inozemstva v dinarjih in o dinarskih obveznostih inozemstva v naši državi. To statistiko vodi finančno ministrstvo v zvezi s kontrolo deviznega poslovanja. Dinarske terjatve inozemstva v naši državi vsako leto nazadujejo, prav tako pa tudi dinarske obveznosti inozemstva. (Pri teh terjatvah in obveznostih niso vštete dinarske terjatve in obveznosti za uvoženo ali izvoženo bia-go.) = Nadaljevanje trgovinskih pogajanj med Avstrijo in Madžarsko. V ponedeljek so se po večtedenskem presledku ponovno pričela na Dunaju pogajanja za revizijo avstrijsko*madžarske trgovinske pogodbe. Kakor znano je na januarskih pogajanjih prišlo do načelnega sporazuma glede kon» strukcije nove pogodbe, po kateri si bosta obe državi na podlagi kontingentov prizna* li posebne ugodnosti v obliki tihega prefe« renčnega režima. Pri sedanjih pogajanjih gre pred vsem za to. da se ugotovi v ooitrob-nostih način priznavanja teh posebnih ugodnosti, da se določijo predmeti medse« bojne trgovine, ki bi prišli v okvir tega režima, kakor tudi višine kontingentov. = Občni zbor Gremija trgovcev v Celjn se bo vršil v sredo 11. t. m. ob pol 20. v mah' dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Izostanek morajo člani po pravilih upravičiti, sicer' lahko naloži načelstvo denarno globo. = Prepovedana reklama na pisemskih ovitkih. Glede reklame na pisemskih ovitkih je direkcija pošte in brzojava v Ljubljani prejela od ministrstva odlok (od 9. februarja), v katerem opozarja ministrstvo, da morejo tvrdke rabiti pisemske ovitke z reklamo, ki ne odgovarja predpisom 61. 12. točka XI. prvega dela pravilnika za notranjo poštno službo, le do vštetega 15. aprila t. I. Po tem roku pošte ne smejo več sprejemati pošiljk v takih ovitkih. Na pisemskem ovitku ali zavoju sme biti na gornjem delu naslovne strani le ime in poklic pošiljatelja; na gornji levi četrtini ovitka pa smejo biti slike, podobe in najkrajši opts, ki se nanaša na vrsto posla, ki ga pošiljatelj opravlja. Ostali del naslovne strani mora ostati prazen. Prepovedano je na ovitkih oglašati posamezne predmete z označbo cene. Pošte morajo interesente o tem obvestiti in jim dati na zahtevo potrebna pojasnila. = Podaljšanje tarifnih ugodnosti ta izvoz žita. Prometno ministrstvo je podaljšalo ugodnosti tarife za izvoz pšenice, rži in ječmena (veljavne od 1. decembra 1930) in tarife za izvoz koruze (veljavne od 16. februarja 1931) do konca junija t 1. — Rodovniško društvo za simodolsko govedo v Veržeju je imelo 22. februarja občni zbor, ki se ga je udeležilo 48 članov (od skupnega števila 84). Zborovanje je vodil predsednik gosp. Iv. šoštarič. Iz tajniškega poročila gosp. Ivana Koroše je razvidno, da se je mlečna kontrola izvajala pri 60 kravah; najboljša je dala 3184 litrov mleka, druga 3124 L, ena tretjina krav pa več kakor 2000 1. Društvo je lani priredilo dobro uspelo razstavo. Od banovine je dobilo 13 tisoč Din podpore in enega importiranega originalnega bika. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnie v Ljubljani sprejema do 10. t m. ponudbe glede dobave litoželeznih ravnalnih plošč; do 13. t m. glede dobave pisarniškega materijala; strojni oddelek do 10. t m. ponudbe glede dobave 1900 zvitkov brzinomerilnih trakov: do 12. t. m. glede dobave brusilnih plošč; do 13. t. m. pa glede dobave vijakov z maticami, pločevine ter glede dobave 1 električne sušilnice; prometno - komercijalni oddelek pa do 12. t m. ponudbe glede dobave 1000 kg dekstri-na in do 14. t. m. glede dobave tiskovin. = Dobave. Dne 12. t m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, mleka in kruha za čas od 1. aprila do 30. junija t. L Dne 16. t m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 4700 kub. m drv; dne 19. t m. pa pri komandi savske divizii-fke oblasti v Zagrebu glede dobave 17.000 kilogramov petroleja. (Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOT v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih ustanovah.) tORZE 4. marca. Na ljubljanski borzi je bfl danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah Curih in Newyork. Devize so obdržale v glavnem nespremenjene tečaje, le devize Dunaj, Praga in Trst so za malenkost popustile. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda še prilično čvrsta in se je trgovala za aranžma^ po 418 — 419, za kaso po 418 in za junij pO 418.375 in 418. Od ostalih državnih vrednot so imele promet samo 5e 'luške obveznice po 68.50. Med bančnim! delnicami se je Ljubljanska kreditna okre-, pila za 3 točke in je bila zaključena po 120.8. Promet je bil še v Praštedioni po 975, v Zemaljski po 137 in v Poljodelski po 56. Industrijske vrednote so ostale brez zaključkov. Vevče notirajo čvrsto pri 132 dc 145. Devita. Zagreb. Amsterdam 22.795 — 22.855, Dunaj 798.5 — 801.5, Berlin 13.515 — 13.545, Bruselj 793.76, Budimpešta 991.11—994.11, London 276.12 - 276.92, Milan 297.1 do 299.1, Newyork kabel 56.84 — 57.04, New-york ček 56.73 — 56.93, Pariz 222.02 do '.£24.02, Praga 168.27 - 169.07, Curih 1094.4 do 1097.4. Dunaj. Beograd 12.4825 — 12.5225, Berlin 168.86 - 169.36, London 34.50625—34.60625, Milan 37.2275 - 37.3275, Newyork 710.25 do 712.75 Praga 21.0375 - 21.1175, Curih 136.75 — 137.25; dinarji 12.445 — 12.505. Curih. Zagreb 9.127, Pariz 20.345, London 25.22625. Newyork 519.40, Bruselj 72.43, Milan 27.21, Madrid 55.50, Amsterdam 208.2250, Berlin 123.45, Dunaj 73, Sofija 3.7625, Praga 15.3S5. Varšava 58.15, Budimpešta 90.575. Bukarešta 3.09. Efekti Ljubljana. 8% Blair 92.5 bi., 7% Blair S2 bi. Celjska 160 len. Liublianska kredit na 126 den., Praštediona 980 den., Kreditnj zavod 170 - 180. Vevče 128 den.. Ruše 220 den., Kranjska industrijska 334 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna 4koda aranžma 417.75 — 418, kasa 417.5—418.5, za junij 418 — 418.5, investicijsko 87—87.5, agrarne 51.5 — 52, 8% Blair 92 — 92.5, 7% Blair 81.5 _ 82.25, 7% Drž. hipotek, banka 68.5 — 68.75; bančne vrednote: Praštediona 975 — 980, Union 193.5 — 194.5, Jugo 78.5 do 80, Ljubljanska kreditna 128 — 129. Srpska 194 - 196, Zemaljska 136 — 138. Poljo 55 — 57; industrijske vrednote: Na-čiška 9% den, Gutmann 138 — 142, Slaveks 47 — 50. Slavonija 200 den„ Drava 250 do 262, Šečerana 278 — 290, Ljevaonica 210 do 225, Brod vagon 80 bi.. Union, Osijek 57.5 do 80, Vevče 132 — 143, Dubrovačka 385 do 390, Trbovlje 329 — 332. Beograd. Vojna škoda 417.5 — 418, investicijsko 87 _ 87.5, agrarne 51 — 52, 7% Blair 81.875 — 82.25. 6% begluške 68.5 do 69, Narodna 8040 — 8100. Blagovna triiSča LES + Ljubljanska borza (4. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon bukovih hlodov. Povpraševanje je za 1 vagon javorjevih plohov (40, 60, 70 in 80 mm, od 2 m dolž. navzgor, I., II.) in za 1 vagon naravne bukovine (neobrobljene, I., 1L, od 2 m dolž. navzgor, 27. 38, 70 mm). 2ITO + Ljubljanska borza (4. t m.) Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključena sta bila 2 in pol vagona pšenice. Nudi se (franko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška. potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5. gornjebaška 79/80 kg po 205—207J baranjska, 79/80 ka po 190 - 192.5. Sombor okolica. 79 kg po 190 - 192.50: oves: ba> ranjski (pn navadm voznim) po 195 — 197.5: koruza- baška. stara po 150 — 152.5 Waška. nova. umetno .sušena po 142.5 — 145 pri navadni voznim po 147 5—152-5, času primerno suha. pri navadni voznim po 140 do 142.5 moka: banaška »0« po 340—345 4- Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 11 vagonov pšenice, 19 vagonov koruze, 9 vagonov moke. Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5-155; okol. Somb. 79/80 kg 142.5 do 145; sred.-baška 79/80 kg 155—157.5. srem. 78 kg 137.5—142.5, slav 78 ke 140— 142.50. Oves: baški in sremski 145—150. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 107.50— 112.5. Koruza: baška in sremska 82.50 -84; za marc-maj 90—92.50; baška, ladja Dunav ali Sava, predčasno suha 87 — 88; baška za maj 92.50 — 95. Moka: baška >0gc in »Ogg« 245 - 265. >2« 215 - 230: >5« 185 do 195: »6« 175 - 185: >7« 140 - 145: >8« 105 — 115 Otrobi: baSki 95 — 97.5; sremski in banaški 90-95 + Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica: za mrac 15.25 — 15.26, za maj 15.52 — 15.54; rž: za marc 11.38 — 11.39, za maj 11.55 — 11.56; koruza: za maj 12.60 do 12.62. za julij 12.90 _ 12.95, tranzitna za maj 9.90 — 9.94. ŽIVINA + Ljubljanski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih: 318 konj, 16 žrebet, 137 volov, 77 krav, 26 telet in 364 prašičkov; prodanih pa je bilo 40 konj, 44 volov, 20 krav, 20 telet in 154 prašičkov. Sejem je bil še precej živahen, rene pa so ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 8.25 Din, II. 7.50 Din, III. 7 Din; krave debele 5—6 Din, krave klobasa rice 3—4 Din; teleta 10—11 Din; mesni prašiči 9—10 Din; po komadu prašički za rejo 150—200 Din; konji 300 do 5000 Din. Šport Občni zbor SK Bratstva na Jesenicah Ob mnogobrojni udeležbi članstva, so je vršila v nedeljo redna letna skupščina tega agilnega kluba, katero so poselili zastopniki JZŠS dr. Berce, inž. Janko Janša itf Norvežan Siegmund Guttormsep. Predsednik kluba g. Lojze Božič Je v svojem nagovoru pozdravil navzoče, se spominjal tragično preminulega najboljšega klubovega člana Ladislava Kočarja ter omenil najvažnejše prireditve v minulem letu. Iz poročila tajnika g. Cinkoviča je razvidno da šteje klub 147 članov in Slanic ter 18 naraščaja. Med letom je bilo 17 sej ln več prijateljskih sestankov. Blagajnik g. Stanko Mulej je poročal, da je znašal letni denarni promet 15.716 Din, saldo pa znaša Din 859.—. Nače'nik zimskosportnega odseka je poročal, da šteje klubov smuški odsek 74 članov in članic in da se je udeležilo klubovih smuških tekem 29 članov. 6 članic in 22 narašča in ikov. Načelnik kolesarskega odseka g. Pučko je poročaL da šteje odsek 25 članov ter da je priredil v minulem letu 6 kolesarskih dirk. Na veliki kolesarski dirki, ki jo Je priredil Kot. savei Triglavski pododbor v Ljubljani na 72 km ie zasedel prvo mesto klubov član Franjo Pol i čar. Tudi pri dirki v Kranju je bil g. Poličar prvi. pri tekmi za gorsko prvenstvo na Vrhniki pa drugI. Za bazenski odsek ie poročala načelntca gdč. Ivanka Čopova. Odsek Šteje 25 članic ter je priredil 6 prijateljskih tekem, katerih Rtf>STVjb S**" / se bo videla razlika. Vsa nečistoča in vse pege izginejo kakor rosa na sonco. Kar je bilo preje brez sijaja in grdo, postane sedaj sijajno in lepo, ker Vim je pravi čarovnik. Vim je jako ekonomičen in Vam ni več po- ^o^ trebno težko delati. Premerjajte de- & ^ nfKr lovanje Vima z ceno. Ničesar se l/# ^ neda pri tem primerjati. ^^ ^OVI vim za 1001 . predmet/ VIN skupni rezultat je znašal 32:37 v izgubo domačega kluba. Načelnik nogometnega odseka g. Jože Cinkovic je poročal, da šteje odsek 40 članov ter da je odigral v minulem letu 42 tekem, in sicer 32 doma, 5 v inozemstvu in 5 v drugih krajih Slovenije s skupnim rezultatom 105:102 v korist domačega kluba. Dobro podlago je dal hazenašicam, kakor tudi nogometašem trener g. Kneževič, Član ljubljanske Ilirije. Pri slučajnostih se je razpravljalo predvsem o razširitvi smuške koče na Pustem rovtu, o preureditvi hazenskega in nogome-tašnega igrišča ter o nabavi klubovih Članskih znakov. Burno pozdravljen se je oglasil k besedi še delegat JZSS g. dr. Berce ter v lepih besedah apeliral na mladino, naj čim bolj intenzivno goji zimski šport, ki je najideal-nejša panoga sodobnega športa. V klubovo upravo so bili izvoljeni po večini dosedanji člani s predsednikom g. Lojzetom Božičem na čelu. Razpis slalom tekme za srednješolski prehodni po» kal in splošne s lajam tekme. SK Ilirija razpisuje propagandne tekme v slalomu za srednješolski prehodni pokal po naslednjih propoizicijah? Vsakoletne tekme se udeleže lahko le dijaki srednjih šol v skupinah rt zavodov. Najmanj 6 dijakov tvori moštvo enega za« voda. Za oceno je merodajen skupen čas štirih najboljših tekmovalcev prijavljenega moštva. Pokal si pridpbd moštvo zavoda, ki do« seže tri sezone zaporedoma ali pa trikrat v presledkih največje število točk. Za izvršitev tekmovanja je potrebna pri» java najmanj štirih zavodov. Tekmuje se po začasnem pravilniku za slalom. Poical hra« ni moštvo ljubljanske realke, ki si ga je priborijo v 6ezoni 1928*29. Tekmovalo se ho v nedeljo 8. t. m. pri Sv. Ani nad Tr« žičem. Prijave so pismene: v njih n*j bo ime in priimek smučarjev odn moštva zavoda. Prijave je vložiti najkasneje 6. t. m. ob 18. na naslov: SK Ilirija, poštni predal 175, ali pa />dd ti pri tvdrki »Aip««*«, nasary« kova cesta. Splošna slalom tekma bo pri Sv. Ani nad Tržičem po slalom tek« mi za srednješolski p^kal zi posamezne pri JZSS ver fickame tekmovalce. Tekmovalne prijave, katere naj se vpoš-lje najkasneje do (j. t m. do 18. na zgornji naslov, priložiti je 10 Din prijavnine. Po tem č"®u je prijavnio« dvojna. Alpski smučarski tečaji v Triglavskem pogorju. Kot je že bilo objavljeno, je za letoinjo pomlad nameravanih več alpskih smučarskih tečajev v Triglavskem pogor» ju, in sicer predvsem na Staničevi koči m pri koči pri Sedmerih jezerih. Tečaje bo« do vodili najboljši voditelji JZSS. Tečaji so tako organizirani, da je udeležba prav vsakomur omogočena in opozarjamo vse naše smučarje, naj ne zamude te prilike in z lepimi smučarskimi turami izpopolni« jo svoje znanje na deskah tudi z alpskim terenskim smukom. Za prvovrstno in ce» neno oskrbo je preskrbljeno. Prvi alpski smučarski tečaj se bo vršil pri koči pri Sedmerih jezerih od 15. L m. do 22. t m. Celotna oskrba za osebo 660 Din. Snežne razmere zelo ugodne. Prijaviti se je treba dp 10. marca g. Janezu Bitencu, Staničeva koča, pošt« Mojstrana. Mariborski zimskosportni podsavez. Seja upravnega odbora danes ob 30. v Aljaževi sobi hotela Orel v Mariboru. Vsi odborniki se naj gotovo udeleže. — Taj« nik MZSP. Šaljiva štafetna tekma pri Mariborski koči. Zimskosportni odsek SPD Maribor sporoča, da bo vozil v soboto 7. t. m. ob 14. izpred Velike kavarne mestni avtobus smučarje do Reke — gostilne Lebe —, od* koder bo tudi v nedeljo ob 18. odpeljal smučarje nazaj v Maribor. — Cena za vsa« ko vožnjo 10 Din za osebo. Nadaljnje in» formacije se dobijo v športni trgovini B. Divjak, Glavni trg. Slalom tekme za srednješolski pokal. Danes ob 18.30 v klubovi sobi kavarne Ev« ropa sestanek zastopnikov odn. odposlan« cev srednjih šol zaradi izvedbe tekme. — SK Ilirija. SK Ilirija (smučarska sekcija). Šesta« nek članov jutri ob 18.30 v klubskem loka« lu kavarne »Evropa«. Polnoštevilno! SK Ilirija (nogom. sekcija). Danes ob 18.30 redni trening v paviljonu, v soboto ob 15. ob povoljnem vremenu trening L skupine na igrišču. V nedeljo igra I. mo» štvo v Mariboru, rezerva doma. Važen se» stanek I. moštva in rezerve bo v soboto točno ob 18.30 v Prešernovi sobi gostilne »Novi svet«, večerni trening zato odpade. SK Iliri;a (s bliaška sekcija). Zaradi dostave osebnih podatkov Jug oslov. Mače» valačkem Savezu je polnoštevilna udeležba pni treningu v petek 6. t. m. nujno m ne« obhodno potrebna. TKD Atena (Hazenska sekcija). Cla» niče Pypsa, Fanči, OJgeš, Malka, Spela, Tita, Elza, Zdenka, Maša, Vana. Ica, Ne« ta, Milena, Nella, Zlata. Boža se napro« šajo, da se vse udeleže sestanka v petek ob 18.15 v trgovini pri Olgi Černetovt SK Jadran. Danes odborova seja pri »Inkretu« v Trnovem. Vabijo se vsi od« borniki, da se zanesljivo udeleže. TSK Slovan. V nedeljo ob 14. obvezen trening vseh nogometašev ob vsakem vre« me*iu. FBI ZIMSKEM ŠPORTU, OB MBMJH DNEVIH NIVEA-CREMF tn sicer poprej vdrgnitl, predno greste ven na mrzli zrak. Nlvea-krema pronikne popolnoma v koto m ne puftča bleska aa seboj, napravi Jo odporno proti vetru tn vremenu. Nlvea-krema prepreči. da koto razpoka ali da postane hrapava. Vdrgnlte A, predno sc podaste spat. vsak večer obraz in roke temeljito m Nivea-kremo. E radostjo bosta konstatirali. kako mehka tn gibka J« vaSa kote. 6e Jo potlpljeta, tn kako adravl In mladostni izgledata. Nlvea-krema ne morata nadomestiti, kajti nI Je drog« krame m koto, ki U vsebovala koto negujoči EUCERIT. Dom f a io ta » Dta — tabe pe • ta M Dta tzdelormtelj t Jhcm1»tTower of Babel«, kakor ga že zdaj imenujejo onkraj Atlantika, bo imel 150 nadstropij pisarnic s približno 50.000 m2 prostora, prebivalstva za srednje veliko mesto, 50.000 oseb bo moglo tam delati vsak dan, medtem ko bo po vsem videzu 200.000 obiskovalcev prihajalo dan za dnem skozi osrednja vrata, ki bodo 15 m široka, segajoč do drugega nadstropja. Nadalje bo 60 vzpenjač, po katerih boš mogel v nekaj sekundah dospeti na to ali ono nad-hišje. Svetloba bo v to gorostasno poslopje pronikala skozi 25.000 oken. Več tisoč oseb bo imelo skrb za snago in red v ogromnem zdelovanju, kjer bo nastanjen poseben policijski oddelek kakor tudi lastno gasilstvo. V resnici bo Babilonski stolp Stel 155 nadstropij, ker bo vklada obsegala še 5 dodatnih nadstropij. Vse skupaj bo stalo malenkost: nad pet milijard dinarjev. Ženske postajajo spet ženske Iz Pariza poročajo: V pariških salonih se vidijo modeli, ki oznanjajo novi čas, oziroma novo sliko ženske. Novi izdelki modnih umetnikov nosijo naramni ovratnik ln majhne kepe, široke visoke reverje in štirikotne izreze. Vsi imajo pasove, večinoma ozke in visoke v stroku; pasove, ki se po svetli ali temni barvi z efektnimi in okrašenimi zaponami ločijo od blaga. Tudi gumbi so preračunani na kontrastne učinke. Na ta način se doseže pri mnogih modelih efekt, ki je resnično nov. Nov ne samo po idejah in posameznostih, marveč tudi po risbi in izrezanki. Dama učinkuje bolj žen-stveno, bolj polno. Obrisi postave so se predrugačili. Ženske so zaradi tega najbrž malo žalostne, o čemer pričajo debate, ki so se vodile o širini pasu ter o krajšanih in podaljšanih črtah. Saj je vendar jasno, da se ženske težko ločijo od svoje vitkosti in njenih prilastkov. Preteklost ni bila nič drugega nego vežba-nje v stradanju. Čeprav nam zadnje sezone niso kazale svojega lepotnega ideala v mršavo-vitki ženski, so bile navzlic modi, ki je zahtevala vitkost, le še vitke. Najnovejši modeli pa govorijo drugače. Vidijo se že tudi na ulici. Ali so zdaj ženske manj pazljive, kadar sedejo za mizo in pijejo čaj? Najbrže ne. Samo tiste, ki že doslej niso mogle doseči ideala vitke linije, se tudi poslej ne bodo držale predpisov in se bodo še malo zredile. >Saj se itak pozna,« si mislijo in marljivo naročajo nove pasove ln kepe ter široke reverje z dvema vrstama gumbov, ki itak sami na sebi napravljajo človeka debelejšega in poudarjajo debelost samo tam, kjer že eksistira. Zlata svetinja za najboljšo laž Lažnjivi Kljukec bi se gotovo obrnil v grobu, če ne bi mu že davno strohnele kosti, ko bi slišal, kakšne tekme v lažnjivo-sti se vrše dandanes po svetu. Prva tovrstna prireditev v Evropi je bila nedavno v Marseilleu, kjer imajo ljudje precej bujno domišljijo. Pred odločitvijo, komu naj pripade prvenstvo v laganju, je pripovedoval neki krčmar iz Cannebičrea o strašnem mistra-lu, ki se mu ni moglo upirati nobeno bitje, niti sloni v zoološkem vrtu. Veter je preobrača! najtrdnejše hiše kakor hišice iz papirja. Tedajci se je oglasil neki Pari-žan: »Kaj, to je vse? Pri nas je nedavno pihala takšna burja, da je morala policija pribijati ceste, sicer bi bile odletele«. Pa-rižan je odnesel zmago. V Burlingtonu v Ameriki se vrše tekme v lažnjivosti vsako leto, in sicer po natančno predpisanih pravilih. Tekmovalci, ki se potegujejo za ^Jato svetinjo, morajo imeti najmanj 70 let: V zadnjem turnirju je zmagal kapetan Anton Delano, ki je pripovedoval tole zgodbo: »Nekoč sem moral napraviti vožnjo z majhno barko iz Le Havrea v Boston. Pihali pa so tako neugodni vetrovi, da nas je zaneslo daleč proti severu. Pluli smo mimo cele vrste lednih gor, ki so bile večje od največjega parnika. Neki dan smo srečali družino morskih kitov. Dimenzije teh živali so prekašale vse, kar smo kdaj videli. Celo mladiči, ki so se pravkar urili v plavanju, so merili dobrih 70 čevljev. — Največji kit pa je bil dolg nekaj nad tri milje«. Pri teh besedah je neki dvomljivec prekinil kapetana, ki je razsrjen nadaljeval: »Prav dobro v«m, kaj govorim. Sam sem izmeril kita, kar ni bilo posebno težko. Vozili smo z brzino treh vozlov na uro. Ob osmih zjutraj smo bili pri njegovem repu, pol ure pozneje smo bili še vedno ob njem. Oddaljili smo se šele čez dobro uro...« Smrt socialističnega milijonarja V Parizu je umrl 821etni milijonar Ed-mund Toussaint, v letih 1893—1897 socialistični poslanec pariškega mesta. Leta 1894. se je pri neki stavki tako obnašal, da ga je sodišče obsodilo na deset dni zapora. Toussaint je preminul v pariški občinski bolnišnici kot žrtev svoje skoposti. Opustivši politiko, se je vrgel mož na špekulacije s hišami in si je v par letih naku-pičil ogromno imetje. Kljub svoji imovi-tosti pa se je hranil izključno s kruhom in z odpadki zelenjave, ki jih je pobiral v mestni tržnici. Mogoče bi še ne bil umrl, da ni zanemaril plinske cevi v svojem stanovanju. Preiskava je dognala, da ni pooravil na-lomljene cevi že petnajst let. Razpokline je zavezoval s cunjami in sukancem tako dolgo, dokler ni postal žrtev lastne skoposti. Čifci itp iVn«trovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Nova odkritja in Iznajdbe Brezžično letalo Inženjer Albert Murril je v okolici New Torka začudeni množici predvajal eno-krovnik, ki se je dvignil v zrak brez ljudi. Izumitelj je ostal na tleh in odtod vodil letalo, ki je brezhibno izvajalo kroge in zanke v poljubni višini, če je oddal Murril povelje »dol«, so se krila polagoma zložila, in letalo je brezhibno pristalo na določenem kraju. Novi izum bo omogočil rešitev marsikaterih v puščavi izgubljenih raziskovalcev, a istočasno zelo zanima ameriško vojno ministrstvo. Kirnrgični nož na elektriko V Ameriki je prišel zadnji čas v uporabo poseben kirurški nož na elektriko, ki ga zaradi njegovih izrednih kvalitet člani ameriškega medicinskega kolegija še posebej priporočajo zdravnikom. S tem instrumentom je nam-eč mogoče prodreti tudi do najobčutljivejših delov možganov, ne da bi se bilo bati izkrvavitve kakor doslej. še posebne koristnosti si obetajo od novega instrumenta v nevrokirurgiji in pri drugih nevarnih obolenjih, zlasti pri motnjah v hrbtnem mozgu. Pri operacijah ®te-klin in tvorov, kjer je bilo doslej potrebnih včasi do 70 zasponk za spodvezovanje žil, bodo pri uporabi električnega noža lahko shajali ranocelniki brez njih, kakor trdijo ameriški zdravniki. Napredek v filmski tehniki Zvočni film je zlasti glede režije še v povojih. čeprav se režiserji zvočnih filmov ne strašijo ne stroškov ne truda, da bi naredili prizore čim bolj učinkovite in naravne, se jim dostikrat vendarle ne posreči Posebno v prizorih iz vojne, kjer strelja topništvo, izgubi človek vso iluzijo resničnosti. Od zvočnih inženjerjev je sedaj odvisno, kako bodo filme v tem pogledu spopolnili, zakaj kritično izšolano občinstvo se ne more več zadovoljiti s sedanjimi metodami, ko se vojni prizori dostikrat ustvarjajo na ta način, da pred mi- krofonom ropotajo bobni in rožlja pločevina. Prvi poskus bolj naravnega grmenja topov se je prav dobro posrečil, čeprav je akustični postopek, k. so se ga poslužili v ta namen, zelo preprost. En sam revolver-ski strel je namreč ustvaril iluzijo strašnega bombardiranja. Detonacijo strela so posneli na film, ki je tekel z normalno brzino. Nato so ta film tako prekopirali na tri druge filmske trakove, da so bile kopije po svojem učinku take, kakor da bi film tekel z manjšo brzino. Pri trikrat manjši brzini se je slišal pok, kakor da bi ustrelila »debela Berta« dočim se je le pri nekoliko zmanjšani hitrosti slišalo kakor bevskanje starega trifuntnika. Ko so pojem te različne filme kopirali drugega vrh drugega in jih reproducirali s tremi zvočniki, je bilo čuti pravcato vojno kanona-do. Uspeh je bil presenetljiv. V sredini zemlje ni zlata Jedro naše zemlje je sestavljeno iz železa in niklja, ne pa iz zlata, kakor so do nedavno trdili nekateri znanstveniki. Pri tem so se opirali na dognanje, da mora biti središče naše zemlje glede na zelo visoko specifično težo v dobršnem delu iz zlata. Raziskovanja člana geofizičnega laboratorija dr. Adamsa pa so sedaj s precejšnjo zanesljivostjo pokazala, da so nahajališča zlata omejena zgolj na zemeljsko skorjo in da je notranjščina zemlje v pretežni meri sestavljena iz železa in niklja. Mikrodetektiv Zanimiv in nekoliko nevaren pa je ameriški izum »mikrodetektiva«, malega toda izredno občutljivega mikrofona v velikosti zapestne ure. Aparat se lahko skrije v omaro za obleke, v knjigo itd., kjer nemudoma zapiše sleherno v sobi izgovorjeno besedo. Lahki) si mislimo, koliko ne-prilik utegne povzročiti novi izum v zakonskem in javnem življenju. Tvrdka, ki ga izdeluje, je dobila patent pod pogojem, da bo aparat prodajala izključno policijskim oblastem. Zasebniki ga bodo težko dobili že zato, ker stane 150.000 Din. Ulica v Napieru po katastrofi Ta slika je dospela z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi v Evropo. Z Nove Zelandije jo je pripeljal v San Francisco brzoparnik, od tam so jo oddali brezžično v London, odkoder je dospela z letalom v Berlin. S podmornico na severni tečaj Uresničenje fantastičnega romana »20.000 milj' pod morjem« — Razgovor z vnukom Julesa Vernea, ki bo spremljal Wilkinsa na nevarni vožnji Jean Jules Verne, vnuk znamenitega ajv» torja »20.000 milj pod morjem«, se pope« lje v kratkem v družbi raziskovalca Geor« gea Huberta Wx»tv{p»vail aplSovHi prenovljene p odmor« niče. Mizar — dvakratni doktor Navidezna in resnična smrt Fakirske umetnije — Omrtvičenje organizma — Kdaj je človek v resnici mrtev liniNIIHIIIIHIIIIMHimNINNMN Nepremočljive dežne plašče Hontih angleških tvornic in pelerine za uslužbence finančne kontrole ter dežne plašče za oficirje, velika zaloga pri DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Drobne zanimivosti Einstein — indijanski poglavar Indijansko pleme Hopi je odlikovalo profesorja Einsteina, ki je te dni obiskal njih naselbine, z naslovom »velikega sorodnika« ter mu podelilo čin poglavarja. Slikar, ki se je prelevil v žensko V Kodanju vse razpravlja o slučaju znanega danskega slikarja Einarja Wegener-ja, ki je bil oženjen z neko slikarico. Ker so se v zakonu kmalu pojavile motnje, je Wegener vprašal za svet zdravnike specialiste, ki so mu svetovali, naj ga preišče znani ginekolog v Draždanah. Operacija je prinesla rešitev uganke. Ko je Einar Wegener zapustil operacijsko mizo, ni bil več moški, ampak ženska, gospa Lilli We-gener. Nov prekop med Atlantskim ki Tihim oceanom Komisija, ki jo je izbrala ameriška vlada, da prouči možnost novega prekopa med Atlantskim in Tihim oceanom, je dovršila svoje delo. Izjavila je, da je prekop, ki bi se držal mejne črte med Nikaraguo in Kostariko, izvedljiv in priporočljiv. Začenjal bi se pri Greytownu na Karibskem morju, nadaljeval bi se v Nikaragujskem jezeru in bi dosegel Pacifik preko kratke zemeljske ožine od jezera do oceana. Stroški te ogromne zgradbe bi znašali okroglo 40 milijard dinarjev, a morska pot med New Torkom in San Franciscom bi se skrajšala za poldrug dan. Goreč knjigoljubec Dr. William Crockett, odličen latinec in vnet bibliofil, je bil profesor na Pennsvl-vania State College-u. Bilo mu je 61 let, ko je pred kratkim nastal požar v njegovi hiši. Dragocena njegova knjižnica je stala v tretjem nadstropju. Videč, da je ognje-gasci ne bodo mogli rešiti pogube, je učenjak začel sam odnašati zvezke skozi dim in plamen. Dvajsetkrat se je vrnil po dragoceni zaklad. Tedaj pa se je onesvestil in umrl, ne da bi se bil zopet zavedel. Vila, ki Je stanoval v njej pregnani TrockiJ L. 1927. je bil mizarski mojster Peter De-hen iz Karthausa pri Trieru na podlagi svojega senzacionalnega industrijsko pedagoškega dela promoviran za doktorja filozofije. Te dni pa mu je kelmorajnska univerza podelila tudi juridični doktorat. Slika kaže izrednega moža pri skobeljniku v v njegovi mizarski delavnici. Marsikdo, ki je čital o fakirskem spanju, tako zvani umetni smrti in sličnih rečeh, je morda menil, da je vendar nekaj resnice na tistem starem praznoverju, da mrtveci lahko spet oživijo, tudi če so že dneve in tedne ležali v grobu. V stvari gre za netočne označbe in zamenjave. »Navidezna smrt« nima s pravo smrtjo nič skupnega; to je samo nekakšna okrepenelost življenskih funkcij, ki ji ne mora nujno slediti razkroj organizma, kakor se dogaja po smrti. Z določenimi vplivi lahko reduciramo življenska delovanja v organizmu na minimum, bodisi da omrtvičimo možganske centre ali pa dihalne centre. V slednjem primeru bo dihanje tako rahlo, da ga ne bo mogoče več opaziti in tudi krvni obtok bo tako neznaten, kakor da je popolnoma prestal. Organizem zapade tedaj v stanje, ki je na zunaj podobno smrti, a le na zunaj, kajti v resnici gre samo za življenje, ki se je v svojih pojavih reduciralo na najmanjšo mero Mnogi ponesrečenci, posebno če so si pretres^, možgane če jih je zadel tok visoke napetosti, če so se zastrupili s plinom, histerične osebe in duševno bolni v katalepsiji itd. vzbujajo v takšnem stanju, zlasti če traja dalj časa, povsem •videz mrtvecev. Telo jim je lahko mrzlo, obraz bled — in samo strokovnjak bo opazil na očeh, da niso mrtvi, temveč omrtvi-čeni. često se celo dogodi, da je vsak vna-nji znak življenja neviden, omrtvičenei pa vendar vse čutijo in mislijo. Znana fakirska umetnija, da se dado živi pokopati, ni nič drugega nego takšna omrtvičenost, kataleptično stanje brez vidnih znakov življenja, ki ga je dosegel fa-kir s pomočjo avtohipnoze. če v takšnem stanju samo nekaj odreče, če odpove hipnotični vpliv, lahko nastopi prava smrt — in tudi o fakirskih poskusih s takšnim koncem smo že dostikrat čitali. Marsikdo se boji, da bi ga kdaj po nesreči doletelo takšno stanje in da bi ga pokopali kot resnično mrtvega. Tudi takšni primeri so se dogodili, a so skrajno redki in mogoči le tam, kjer nimajo mrliških preglednikov, ki vedo dobro ločiti med smrtjo in navidezno smrtjo. Za pravo smrt je cela vrsta znakov, ki ne lažejo. Tu je omeniti predvsem otrdelost telesa, ki Vsak dan ena »Ali se vam je pokvaril motor?« »Da, že poldrugi kilometer moram pori« vati avto.« »Ali se vam ne smili ubogi pe6, ki mora capljati za vami?« nastopi dve do sedem ur po smrti, in razpadanje. Srce in pljuča so popolnoma prenehala s svojim delovanjem, kri se usede po zakonu težnosti, oči izgubijo sijaj in postanejo mehke. Vsi ti znaki skupaj nedvomno potrjujejo nastopivšo smrt in če jih m, tedaj je pač možno, da je telo samo omrtvičeno in živo. Nepremagljiva Sonja in Karli Norvežanka Sonja Henie in Dunajčan Karli Schaefer sta si prošlo nedeljo v Berlinu spet priborila svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. E. ML Hullj Sejk je razmišljen božal veliko žival, ne da bi se zavedal, kaj prav za prav dela. Nepričakovano sta se ga bila polastila zmeda in nemir, ki sta bila njegovi naravi popolnoma tuja. Že nekaj časa je čutil, da mu postaja vsak dan bolj tesno, in ob prijateljevem prihodu so bila prikipela ta čuvstva, ki si jih sam ni mogel razložiti, na višek. Doslej ni nikoli premišljeval sam o sebi, nikoli modroval o svojih bežnih željah in muhah. Vse svoje-življenje je jemal, Česarkoli si je zaželel, in nikoli ni bila ostala niti ena njegovih želja neizpolnjena. A ti čudni napadi nerazumljive razdražljivosti so mu bili novi in zaman je iskal vzroka, da bi si jih razložil. Z bistrim očesom je gledal proti jugu v temo. Ali je bil morda tabor starega sovražnika, ki se je bil tolikanj približal mejam njegove dežele, vzrok tega nemira? Zaničljivo se je zasmejal. Pahnil je psa od sebe in stopil v šotor. Pred divanom je ležala majhna, s čipkami obrobljena rutica. Pobral jo je in čelo se mu je zgrbančilo v težke gube. Prijateljeve besede so mu spet prišle na um. »Angležinja,« je rekel tiho. »Morala je trpeti, ker sem tako prisegel slehernemu tega prekletega naroda, ki pade v moje roke. Le zakaj sem njenega trpljenja tako malo vesel?« 7. poglavje. —>««*•<».-.•.> Teden dni je bil minil od prihoda grofa Saint-Huberta, ko je Diana nekega jutra stopila v dnevni prostor. Mislila je, da ni nikogar v šotoru, zakaj šejk je bil že ob razsvitu odjahal na dolgo pot. Ko je pa zdaj odgrnila zavese, je zagledala grofa, ki je sedel pri pisalni mizici in naglo nekaj pisal. Popisane liste je metal kar na tla. Diana se je počasi približala. »-Mislila sem, da ste kam odjahali.« »Delati moram in si napraviti nekaj beležk, preden pozabim, kaj sem hotel povedati. Težek teden dni je za menoj, pa sem si za danes dovolil dopust. Ali smem ostati, če vas ne motim?« »Kaj pa pišete?« je vprašala. »Ali bo spet roman?« Obrnil se je na stolu. Ona je sedla na divan, kjer se fl je takoj pridružil perzijski pes Kopek. »Ne, to pot bo nekaj bolj resnega; zgodovina znamenitega rodu, ki mu je Ahmed vladar. Ti ljudje se v marsičem razlikujejo od drugih, navadnih Arabcev in imajo čisto posebne šege in navade. Morda ste že opazili, da tukaj ne izpolnjujejo strogo verskih navad, ki so drugi muslimani toli vneti zanje. Rod časti pred vsem svojega šejka, nato svoje konje in šele nazadnje Allaha.« »Ali je gospod res musliman?« Saint-Hubert je skomignil z rameni »V Boga veruje,« je nedoločno odvrnil in se nato spet zatopil v svoje delo. Diana ga je opazovala, ko se je sklanjal nad pisanjem. Osvojil si je bil njeno simpatijo, si pridobil njeno zaupanje in z nežno .ah-ločutnostjo našel pravo pot glede na njen težki položaj. Bila mu je hvaležna; in razen tega ju je spajala skupna vez nagnjenja do čudnega gospodarja tega čudnega rodu. Grof je še nekaj časa pisal, nato je z vzdihom olajšanja odložil pero, pobral liste in se spet obrnil na stolu. Pogledala je kvišku. »Ali je zdaj konec vašega dela?« »Za zdaj ga je konec. Henri mi potem prepiše vse to.« »Brala sem vaše knjige, vse, kar jih ima gospod tukaj,« je rekla Diana: »Navadno ne berem rada romanov. A tale me je kar pri- klenil. Pa — kako mislite, ali je res na svetn tak mož, kakršnega ste tu opisali? Mož, ki bi utegnil biti tako nežen, nesebičen in zvest kakor vaš junak?« Tiho je rekel: »Poznam moža, pri katerem bi se ob določnih pogojih razvile take lastnosti značaja.« Zasmejala se je. »Tedaj ste srečnejši od mene. Nisem še zelo stara, a moža, ki bi bil podoben viteškemu junaku vaše knjige, ne poznam.« • ? Zardel je m se zagledal v peresnik, ki ga je držal v roki. »Nesreča je,« je dejal, »da zbujajo lepe ženske v mnogih možeh samo najgrja čuvstva. Noben moški ne ve, v kake globine ga utegne zvabiti taka izkušnjava.« »In ženska potlej plačuje račun,« je srdito vzkliknila Diana. »Za lepoto se pokori, s katero jo je Bog kaznoval in katero sama sovraži.« Obmolknila je in se ugriznila v listnici. Prestrašila se je bila zaupanja, ki ga je grof nehote zbujal v njej. »Oprostite,« je rekla hladno, »moji nazori vas najbrže ne zanimajo.« »Narobe, zelo me zanimajo. Ako me hočete smatrati za svojega prijatelja in mi izkazati zaupanje, postavim svoje življenje rad v vašo službo.« Za trenutek mu je podala roko in pogledala najprej na psa v svojem krilu in nato naravnost njemu v obraz. »Ponujate mi nekaj zelo dragocenega in če hočete biti moj prijatelj, kakor ste prijatelj gospodu...« Zdrznil se je in stisnil vitke prste v svoji roki. Prijatelj gospodu! Silna notranja ganjenost ga je bila zanesla s seboj kakor val; ničesar drugega ni čutil kakor ljubkost in brezmočnost dekleta, ki je sedelo pred njim. Pod pritiskom nenadnega samospoznanja je zaprl oči. Radio Izvleček iz programov Četrtek, 5. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Plošče — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Dr. Bohinec: Morje in Jezera. — 20: Duševna vzgoja otroka. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. - 12.4: Koncert radio - orkestra. _ 16: Plošče. — 17-Narodne pesmi. — 17.30: Koncert radio-or-kestra. — 20.30: Prenos z Dunaja. — 22 Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30 Koncert pevskega zbora. — 22: Prenos zvoč nega filma. - PRAGA 19.30- Pevski koncert. — 20.30: Koncert zbora praških učiteljic. — 21.30: Klavirski koncert - BRNO 20.30: Orkestralen in pevski koncert — 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30. Koncerl solistov. — 22.15: Plošče. _ 23: Pevski koncert. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. — 15.25: Kon cert labke glasbe. — 20: Narodne pesmi in poljudni napevi. — 20.40: Mešan program. — 22.10: Večerni koncert orkestra. — BER LIN 19.10: Mešan program. — 20.40: Bacho va sonata v E - duru — 21.10: Literaren program. — Godba za ples — 0.30. Nočni koncert. - KONIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Narodna pesem vzhodne Evrope. — 20.10: Simfoničen kon cert. - 22.30: Godba za ples. - MQHL-ACKER 16.30: Prenos koncerta iz Wiesba dena. -^-20.15: Lahka godba orkestra. — 21: Citanie. — 21.30: Debussyjeve pesmi — BUDIMPEŠTA 9.15 Dopoldanski koncert -17.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Klavirski koncert — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Orkestralen koncert — 20.45: Prenos opere iz gledališča. Petek 6. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17 30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Samostani in znanost. — 19: Francoščina. — 19 30: Gospodinjska ura. — 20 Koncert »Sloge« (godba na pihala). Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Violinski koncert — 18: Citre. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Klavirski koncert. — 21.30: Igra. — 22.15: Koncert radio-orkestra. — 22.30: Poročila. _ 22.50: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos orkestrabiega koncerta iz Berlina. — 22.40: Plesna šola. — PRAGA 16.30: Koncert iz Brna. — 19.15: Dramski večer. — 21: Jazz - band. — 22.20: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Koncert komorne glasbe. — 17.40: Glasba za mladino. — 22.20: Lahka glasba iz Moravskp Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Lahka godba orkestra. _ 20.15: Klavirski koncert. — Prenos tujih postaj. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.25: Lahka godba orkestra. — 19.30: Prenos R. Straussove opere »Elektra< iz gledališča. — 21.20: Plesne melodije slavnih mojstrov. — BERLIN 20.15: Simfoničen koncert — KONIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Zabaven program na ploščah. — 20.30: Operni večer. — 22.30- Koncert lahke glasbe. - MOHLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 17: Orkestralen koncert — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 22: Sluhoisrra. — 22.50 Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 9-15: Koncert orkestra. -18.30: Madžarske balade. - 19.30: Prenos Meyerbeerove opere »Hugenoti« iz gledališča. — Cisanska eodba. — RIM 17; Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Mešan program. — 21.35: Simfoničen koncert. SOKOL Nekaj statistike župe Ljubljana Zup i Ljubljana je spadala med najštevib neiše in največje že v preišnjem JSS to je skoraj gotovo tudi sedaj ena najmočnejših D asi statistika Sokolfitva za leto 1930 rv> stanju koncem leta še ni zaključena, poda* jimo nekoliko primerov, kako se je vršil razvoj Sokolstva tekmm enega leta na ob= moč ju omenjene župe. 2upa Liubljana je štela sredS 1929. skup, no 32 društev in 2 odseka Leta 1930 se je usta-novib 6 novih društev obnovila 2, usta« novi jeni dve četi im 1 odsek, tako da je imela župa 46 ed'nic Obnovljeni sta b«li društvi v Medvodah m Dolenji vasi pri Ribnici, nova pa so bila društva Cabar Gerovo, Ljubljana III -n IV. Prezid m Z? Šiška. Soda- irSko društvo j« ustanovilo od sek v Velikih Poljanah, R:bnica svojo če tp v Strugah in Polj« v Zalogu. Iz novo-meSke župe je bilo prideijeno l jubi jamski župi društvo št. Vid^Stična, ki se je razde= lilo kasneje na divoje edraic, št Vid im Ivan fina gorica. Tudi v številu članstva, naraščaja m de* 1 fee je ve&k napredek. Koncem 1930. je imela župa 6073 članov, 1983 članic, 845 moškega im 431 ženskega naraščaja ter 1223 moške in 1146 ženske dece, torei 11.701 pripadnikov, kar predstavlja napram 1. 1929 pri= rastek pri članih zi 2730 oseb. pn članicah za 617. moškem naraščaju 522. ženskem 217 moški deci 605 in ienak- dec 601 Število je še najbrže večje, ker dve društvi nista izpolnili svojih statističnih podatkov Župi je bila razdeljena na šest okrpžij, ki so poslovala seveda samo v tehničnem in prosvetnem ozira. medtem ko je bilo administrativno del« osredotočeno v župi m društvih brez vmesne mstance V Ljub--Ijani sami je bilo troje okrožij skupno z />kolfiškimi društvi: četrto je imelo svoj se* dež v Kamniku peto v R bnicj in šesto v Dolenjem Logatcu Za vsako je imela žup= na upr va posebnega referenta za upravne nadeve, v ostalem pa so vodili vse delo v okrožjih načelnik in prosvetarji. V poslednjem času se vrše priprave za ustanavljanje oziroma oživljenje nekaterih draštev in se b« letos župm teritorij še bplj zgostil Zehmc le da bi vs ko dru« štvo in četa napravila v polni meri svojo dolžnost m poskrbela da bo čim več član^ stva, naraščaja im dece deležnih sokolske vzgoje. Naprej! Sakolsko društvo Maribor*matica ima direvi 5 t. m. ob 20 v društveni sobi svojo redno odborevo sejo Starosta. Sokolski gjlasnik prinaša: »SokoLstvo v mestu in na deželi« br ng G Kodinca v Lipoglavi, oCl Ta pacta bon anre« br J Poharca v Zg 5'šk. »Socijalno vprašanje in Sokolstvo« br Dugandž'je iz Brinja ter br Baselija iz Tivti »O nabiranju pr spev* kov. za ^okolske donje« Bogata je slovem ska rubnka, vesti u« saveza žup m družtev Naslovna stran ima sliko društvene- upr_ve Sokola v Buenos Airesu v Argentini. Iz službenih objav Banska uprava razpisuje pismeno ofer* talno licitacijo za dobavo mesa, mesnih izdelkov slanine, mleka, mlečnih izdelkov, kruha, moke. mlevskih izdelkov, specerij* skega in kolonijainega blaga in hišnih po* trebščin v proračunskem letu 1931*32 za Splošno bolnico v Mariboru, Banovinski dečji dom v Mariboru. Javno bolnico v Celju, Javno bolnico v Slovenjgradcu, Ba» novinsko javno bolnico v Murski Sobota, Javno bolnico in banovmsko hiralnico v Ptuju. Banovinsko hiralnico v Vojniku, Javno bolnico v Brežicah, Banovinsko zdravilišče na Golniku. Zavod za slepo de* co v Kočevju in Bolnico za duševne bo« lezni v Novem Celju. Banovinsko splošno bolnico v Ljubljani, Banovinsko bolnico za duševne bolezni Ljubljani*Studenec, Banovinsko bolnico za ženske bolezni v Ljubljani. Gluhonemnico v Ljubljani in za Banovinski dečji dom v Ljubljani. Licita* cija bo 17 t. m. ob 10., in sicer za ljub* Ijanske zavode v splošni bolnici v Ljub* Ijani, za mariborsko bolnico in mariborski dečji dom pri upravi splošne bolnice v Mariboru, za celjsko bolnico, novocelisko blaznico in vojniško hiralnico pri celjski bolnici, za vse druge zavode pri upravi do» tičnega zavoda. Banska uprava razpisuje na dan 18. tm. ob 11. v sobi 17 tehničnega oddelka prvo javno pismeno ofertno licitacijo za pre» vzem gradbenih del za obnovo Strossma« jerjevega doma v Rogaški Slatini. Slkupen proračun znaša 947.183.22 Din. Dražbe nepremičnin V pisarni notarja Tavzesa v Logatcu dne 16 t. m ob 10 ce* lotno posestvo pok Musca Franceta iz Bro* da 16 vi. št. 29 im 140 k o. Blekova vas. Cenilna vrednost 171.257.30 Din, najmanj* ši ponudek skupna cenilna vrednost Din 180.227.30 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 17. apr. ob 10. v sobi 27 zemlj. knj Pobrežje vi. št. 159 Cen:lna vrednost in najmanjši ponudek 50.000 Din Istotam istega dne ob 9 zemlj knj. Po* čehova vi št. 17 Cenilna vrednost 71.705 Din. najmanjši ponudek 47.803.34 Din Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske po* sojilnice v Žalcu. r. z. z n. z., bo dne 30. marca 1931 ob devetih na Hcu mesta v Vrbju štev 2 pri Žalcu dra?ba nepremiČ* nin, vi št. 218. 426. 761in 455 k. o. Žalec, in sicer v sledečih skupinah: I. skupina obstoječa iz sledečih parcel vi. St 218 k. o. Žalec: a) stavb, parcele št. 111 s hišo im gospodarskim poslopjem, sušilnico in državnico v cenilmi vrednosti 98.000 Din b) zemlj. parč. štev 1084. 1086. 1087. 1094, 1095 1101, 1102. 1161*1. 1162. 1293. 1224. 1299. 1337*1. 1574. 1578, 1164*3. 1844. 1846. 1847 1848, 1599, 1817*95 1817*96. 1817*11. 1817*12. 1371, 1463. 1526*1. 1526*2, 1553. 1554 in 262 v cenilni vrednosti 107.750.60 linarjev c) k tej skupini pripadajočih pri« fiklim (1 kobila. 2 svinji, 2 pluga, 1 lahek voz in razno gospodarsko in poljedelsko orodje) cenjenih 6910 Dim; skupna cenilna vrednost 212.660.60 Din. Najmanjši ponu* dek 141.773.73 Din. II. skupina, obstoječa: a) Iz parcel, vL štev. 436 k. o. Žalec: stavb. pare. štev. 206 s hišo in svi* njakoan v cenilni vrednosti 4000 Din in is zemlj parcel štev. 1144*2 v cenilni vred* nosti 453 Din. b) iz zemljiških parcel, vlož št 218 k. o. Žalec št 1154. 1155*1, 1157*1 1143 1144*1 in 197 v cenilni vrednosti 4828 Din 50 p; v skupni cenilni vrednosti 9281 Din 50 p. Najmanjši ponudek 6187.67 dinarjev. HI. skupina, obstoječa iz zemlj. pare. štev. 1337*2 od vi. štev 218 k. o. Žalec v cenilmi vrednosti 4504 Din. Najmanjši ponudek 3002 Din 67 p. IV. skupina, obstoječa iz zemlj. pare. štev. 1375*1 od vi. štev 218 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 7820 Din. Najmanjši ponudek 5213 Din 33 p. V. skupina, obstoječa rz zemlj. pare. štev, 1626, 1627, 1628, od vi. štev. 218 k. o. Žalec v cen lni vrednosti 1754 Din. Najmanjši ponudek 1169 Din 33 p. VI. skupina, obstoječa iz zemlj. parcel štev. 1663, 1664. 1665 od vi. štev. 218 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 5754 Din. Najmanjši ponudek 3836 Dim. VTI. skupina, obstoječa iz zemlj. parcel št. 1787 hi 1788 od vi. štev. 218 k. o. Žalec v cenilni vred* nosti 6891 Din. Najmamjši ponudek: 4594 Din. VTT1. skupina, obstoječa Iz zemlj. parcel št. 1808. 1809»1, 1809*3. 1811*1 in 1811*2 od vl. št. ?18 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 3250 Din. Naj» manjši ponudek 2166.66 Din. IX. skupina, obstoječa te zemlj.: pare. štev. 1823*203, 1823=204 in 1823*2J5 ,-od-vl. štev. 218 k.' o." Žaleč v cenilni vreemosti 2674 Dim. Naj« manjši ponudek: 1782 Din 66 p. X. skupina, obstoječa te zemlj. parč. št. 1976*51, 1911*2, 1892*1 od vl. štev. 761 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 3927 Din. Najmanjši ponudek 2618 Dim. XI. skupina, obstoječa iz zemlj. pare. štev. 1823*118 In 1823*119 od vl. štev, 455 k. o. Žalec v cenil* ni vrednosti 2192 Din Najmanjši ponudek: 1461.33 Din. Za slučaj, da ne bo draži tel j ev za posa* mezne skupine ali da ne bo izkupilo za posamezne skupine dovoljno, se bo vršila še dražba cele nepremičnine vl. št. 218, 426 in 455 m 761 k. o. Žalec skupaj. Skupna cenilna vrednost iste znaša Dim 2W)708.10. Najmanjši ponudek 173.805.40 dinarjev. Pod najmanjšim ponudkom se ne pro* daja Vpisane so naslednje spremembe v tr* govinskem registru: Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani je podelila prokuro Janku Skerlepu. — V likvidacijo je prešla »Hellit« d. z o. z. v Mariboru. — Pri tvrdki Ivan Kovačec v Ptuju je izbru san dosedanji Imetnik Ivan Kovačec in prokura Ljudmile Kovačec, vpisana pa je sedanja imetnica Ljudmila Kovačec —Pri »American Motors« d z o. z. v Ljubljani sta vpisana poslovodji Svetozar Hribar in Rado Hribar — Tvrdka I. Keber v Tacnu se je «premenila v javno trgovsko družbo I. Keber & co.. sedež Ljubljana VII. — Pri »Prodajnem zavodu združenih tovarn barv« d z o. z. v Ljubljani je vpisan na« mestnih poslovodje Vekoslav Kvartič — Pri »Peko« d. z o. z. so vpisani oo&Iovod* ja Josip Ljubič. prokurist dr. Janko Kers» nik Josip Weber, Svetoslav Premrov. — Tvornica Mavca v Celju d. z o. z. je sto* pila v likvidacijo. Vpisi v zadružni register: Na novo sta vpisani zndrugi: Zadružna čebelica r. s. * o. z. v Liubljm Aparaturo im dvorano je v ta namen iz naklonjenosti odstopilo Prosvetno društvo v Radovlj;ct DOL PRI HRASTNIKU. Glede na ve* liko važnost sadjereje, katera panoga je {»ri nas žal še le v razvoju, bo v ponede* jek 2. marca pri nas enodnevni tečaj, kjer se bo praktično pokazalo navzočim pravil* no snaženje sadnega drevja. Tečaj, katere« ga priredi podružnica Sadjarskega m vrt* narskega društva, bo brezplačen. Sestanek udeležencev ob 8. zjutraj pri novi šoli RUSE. Podružnica SPD vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo 4. t m. ob 6., oziroma pri vsakem številu navzočih ob 7. uri zvečer v mali dvorani Sokolskega doma. Običajni dnevni red. ORMOŽ Kljub gospodarski krizi smo letošnji predpustni čas prebili precej ani* mirano. Za uvod k prireditvam je služil plesni tečaj trgovskega gremija, ki je tra* jal ves predpust in je bil dobro obiskan. Žal je moralo nekaj družim prenesti svoje plesne vaje v sanatorij Zaključek plesnih vaj je bil elitni ples gremija, ki je glede obiska zaostal za pričakovanjem priredite« Ijev. Že prišlovična je ormoška razkosa« nost, ki se žal še vedno poostruje, name* sto da bi se ublaževala Prireditev je bila okusno aranžirana. Zadovoljna je bila tu» di mis Ormož, ljubka Zdenka Bamova, hčerka tukajšnjega odvetnika. — Sledila je vsakoletna običajna sokolska maškara* da Nekateri so jo hoteli imeti v Katoli« škem domu. Ker pa je gremij nudil večjo, že okrašeno dvorano brezplačno na razpo« lago. je obveljalo mnenje, da ne kaže do* lati novih nepotebnih stroškov in tako smo se na pustno soboto ropet vrteli tam. Ma* škarada je bila dobro obiskana in je So* kol lahko zadovoljen. Postala je v Ormožu že tako priljubljena, da jo obiščejo ce* lo taki, ki vabil ne prejmejo; gotovo naj« boljši dokaz za popularnost prireditve. Tu« di na tej prireditvi je bila najlepša maska v svoji slikoviti narodni noši zopet gdč. Zdenka Banova. Njen partner je bil g. Lu* dovik Kuharič. Lastnik dvorane je šel So* kolom hvalevredno na roke. Posebna za« hvala pa gre tudi domačemu orkestru, ki je neumorno sviral. Za zaključek pustno šale je pa izšla penjodična izdaja »Ose«, ki je ošvrknila vse dogodke v Ormožu v preteklem letu ter ni prizanesla niti než« nemu spolu. Vse se smeje, vse se pa tudi nezaupno gleda, ker vsak vidi v drugem šef*redakterja in inicijatorja. Najbrže bo pa tako, kakor vedno, da je tekati redak« cijo med najbolj izurjenimi ali pa med najbolj tihimi, zakaj težko bodo našli ormoški Osarji ono zlato sredino, da bi se jim avtorstvo ne moglo razbrati z nosa. BOŽAKOVO PRI METLIKI. Videla smo v »Jutru« svojega prijatelja Maja Grobot-ka. Dovoli, dragi nam Mijo, da ti ob 70 letnici tudi mi kmetovalci belokrajinskega kotička božakovske občine, stisnemo roko in želimo iz vsega srca naj te usoda obvartuje še mnoga leta. Tudi mi te dobro poznamo, posebno danes v vinogradniški krizi. 2e dolga leta zahajaš v naš okoliš in rešuješ naše težavno socijalno vprašanje s tem, da odvažaš našo dobro vinsko kaipgfjioo v bohinjski kotiček, nam pa srtišneš v pest upanje in tolažbo: Kot kulturni delavec in kot. uvideven gospodar si se nam pokazal s svojo možatostjo in poštenostjo zaupanja vrednega moža in dobrotnika. Kličemo ti ostani nam tak še mnoga leta! Trajno kritje strehe — Izolacijsko sredstvo — dvakratno impregnirano — is čistega naravnega bitumena BITUMENOZNA STRESNA LEPENKA Dobavlja J O S. R. PUH. Ljubljana Telefon interarban 251$. 118 JAVNA ZAHVALA Titi Jadranski zavarovalni družbi, Filijalni direkciji v LJUBLJANI, Beethovnova oL 4. Povodom požarne nesreče, ki me je zadela dne 10. jan. t. 1. mi je bila škoda v znesku 34.800 Din izredno kulantno odmerjena in izplačana. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da se družbi javno zahvalim ter jp obenem vsakomur najtopleje priporočam. . C Z odličnim spoštovanjem ANTON HANZELJ, kleparstvo METLIKA. Razpis Krajevni šoL odbor šenkov tnrn p. Vodice razpisuje oddajo raznih del pri prezidavi osnovne šole in sicer: zidarska, tesarska, mizarska, krovska, kleparska, pečareka, pleskarska, slikarska, ključavničarska dela in napeljava elektrike. Ofertni pripomočki so na razpolago vsak dan pri Šolskem upraviteljstvu v Senkovem turnu proti odškodnini Pravilno opremljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 18. marca 1931 do 11. ure dopoldne pri šolskem upraviteljstvu istotam. Krajevni Šolski odbor si pridržuj« pravico, oddati dela glede na najnižjo ponudbo. . Krajevni šolski odbor tenko? tnm dne S. marca 1981. Inkret Alfonz, tajnik. Zamen Prane, predsednik. V najem ali zakup iščemo: TOVARNIŠKI OBJEKT ali svetle TOVARNIŠKE PROSTORE v najmanjši izmeri 600 m' in s pritiklinamL Višina dvoran 4.50 m. Pogonska sila ali priključitev na električno silo. Natančne ponudbe o legi, detajlih in stroških na oglasni »Juti oddelek »Jutra« pod »Fabrik-Jugoslavien«. 4078 Gfertatna razprodaja konj. Vrhnika, stavi ja čistokrvne komje^ Kobilarna Verd, pošta in železn. postaja vsled radostnega n-uaščaja, na prodaj sledeče lipicanske pasme: A) 3 itebce (4 ta 3 letne) B) 2 zaskočecri kob4i (14 in 15 letni) O 1 nezaskočemp kobilo (11 letno) D) 3 mlade nezaskočene kobile (2. 3 in 4 letne) E) 3 skopljence (4 letne, vmes eden dirkač) Visi konji imajo rodovnike. Pregled in preizkušnja kooj v vozu in pod sedlom je dopust« aa vsak dan ob predhodni prijavi po dppisnici. Vozovi m sodila za preizkušnjo konj, stoje interesentom na razpolaga Kobilarna jamči za resničnost v rodovroku naredetrih podat* kov, ne prevzema pa nikakega druzega jamstva. Kdor se za enega ali druzega konja zanima, naj stavi pp even* tuetnem ogledu in preizkušnji obvezne kupno ponudbe v. obliki pisma, na podpisanega lastnika kobilarne do vštet6ga 28. marca 1931 Cena se rarume looo kobHarna.. pličflo ob prsrzvtju. Vsak ponudnik, ki bo dp 28. t. m. stavil pismeno ponudbo, bo debli aaj« kansjs de 3 aprila 1 l. pismene obvestilo, k se njegov« pomad* ha eprsjme aH odkloni: do tega dam. je. n1 svojo ponudbo tmm. Resnim krterceeatpm pofcje na safctevo uprava bobflarae p» drobni izkaz o poreklu, kalnostih, barvi ki merah m prodaj po* stavljenih konj. Lastnik kobilarne: LENARČIČ JOSIP, VERD p. VRHNIKA Drav. banovina. CENE MALIM OGLASOMt Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialni namene občinstva vsaka beseda SO par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številket 2492. 3492 hoče da «• mu pomtjo po posti nam I o v aH GaGo drugo informacijo ticoco m matih naj pfiioii v mnamGah /« sicer n« bo prejet odgovora t ^ CENE MAUM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 5 Tlabtovl matih og£a&ov bi druge informacije tičoče m oglasov, se dobijo tudi v. podružnicah »JUTRA* v flovem mestu in na flehenicafi Ljubljanska cesta U. 42 pri kolodvoru it. 100 Male oglase bi inserate naročajte ¥ naših podružnicah. i r«; t: Kroj. pomočnika ■a boljša konfekcijska in dola po meri, sprejme v »talno taposlenje Daaid Tomšič v Zg. Si^i št. 144 Kuharico sprejmem k družini 5 oeeb-Ponudbe z referencami na naslov: Ing. Zdanovskv -Lokve.__ ^Šiviljsko učenko sprejme fin modni salon Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S489"1 Klaviristinlo tndi začetnico, ki se Se lahko izpopolni pn nas m učenko z dobrim sopranom za dajnsko kapelo sprejme Mato Gojak, kapelmk — hotel Pariz, Knjaževac 9o61-l Oskrbnika (poročenega) išče uprava tenis-prostorov SK llirije-Reflektanti naj se zg.ise v soboto, dne 14. t. m ob 15. uri v klubski garderobi pod Cekinovim gradom 9557-1 Brivskega pomočnika veščega onduliranja in v striženju dečjih frizur v »talno službo sprejme Viktor Pavlic, Glince-Vič. 9541-1 Učenca « primere« šolsko izobrazbo, sprejmem v trg. špecerijskega blaga. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra« ^ 9462-1 Za Dubrovnik Bčem 2 pošteni in spretni riužkinji, za vsako delo v hiši. Ponudbe z zahtevki na naslov: Fi lom ena Javor Dubrovnik H. »533-1 Več služkinj pridnih m poštenih, za sobe ter kuhinjo, lahko tudi začetnice, proti dobri plači išče posredovalnica služb Rušer, Ljutomer. Za odgovor priložite 1 Din znamko. 9527-1 Trg. učenca pridnega in poštenega, ki ima veselje do trgovine, i dobrim spričevalom »prejme Karel Rojnik. trg. mešanega blaga, Slovenj-gradec. 9528-1 Kontoristinja ■ večletno prakso, starej-ga in samostojna, vešča slovenščine in nemščine ter knjigovodstva, zmožna zaželena ti šefa in voditi go-_ spodinjstvo. dobi službo pri ■večiem pod'etju v Celju. Točne ponudbe z navedbo gtaro*ti. dosedanjega^ na-meščenia in zahtevki pod »Zanesljiva moč« na ogla,s. oddelek »Jutra«. 9529-1 Dobro službo dob: starejše dekle v gostilniški kuhinji in poštena natakarica V poštev pridejo le solidna dekleta. Ponudbe na oglas, oddelek te »Natakarica 15«. 9521-1 »Jutra« pod »Kuharica 15« Koresoondenta samostojnega. veščega slovenske, srbohrvaške in nemške korespondenc« ter zmožnega knjigovodstva — iščemo za takojšen nastop Ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Večje podjetje«. 9559-1 Oskrbnika sa ea 50 oralov zemlje, sposobnega, ki se razume na poljedelstvo in gozdar etvo, oženjenega in treznega sprejme grad Puchen-stein pri Meži. — Znanje nemščine potrebno. — Po nndbe v nemškem jeziku na grad Puchenstein pri Meži 9620-1 Učenko sprejme damiki modn! atelje. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 9434-1 Upokojenca za malo hišico, sadni ln zelenjadni vrt, bi potreboval osebo ta obdelavo in oskrbovanje Istega, ki ima veselje do cvetk m se razume na to delo. Pripravno za moškega z ženo Na razpolago stanovanj« z elektriko, nekaj vTta, ter plača po dogovoru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Poleg Ljubljane«. 9549-1 Pridno prodajalko sprejme zadruga na deželi za svojo trgovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna prodajalka«. 9522-1 Tajnika vpokojenea. vajenega pisalnega stroja, sprejme Stro kovna zadruga zidarskih mojstrov v Ljubljani. — Prošnje je vložiti do Ine 7. marca opoldne. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju^ra« pod šifro »Tajnik«. 9104-1 Učenko sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. — Prednost imajo tiste, ki so že malo vpeljane v trgovi ni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učenka«. 9485-1 Šoferja za avtobus z 20.000 Din kavcije sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribjru pod značko »Avtobus 20«. 9626-1 Akademik mstrnirf v vseb predmetih realne gimnazije, posebno v francoščini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober inštruktor«. 9568-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 9433-4 Francoščino in nemščino temeljito poučujem. Grem tudi na dom. Pismene ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »fzpra-šana učiteljica«. 9324-4 Brivski pomočnik prvovrsten in soliden, ki zna tudi izborno striči dečje frizure, dobi snesM*. Vstop in plača po loge/" m. — Ponudbe na natlw Engelbert Franchetti, Ljub-Ijana. Dunajska cesta 9446-1 Šoferja previdnega vozača, z nekaj kavcij«, treznega In zanesljivega 3prejme takoj avtotaks. podjetje v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9581-1 Gospodinjo za gospodinjstvo na deželi išče starejši gospod. Ponudbe s sliko, katero takoj vrnem, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dauerpost»n« 9589-1 V Mariboru na Ruški cesti 5/1, vrata 5 odda navadna družina lepo sobo solidni gospodični ali gospodu. 9617-1 Fiksum in provizijo dobe v manufakturi verzi rani potniki za obisk pri vatnih strank v Ljubljani, okolici in vsej Dravski banovini. Nastop takoj Pis mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljuhlja ni pod šifro »Fiksum« 8066-5 1 X Agenti (nje) ki M potovali po eeli Slo-nlji ln obiskovali privatne stranke, lahko dnevno zaslužijo 200 Din. Z^lasiti se je dnevno med 9. in 11. uro v gostilni P r a v d ' 6. Trbovlje, ali pismeno na bovljab pod Šifro »Potok« 84-3 Na ka) čakate? Ali še sedaj nimate za-poslenja? DrugI celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega i lenega obrta Pouk brezplačen AH vam je težko napisati pismo? Obširna navodila pošljemo radi. eko priložite znamke za odgovor. Zadruga Jugo-1 a venskih pletača, Osi-Jek. 136 Ročna dela vsakovrstna sprejmem v izdelavo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9590-3 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) s* » & Razumeli boste, da se nisva dolgo obotavljala! Ucvrla sva je t njive in po dveh ali treh zelenjavnih vrtovih, dokler nisra planila skozi odprta vrata v prvo hišo. To je bilo seveda predrzno, a česar mišek ne stori, če ga krvoločni mnc podi? Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 ;Jugo-Autoj Prva oblast, koncesijonirana. — Pro&pekt zastonj. Pišite ponj! 251 Šivilja vajena konfekcije in toalet, ki je že samostojno vodila obrt, išče primerno oame-šč-enje. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna in dobra moč«. 9542-2 Mesto šoferja k osebnemu ali tovornemu avtomobilu išče Ivan Pe fcrič, Blatna Brezovica 10, pri Vrhniki. Imam dveletno prakso ter sem trezen in zanesljiv. 9554-2 Oskrbnik absolvent kmet šole, z večletno prakso, išče pri merno službo. Franc FTlad-nik. Blatna Brezovica 9. Vrhnika. 9553-2 Ključavničarski pomočnik samski, vojaščine prost, popolnoma izvežban kurjač, strojnik In železostrugar. vešč avto vožemj ln popravila. išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9523-2 Prodajalka mežame stroke, bivša po-slovodinja, želi preminiti mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S526-2 Kot vratar ali hotelski sluga iščem službe za sezijo. sli 'talno. Star sem 40 'et, še v službi v prvovrstnem hotelo teT popolnoma ver-ziran v tej stroki. Meniati hočem le vsled izobrazbe. Zmožen sem v govoru in pisavi slov., hrv„ nemščine in italiianščtae, obvladam pa tudi deloma Češko in Rusko. — Spričevala z na?bol'šimi referencami na razpolago. Ceni. ponnibe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Vesten 13«. 9550-2 Trgovski pomočnik manufakturist In špecerist. s 4!etno pomočniško prakso, zmožen 25.000 Din kav-ciie, želi premeniti mesto. Vešč je slov. in nemškega jezika. Sprejme tndi kako r>odrnžnico. Ponudbe pod Izložbeni aranier« na ngl. oddelek »Jutra«. 9535-2 Mlad trg. pomočnik z dobrimi »pričevali, želi nameščen je v špecerijski trgovini Ponudbe na gl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Št. 666«. 9578-2 Krolaškf moister in prikrojevalec v konfek-cftt — z večletno prakso, želi premeniti slujbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za pomlad«. 9572-2 Postrežnlca mlada in pridna, želi za-T>oslitve za popoldanske ut« Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna .rno« 9573-2 Ključavničarski pomočnik 25 let star Primorec, ve?? vseh v stroko spadajočib del. kakor tndi vodovodne instalaciie. želi službo v •Tn? osla viii. Reflektira na stalno službo. Položi lahko tndi nekaj kavcije. Ceni. ponndbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Dober dela vee«. 8803-2 Strojnik anMalkoholik. z dolgoletno nrakso pri parnih strojih. Dleselmotoriih, v mlinu, tovarni, elektr. centrali in žagi, dober gtrokovniak. vešč tndi Lani lokomnhil. išče primerno službo. Martin Popp. strojnik. Stara Pazova, Srem. 9422-2 Brivski pomočnik mlaišl. išče stalno mesto. Bogomil Dernnvšek, Triv v-lje - Loke 408. 9592-3 Trgovski pomočnik 90 let star, delaven, W ima tndi veseli* do potovanja. 185» slnlfa) v Spe-coriHVi trgovini ali skla-dlSBo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Špecerist«. 9610-2 Razprodajamo Izvrstna bela vina po Din 3.50 ln Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea« veletrg. t vinom. Rudnik pri Ljubljani. 9432-6 Otroški voziček temnomoder, moderne oblike, na peresih, zelo dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jn'ra 9566-6 Železen štedilnik in 2 postelji proda Lesar, Tržaška *,esta št »i. 9574-6 2 zlati moški uri poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9398-6 Kondenzor od 16—22 em premera, kapi atelje Pogačnik, Mestni trg št 17. 9551-7 Parni kotel vsebine 50—70 litrov, za 4 atm., kupi Dolenc, Maribor, Aleksandrova 35. 9619-7 Železno posteljo in banjo za sedečo kopel kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod !rth s prikolico, 4.99 FTP, z električno razsvetljavo, malo rabljeno prodamo. Ogledati v Kolinski tovarni v Ljnb-Ijani. 9113-10 Avtomobilisti ne vozite t razdrapantmi hladiči. kater« edino stro-kovnjaško in hitro popravi in renovira tudi vse vrste blatnike, priznana kleparska delavnica Gustav Pue. Ljubljana. Tržaška cesta. 8831-10 Avto - potniki Popolnoma nov, dvosedežen avto radi likvidacije zelo poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 8822-10 Motorno kolo »Ariel« 500 ccm. poceni naprodaj v mehanični delavnici na Miklošičevi o. 17. 9596-10 Mali Oppel avto davka prost, naprodaj. — Vprašati os Ižanski cesti št 62. 9613-10 Motorno kolo Harlev aH BSA kupim. — Ponudbe na naslov Ha.rkd dam blizu vladne palače za april. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9391-91 Sobico oddam s 15. marcem v Rožni ulici it 3/1. 9438-33 Veliko prazno sobo separirano in t elektriko, sredi mesta oddam takoj solidni osebi. Naslov pove >gla£ni oddelek »Jutra«. 9329-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslev v oglasnem oddelku Juira 9582-23 Dve sobi zelo lopi in solnčni, prazni ali opremljeni, blizu Zvezle oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9603-33 Sobo s separatnim vboden Sččem blizu kolodvora aH sredi mesta. Ponudb« na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer«. 9601-33 Opremljeno sobo t elektri. razsvetljavo, za 230 Din odda Avsec, Sp. Šiška, Polakova ulica 17. 9606-23 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje ln hrano v Skofji ulicd šrt. 16 parter. 9611-23 Trisob. stanovanje po možnosti s kopalnico, išče dvočlanska družina v centru mesta za avgust. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv plačnik«. 9490-31 Stanovanje obstoječe iz 3 »ob, kabineta, kuhinje z balkonom in pritiklin. oddam s t. majem ali L junijem družini brez majhnih otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9435-21 2 stanovanji lvoeobno in anosobno od-lam s 1. aprilom 931 v lovi hiši na Glincah. — Vpraša se lahko med 1. io 3 ter 17. ta 19. uro "Jaslov v oglasnem 'videlku .Jutra«. <»380 21 Lepo stanovanje oddam takoj. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9895-31 Zračno stanovanje 2 lepih sob. brez kuhinje, z električno razsvetljavo, vodovodom, pralnico iti.. poleg tramvajske po«ro-metnem kraju na deželi — po možnosti na Štajerskem Ponudbe na naslov: Ivan Horvat, Sv. Marjeta pri MoSkanjcfh. 9305-17 Gostilno v tel« prometnem Industrijskem kraju Slovenije oddam v najem. Reflektan-ti, H razpolagajo s primernim kapitalom In osebno pravico, naj pošljejo ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Gostilna v najem«. 9484-17 Pekarljo s stanovanjem v hiSI oddam v najem neoženjen«-mu pekovskemu mojstru. Ponudbe na naslov: Anton Presterl, Ljubno 71. P^ts Podnart »403-17 Gostilno d afero jem v LlnbMsni aH na periferiji. Posedniem osebno pravico. Ponudbe -30___ in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem po* vzetju. Modroci punienl z volnora staneju tamo Din 750.—. L. BROZOVIC, ZAGREB Ilica 82. Antiseptično preparirana Ali »OLLA« Je mnogo boljša. Dokazano najbolj dovršena. Akuiziter avtomobilske stroke, za mariborski okraj, ki ima dobre strokovne zveze se IŠČE. Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fiksna plača«. •*448 Sobo z 2 postellama oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9575-23 Sostanovalca IS hrano In stanovanje «prelmem v čisto sobo s pO »ebnim vhodom In elektriko Skupno 650 Din Poltve Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za intaratni del je odgovoren Alojz Novak, .Vsi x Ljubljani,