/O ljubljanska banka »SS (^P XXV. - številka 35 I^°Vlte,J,: obč. konference SZDL .fe: f^' KranJ, Radovljica, Sk. Loka Ir^. *~ Izdaja CP Gorenjski tisk 2: u,«vnl urednik Anton Miklavčič ;°vornl urednik Albin Učakar ASlLO SOCIA !nanede,io dopoldne jebfla ? galeriji osnovne šole Ivan Tavčar v Gorenji vasi odprta ^a»Un«w * aV8tr*J8ko-slovenska razstava umetniške fotografije, ki sta jo pripravila Fotoklub ^Prta ZVCZe Slovenije in TVN fotosekcija Iz Fohnsdorfa v Avstriji. Na razstavi, ki je bila *vi°rle V po^ast'tev praznika dela, se predstavlja sedem avstrijskih in devetnajst slovenskih Ptm 8 8kupno devetdesetimi deli. da 8 'pjsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar te izrazil veliko zadovoljstvo, *p02n °VanJe med obema kluboma prehaja že v tradicijo, kar je posebi konzui n^a ^ud* dveh sosednjih dežel. Še posebno se je zahvalil avstrijskemu generalnemu rn«., u v Ljubljani dr. Heinrichu Riesenfeldu za prizadevanja in trud, da bi se sodelovanje »bed 8rafije ®rna deželama še okrepilo. Zahvalo pa je namenil tudi mednarodnemu mojstru foto-V »kriv aSt^' Slmončiču, ki uspešno vodi in spodbuja mladino \ Gorenji vasi ter jo uvaja Av ?°st' fotografije. Nato je dr. Heinticha Riesenfelda zaprosil, naj odpre razstavo. •lovenV^8^ generalni konzul je pred odprtjem razstave povedal, da že samo ime avstrijsko--^stno raKstava pove, da gre za sodelovanje avstrijskih in slovenskih ljudi, ki Je nastalo na *bneni pohudo in brez posredovanja kakršnihkoli oblasti ali uradov. Take vezi pa so po dr. Heinricha Riesenfelda najtrdnejše. Prvj d stavo pod geslom »Fotografija je govorica razumljiva vsem narodom sveta« si je že ■an ogibalo lepo število obiskovalcev. — J. G. — Foto: F. Perdan traja ^Letošnji teden Rdečega križa, ki *Clo ^ ^' maJa- ko potekal pod geslom Por \^nost med ljudmi«. Temo je na primes" > Lige dru5tev RK> Rdečega pol-2Ve eca 'o Rdečega leva s soncem določil križ-i odbor Jugoslovanskega rdečega KRANJ, sobota, 6. 5. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. ■////• Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, y>M/* &///////* in sicer ob sredah in sobotah. E LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sončni prvomajski prazniki Za nekatere so se letošnji prvomajski prazniki začeti le v četrtek, 27. aprila, ker ponekod v podjetjih v petek in soboto (28. in 29.) niso delali. Prav zato niso biti redki, ki so ta malo skrajšan dopust ieleli čimlepše izkoristiti. In nazadnje se je še vreme, ki je na začetku kazalo bolj slabo, uredilo. Morda je bilo le mala prehladno. Tako so med prazniki olivele planinske postojanke, ki so bile, kolikor smo lahko izvedeli, dobro zalotene. Seveda pa se vsi niso napotili v hribe, kjer je bila ponekod tudi smuka še ugodna. Precej enodnevnih izletnikov je bilo v Dragi, v dolini Radovne, v Bohinju, na Pokljuki, v zgorjem koncu Gorenjske — na Pristavi, Javorniških rovtih, na Metaklji, v Završnici, Planini pod Golico, v obeh škofjeloških dolinah in na različnih izletniških točkah v kranjski in trliški' občini. Se po* sebno zadovoljni pa so bili tokrat organizatorji različnih prireditev na Gorenjskem. Nobena od napovedanih prireditev, ki smo jih objavili v številki Glasa pred prazniki, ni odpadla. Tako so povsod na proslavah, akademijah in na drug slovesen način podelili letošnja priznanja OF in ponekod tudi odlikovanja. Od prireditev in proslav v jeseniški občini velja posebej omeniti kulturno zabavno prireditev v športnem parku pod Melakljo. V kranjski občini je bil uspešen vaterpolski turnir, razen tega pa so bila v športnem parku Še druga tekmovanja. V radovljiški občini je zelo uspelo tradicionalno prvomajsko delavsko slavje pri Sobcu. Prav tako sta bili lepo obiskani prireditvi v Žireh in v Železnikih. Poleg napovedanih prireditev v trliški občini pa tokrat omenimo še sprejeme mladih v socialistično zvezo, ki so jih pripravili v krajevnih organizacijah SZDL. Zagotovo torej lahko zapišemo, da so za večino Gorenjcev letošnji prvomajski prazniki potekali v veselem in prijetnem razpololenju. Poseben čar in slovesen občutek pa so prazničnim prvomajskim dnem dali kresovi, ki so zagoreli na večer L maja na številnih vrhovih na Gorenjskem in budnice, ki so bile 1. maja zjutraj v gorenjskih mestih. A. 2alar Slovesnost v Iskri posebno pomembno zaradi ^den Rdečega križa orir^3, področnih posvetovanjih, ki jih je tangira, repu51iški od5or RKS( so se *K * ,,e RK od,oči,e' da bodo v tednu ija p0sebej poudarile dosežke delovale«,te humanitarne organizacije v zadnjih s0ci' n.ie» delež pri dvigu zdravstvene in a,ne kulture ter sploh prikazale vse dejavnosti te organizacije, ki prispevajo h krepitvi človečnosti med ljudmi. V tem tednu bodo med mlade člane RK sprejeti otroci prvih razredov, pripravljenih bo več sprejemov za svetovalce mladih članov RK, sprejemi za aktiviste RK ter več proslav, razstav in akademij. Tako kot že nekaj let doslej bo v tednu od 7. do 14. maja organizacija Rdečega križa zbirala prostovoljne prispevke za svoje delovanje. Prispevki se bodo pobirali na bencinskih črpalkah, na mejnih prehodih, en dan v tednu tudi na ulicah ter na druge načine. V skladu z zakonom pa bodo organizacije, ki opravljajo promet, pobirale od potnikov 0,20 din za vozni listek. Prav tako so v tednu RK vse pošte dolžne lepiti na pošiljke doplačilno znamko v vrednosti 0,20 dinarja. Konec aprila — pred L majem je bila v Iskri Elektromehaniki Kranj slavnostna seja delavskega sveta tovarne v počastitev delavskega praznika. Na seji je sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj Franc Rogelj 34 članom kolektiva kranjske Iskre izročil odlikovanja predsednika Tita. Odlikovanja so dobili v okviru 25-let-nice Iskre, ki jo je Iskra praznovala lani. Med drugim so bili z redom zaslug za na* rod s srebrno zvezdo odlikovani Anton Bozovičar, . inž. Stane Mihalič, inž. Franc Sila, Jože Fende In Vinko Mar-rolt. Na slavnostni seji so nastopili tudi recitator ji iz Iskre in moški pevski zbor Iskre. O pomenu delavskega praznika pa je spregovoril podpredsednik sindikalne organizacije inž. Niko Bevk. A. 2. Demonstracija novih proizvodov za gradnjo Merkur Kranj 12. MAJA V PROSTORIH GORENJSKEGA SEJMA JESENICE ^ V četrtek Je bila seja aktiva komunistov, ki delujejo na področju kulture. Razpravljali so o zaključkih in sklepih zadnjega sestanka komunistov in analizirali kulturno dejavnost v občini. £ Na zadnji seji krajevne organizacije ZB Javornik — Koroška Bela so se menili o pionirskem pohodu na Pristavo, ki bo 20. maja. Razpravljali so tudi o sklepih zadnjega občnega zbora te organizacije in se strinjali, da bodo morali v prihodnje največ pozornosti posvetiti prenašanju tradicij NOB na mlade. D. S. KRANJ 0 Kranj, 5. maja — Krajevna organizacija zveze komunistov Vodovodni stolp v Kranju je danes zvečer v prostorih mladinskega kluba Vodovodni stolp pripravila sprejem mladih v zvezo komunistov. V sodelovanju z aktivom zveze mladine Vodovodni stolp so sprejeli v zvezo komunistov tiste mladince, ki so z delom doslej dokazali, da to zaslužijo. A. Ž. RADOVLJICA £ Radovljica, 5. maja — Popoldne se je pri občinski konferenci zveze mladine sestala športna komisija. Pripravila je urnik tekmovanj v okviru meseca mladosti in izžrebala ekipe. Mladinci iz radovljiške občine bodo letos tekmovali v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, šahu, odbojki in malem nogometu. O Prihodnji teden (11. maja) bo v hotelu Jelovice na Bledu delovna konferenca občinskega sindikalnega sveta. Na njej bodo razpravljali o uresničevanju političnih ciljev in ustavnih dopolnil. Največji poudarek bo na tistih ustavnih dopolnilih, ki govore o organizaciji združenega dela. A. ž. Morda niste vedeli Nobena tuja banka ne daje na vložena sredstva tako visokih obresti kot Ljubljanska banka. Devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah obrestuje: navadne vloge 7,5 °/o (5,5 °/o v devizah in 2 °/o v dinarjih ) vloge, vezane nad 13 mesecev 9 °/o (7,5 °/o v devizah in 1,5 °/o v dinarjih) vloge, vezane nad 24 mesecev 10 °/o (7,5 °/o v devizah in 2,5 °/o v dinarjih) Pri takšni obrestni meri je smiselno, da pred odločitvijo vprašate Ljubljansko banko. --nslOV«^ V počastitev 27. aprila In 1. maja so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo i n» ^ t Gorenjska žena v revoluciji. Razstava bo odprta do 9. maja, potem Jo bodo pa Pre Kamnik, kjer bo zbor gorenjskih aktivistov, (jk) — Foto: F.Perdan Sprejeta merila financiranja kulturne dejavnosti Skupščina kulturne skupnosti Kranj je pred kratkim razpravljala in sklepala o merilih za financiranje kulturne dejavnosti v občini Kranj za letošnje leto. Sprejeta merila zavezujejo med drugim kulturno skupnost, da bo v letu 1972 na področju knjižničarstva spodbujala nakup knjig pri osrednji knjižnici v Kranju in krajevnih knjižnicah, si prizadevala za modernizacijo knjižnic ter za izobraževanje kadrov. Na področju gledališke dejavnosti bo kulturna skupnost pospeševala uprizoritve slovenskih dramskih del v okviru Tedna slovenske drame, gledališka gostovanja poklicnih gledališč ter obisk otrok in mladine v gledališču. Seveda pa bo omogočila tudi delovanje gledališko amaterskih dramskih skupin v občini. Na glasbenem področju bo kulturna skupnost spodbujala zlasti koncerte iz domaČe glasbene ustvarjalnosti. Še posebej bo spodbujala glasbene prireditve za mladino ter vso dejavnost Centra za estetsko vzgojo. Posebna skrb bo v letošnjem letu veljala muzejskemu in galerijskemu delovanju. V spomeniškem varstvu bodo imele prednost že začete spomeniško varstvene akcije. Letos bo kulturna skupnost omogočila tudi začetek delovanja službe arhivskega varstva. Med pomembnejšimi nalogami kulturne skupnosti v letošnjem letu pa bo vsekakor zagotovitev sredstev za investicijsko vzdrževanje kulturnih domov. Člani skupščine kulturne skupnosti so sprejeli tudi finančni načrt za leto 1971. Za uresničitev svojega pro- grama, to je programa posameznih kulturnih dejavnosti, ima kulturna skupnost v letošnjem letu na razpolago 5,4 milijona novih din. Sredstva so razdeljena na podlagi programov posameznih kulturnih dejavnosti in na podlagi meril za financiranje kulturne dejavnosU. je ščina kulturne skupno* ^ sprejela tudi priPoroC^kiJcne katerem naj bi vse P0*0šte* kulturne institucije "J*m na 4. strani Glasa oM™ članek »V Kriiah bo "' prodajalna«, ki je V**Z vasi Križe precej razmil,'ji Pisec članka navaja, & bil sprejet sklep pri sKUP^ ni občine Tržič, da se q danja kulturna dvorana i PARTIZAN Križe proda * trgovini Mercator, PE ^ . ba Tržič, ki bi dvorano Fj-uredil v samopostrežno l * vino. . , 0jt O samem odkupu Poil%p dvorane predsednik ^ Partizan ne ve nič Pove.,0 ker ni bil navzoč pri sKl kot navaja članek. . ^ Omenjena dvorana \e zgrajena leta 1937 in »J takrat imenovala dom«. V letih 1948 in je bil egrajen zadružni « in popolnoma preuoiv dvorana, ki je bila vse do » nes namenjena raznim -s'/' nim in kulturnim vam T/ """*-•' A.tnvnni ie *m . V sami dvorani lf ^ tudi športna telovadnica, se je uporabljala vse dogradnje nove šole, v ka< je sedaj tudi sodobna « Pred približno desetimi leti, ko se je v Lomu močno povečala motorizacija, so začeli prebivalci lomske doline misliti na novo cesto. Do sedaj so gradili v Lom že dve cesti, a nobena ni bila dovolj dobro speljana. Cesta, s katero je sedaj Lom povezan s Tržičem, je zelo strma in ozka. Na nekaterih mestih je dvajsetodstotni vzpon in je cesta pozimi neprevozna. Zato so se odločili, da zgradijo novo cesto s samoprispevkom. Cesto bodo gradili v dveh etapah. Prva etapa bo dolga 1100 metrov in bo speljana iz vasi Slap pri Tržiču med obema dosedanjima cestama ter se bo v začetku Sp. Loma priključila sedanji cesti. Speljana bo položno in bo imela malo zavojev, če bo referendum uspel, bodo že v tem letu začeli z zemeljskimi deli. Druga etapa, ki bo dolga 1500 metrov, pa bo povezovala Sp. Lom z Grahovšami, to je z Zg. Lomom. Kje bo točno speljana, se še niso dokončno odločili. V načrtu imajo, da bodo dogradili obe etapi v petih letih in bo veljala 2,800.000,00 dinarjev. Vse bodo financirali iz samoprispevka. Samoprispevek bodo plačevali štiri leta, in sicer 2 % od neto osebnega dohodka, kmetje in lastniki gozdov 4 dinarje od bruto m3 poprečnega 10-Ietnega etata, obrtnik] 2 ("0 od prispevne osnove za preteklo kole darsko leto, upokojenci, ki prejemajo pod 400,00 dinarjev, pa bodo oproščeni prispevka. Zadnji sestanek je imela krajevna skupnost z vaščani pretekli ponedeljek. Glavna tema pogovora Je bila gradnja ceste lz samoprispevka. Večina je bila navdušena za gradnjo nove ceste In upajo, da bo referendum uspel. Kajti zavedajo se, da jih bo nova cesta močno zbližala z mestom. Posebno velikega pomena pa bo cesta za ljudi, ki so zaposleni v Tržiču. Po dograditvi bo možno vzpostaviti redno avtobusno zvezo s Tržičem. Saj je Lom edina vas v tržiški občini, iz katere ne vozi avtobus delavcev v tovarne. Posebno naporno pa je pozimi, ko je onemogočen promet celo z osebnimi vozili. Zelo velikega pomena pa bo nedvomno tudi za nadaljnji razvoj vaškega in visokogorskega turizma na vsem področju lomske doline. JP kulturnem izobraŽevanji mladine na vasi, pa naj >'i° čimo in prepustimo ku!tt>bogu za hrbtom«, ki *>lein ncs svojevrsten prodne -C TilgoslaviJc, temveč bilo Hercegovine. Ko je soK°nJCn0 načelo tr/i-jene blIe te tovarne, gra-brez JL Pianinskih predelih, a° tQ^°mctnih zvez, v izred- •rja Bi|rJl. razlog zaostaja-Stru^j 'e v spremembi Polovic Jnvcstici'- v drugi tiobiia šestdesetih let je Ha |jl P^Tistvo predcloval-žtnanjv, tcrciarna dejavnost, V bazi^ Pa So se investicije 5podaS° m, ene'gctsko go-HiHuarstvo ki so dotlcj v dePrc/rcvjadovale. Politika moderni cen in Sla,ne So kr^!Zac'ic Proizvodnje, ki •o nn~!Ic število zaposlenih, yedno n.'.,c za to industrijo nil/JO akumulativinost. »C*jk.OVali Pa Ji S?:Vn,aki- Vend Jc &^ je bil sistem, so tudi ar, največ-« sistem, ki sko-ZCr"10pOČaI,• da bi bosan->!&lTVSka ^dustrija lastni^;ala SV°J razvoj z G lrt»i silami. PonuSjPi)darska reforma je n°-en Do,išc dneve bazič-JUlij Cjr9^itsk' industriji, toda 8oSDoH 5 Je izenačil pogoje VainQ • Janja med predelo-Jo. f Jn surovinsko industri-strija ,e surovinska indu-'ne na°S-ta,a skora> brez izjeme,? lstcm mestu kot ob Ce*u reforme Vedno ,&ih na seznamu *ega sklada za pomoč vim f.10 bila skupaj s Koso-niJo v r?° goro in z Makcdo-Hega ^ n° na seznamu zvezah. jmklada za pomoč nera- Sovi cd«. Republikam. Qstavlja B »na •Hočj ob Na Čeprav osna in Herce-Polovico nerazvitega Jugoslavije, je do- otn 30,7 Po nekakšni biia^ega sklada. odstotka BiH računici sredstev Tako je vedno oškodovana. BiH je vkljub vsemu vztrajno vlagala v razvoj svoje bazične industrije, saj je bila po zveznih planih glavni dobavitelj reprodukcijskega materiala in polfabrikatov za predelovalno industrijo. Na ta način je iz republike odtekalo letno okrog 500 milijonov dinarjev. Če bi vsa sredstva preusmerili namesto v bazično v predelovalno industrijo, bi bilo danes zaostajanje BiH, v primerjavi z ostalimi republikami, mnogo bolj blago. Res je, da bi v tem primeru imela Jugoslavije več tovarn potrošniškega blaga pa tudi neskladje med bazično in predelovalno industrijo bi bilo večje. Računajo, da naj bi ostala BiH tudi naprej na tem razvojnem konceptu, računajo pa tud/i na to, da se bodo do leta 1975 razmere za bazično industrijo spremenile njej v prid. Od skupno 4 milijarde dinarjev, ki naj bi jih dobili iz sklada za razvoj, naj bi bilo potrošenih največ sredstev za črno in barvno metalurgijo in za elektrogospodarstvo. 1850 kilometrov asfaltiranih cest Ni dvoma, da je dosedanji največji bosansko-hercegov-ski uspeh 1850 km asfaltiranih cest. Kot je znano je BiH prva iznašla »recept« za zbiranje sredstev za gradnjo cest. Razpisali so ljudsko posojilo, ki naj bi omogočdo 1850 km asfalta. Do konca le-tošinjcga leta bodo zgradili 1580 kilometrov. S tem je dosežen dvojni učinek: možnosti za večjo povezanost gospodarstva, večjo ceno pa so s tem dobili tudi nekateri mrtvi kapitali — prirodna bogastva, kakor tudi nekatere tovarne, ki so bile grajene v inepristopnih planinskih predelih. Poleg »Energoinvesta«, ki pa ni samo bosansko-herce-govski, marveč gigant jugo- ma Pobudo uredništva Vestnika iz Mur-?w sobote so znani časnikarji iz republiških središč predstavili današnji trenutek socialisVčnih republik in avtonomnih pokrajin. Tokrat predstavljamo socialistično republiko Bosno *n Hercegovino. V naslednjih sobotnih številkah pa bomo predstavili še druge. slovanskih razsežnosti, sta v zadnjih petih letih nastali tudi dve močni gospodarski korporaciji lesne in kovinsko predelovalne industrije. To sta UNIS in »Šipad«, ki sta na najboljši poti, da s svojim poslovnim okvirjem prestopita republiške meje. Omenjene tri gospodarske organizacije — zraven pa še nekaj manjših — so postale osnovni nosilec gospodarskega napredka republike. Da jc tako, kaže podatek, da v vseh 27 povojnih letih BiH ni uspela izboljšati izkoriščenosti zalog boksita, pač pa bo to doseženo v naslednjih štirih letih z industrijskim kompleksom Zvonnik — Vla-senica — Srebrenica in z aluminijskim kombinatom v Mostarju. Pred nedavnim je sklenil »Energoinvest« pogodbo za 35 milijonov dolarjev posojila s francosko firmo »Pechine« za mostarsko elektrolizo, vtem ko je bilo za nekatere druge objekte doslej sklenjenih za 200 milijonov dolarjev inozemskih posojil. V zvorniško-vlaseni-škem industrijskem bazenu, ki bo stal približno 230 milijonov dolarjev, bo dobilo zaposlitev okrog 12 tisoč delavcev. To pa hkrati pomeni tudi ureditev razvoja srednje-drinske regije. Rudarsko metalurški kombinat Zenica se je postavil na lastne noge in ob odkritju bogatih ležišč železove rude naj bi tukaj nastala največja jugoslovanska železarna in tako bi črtali s seznama nerazvitih tudi to regijo. Unis, »Sipad« in še nekatera druga podjetja so v zadnjem času dosegla tolikšen razvoj, da lahko konkurenčno nastopajo na mednarodni borzi kapitala. Kot že rečeno so velika podjetja nosilci razvoja celotne republike. V 48 skrajno nerazvitih občinah gradijo 40 večjih in manjših obratov. Takšna usmeritev se je pokazala kot dobra, zato se zanjo ogreva tudi republiški sklad za nerazvita območja. Okrog 70 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev tega sklada je usmerjenih v takšno dejavnost. Na dinar sklada je angažiranih 2,7 dinarja, oziroma v celoti vzeto, na 252 milijonov dinarjev sklada so zbrali še okrog 700 milijonov dinarjev iz drugih virov. Skupno, ne pa tudi enotno tržišče Težko je govoriti o medrepubliškem sodelovanju, ko še nimamo jugoslovanskega koncepta razvoja in k temu pripadajočega instrumentarija, ko je naše tržišče zgolj skupno, ne pa. tudi enotno. To čutijo najbolj gospodarstveniki, ki hodijo od vrat do vrat družbenopolitičnih skupnosti, zahtevajoč dovoljenje, ki je sicer zajamčeno z zakonom: svoboden promet blaga, delovne sile in kapitala na enotnem jugoslovanskem tržišču. Delovne organizacije pogosto želijo pri svoji ekspanziji prekoračiti republiške meje, pa jim to preprečujejo družbeno-po-litične skupnosti ali pa občine, za katere želijo, da bi jih razvijali. Okrog 90 takšnih iniciativ propada na meji republike, zato je za novinarja nehvaležno »inventariziral i: propadle iniciative, o katerih se po 21. zasedanju predsedstva ZKJ sicer redkeje, vendar še vedno govori v smislu zaokroževanja tako imenovanih »nacionalnih ekonomij« in ustvarjanja »nacionalnih« tržišč v okviru enotnega jugoslovanskega tržišča. V elektrogospodarstvu se združujejo v enotne sisteme cele države, pri nas pa ustvarjamo republiške sisteme, ki jih moderna ekonomija ne prenaša. To pa ima za posledico, da plačujemo električni tok deset ali petnajst par dražje, čeprav bi lahko znašala ta podražitev le pet par. Gradimo elektrarne na nafto, ki jo uvažamo in podobno. To niso rešitve za ureditev enotnega tržišča. BiH kot surovinsko območje je bila vezana na gospodarstvo ostalih jugoslovanskih republik. Struktura gospodarstva te republike zahteva, da bo pobudnik medrepubliškega sodelovanja. Toda težko je biti pobudnik v razmerah našega bolj skupnega kot enotnega tržišča. Izkušnje kažejo, da je bilo v preteklih letih težje pridobiti kapital iz sosednih republik kot iz tujine. Cemu torej pobuda, ko pa vemo, da ne more priti do njene finančne realizacije. Kot republika, ki nima finančmh možnosti za ovrednotenje svojih prirodnih bogastev, BiH ne more veliko razmišljati o izvozu kapitala. Pa vendarle, iniciative so tudi s strani Bosne in Hercegovine. Poleg »Energoinvesta'« so tud: nekatera druga podjetja poskušala preiti republiške meje. Naj omenimo samo primer, da se bo morala predelovalna industrija, ki ji bo onemogočeno — zaradi urav-novešenja zunanjetrgovinske plačilne bilance — uvažanje surovin, nujno srečati z domačo bazično industrijo, v katero naj bi vlagala svoj kapital. Drugi primer je formiranje samoupravnega sklada za gradnjo elektroenergetskih kapacitet. To pobudo so dali nekateri proizvajalci električnega toka v BiH, verjetno pa jim bo šlo na roko celotno elektrogospodarstvo republike. SLAVKO STANIČ ta teden Postopno upadanje Januarja in februarja je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji zelo visoka; enkrat večja od planiranega naraščanja. V marcu je bilo potem opaziti prva popuščanja konjunkture, medtem ko je aprilska proizvodnja bila precej skromnejša. Zimska žetev Reško-istrsko turistično območje je v prvih treh me§ecih doseglo 389 tisoč prenočitev. Prenočitve domačih gostov so porasle za 7 odstotkov, tujih pa za 29 odstotkov. Dovolj toka V skupriosti jugoslovanskega elektrogospodarstva so povedali, da bo ta mesec dovolj električne energije zaradi obilnih padavin v zadnjem času. Ureditev zunanje trgovine Zvezni izvršni svet je poslal v zvezno skupščino tri zakonske vsnutke, ki bodo urejali zunanjo trgovino. Po sprejemu bo uveljavljen medrepubliški sporazum o temeljnih rešitvah zunanjetrgovinskega in deviznega sistema. Za 300 odstotkov Tekstilna industrija za-grebško-siškega območja je v težavah zaradi pomanjkanja bombažnega in sintetičnega prediva. Nekatere vrste sintetičnega prediva so se podražile kar ta 300 odstotkov. Spodbudna gibanja Predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bi-jedić je povedal, da se je primanjkljaj v trgovitiski bilanci v letošnjih prvih treh mesecih zmanjšal za skoraj 200 milijonov dolarjev. Tako so se močno povečale devizne rezerve, ki so tokrat prvič narasle na prek pol milijarde dolarjev. Z jeklom slabo Proizvodnja je bila marca v slovenskih železarnah za 6 odstotkov večja kot februarja in za en odstotek večja kot marca lani. Proizvodnja jekla pa ni bila najboljša, saj je bila skoraj 8 odstotkov manj ša kot marca lani in za 6 odstotkov manjša od planirane. Gimnazijski »KAJ(( Ljubo eri j i v gai Slikar je do sedaj priredil več kot 25 samostojnih razstav. Olja, grafike in predvsem akvarele je razstavljal v Ljubljani, Celovcu, Slovenjem Gradcu, Šoštanju, Tržiču, Velenju, Železni Kapi i In drugod. Sodeloval je na slikarskih kolonijah v Izlakah, škof ji Loki, na Ravnah In na Krki. Kot ilustrator se je uveljavil pri številnih predvojnih naprednih revijah, časopisih in samostojnih publikacijah, kot scenograf pa pri Delako-vem Delavskem gledališču v Ljubljani. Njegova prva razstava v Kranju 1954. leta obenem predstavlja začetek galerijske dejavnosti v mestu, kjer razstavlja vsako leto. Za svoje delo je poleg drugih priznanj prejel 1961. leta in 1965. leta Prešernovo nagrado mesta Kranja. Vsakoletno srečanje z deli Ljuba Ravnikarja bi lahko postalo dolgočasno, če nas ne bi nestor gorenjskih umetnikov vsako leto zndVa postavljal pred mikavno dejstvo, ki ga vsakokrat prinaša Ravnikarjeva razstava akvarelov. Razstava pomeni Ljubu Ravnikarju še vedno tako pomembno zadevo, ki se ji ne more odreči, kajti pomeni mu nekakšni sodbi podobno dejanje, kjer je preje sam sebi sodnik in razsodnik, kakor pa občinstvo in kritika. Pred mnogimi leti je zapisal v svoj umetniški program, da gleda s pogumom in vero v bodočnost. Dejal je: »Vsa skrivnost uspeha je v delu! Sleherna stagnacija je nazadovanje. Samemu sebi bom ostal še nadalje najstrožji Ravnikar Mestne hiše kritik.« In sodnik svojega dela! To je pozabil zapisati, to, kar z vsakoletno razstavo v resnici počne: presoja svoje delo, vse tisto, kar je od zadnje razstave nastalo, kar je vredno pokazati drugim in sebi v potrditev, odobritev in ne nazadnje tudi ocenitev. Prav zato je letos zopet pripravil razstavo akvarelov in ji za osnovo izbral tista dela, ki jih je ustvarjal v slikarskih kolonijah od Poljanske doline, mimo Raven do Krke in njenih mlinov. V vseh kolonijah je sodeloval po besedah, ki si jih je kot moto svojemu delu zapisal v svoj zakonik: »Vsa skrivnost uspeha je v delu!« V neprestanem trdem delu, je pozabil pristaviti, kajti videl sem ga in spremljal njegovo delo že v več slikarskih kolonijah. Bil je najbolj nediscipliniran član teh kolonij, zakaj nikoli se ni držal ure, ki je bila določena za kosilo in počitek, marveč je redno delal do poznih popoldanskih ur, skoraj do sončnega zahoda. Toda bil je discipliniran pri svojem ustvarjalnem naporu; v enem dnevu se je selil od motiva do motiva in iskal vedno le takšne, ki so mu povzročali največ težav, se mu upirali, kajti le tako je lahko zadovoljil in potešil svojo ustvarjalno silo. Presenetilo me je, da je Ljubo Ravnikar vedno iskal najbolj osvetljene motive, se sam postavil na prostor, kamor se je sonce z največjo močjo upiralo. Tam Je vztrajal, dokler mu ni sonce posvetilo na hrbet, nato pa se je preselil drugam, tja, kjer je lahko slikal motiv proti soncu. Vsak opazovalec je obupal, če je čakal, da bi slikar klonil: vsi so občudovali njegovo neverjetno vztrajnost in energijo. Ta pa se je prelivala v slike In moral sem o slikarjevem načinu dela tudi spregovoriti — morda bomo tako še bolj cenili njegovo delo, ki se zrcali v slikah, v akvarelih, Id jih je ustvaril mojster te tehnike Ljubo Ravnikar. A. Pavlovec V kranjski gimnaziji bodo dijaki kmalu izdali tretjo letošnjo številko svoje revije »KAJ«. Glasijo ima bolj literaren značaj, prvi del pa je namenjen aktualnim problemom in ima tudi vzgojni namen. Revija je bila ustanovljena lansko leto. Izšli sta dve številki, ki sta dobili nagrado za (najboljše srednješolsko glasilo v Sloveniji. Urednici sta bili Miljana Prestor in Majda Kne, ki sta ji dali čisto svojsko podobo. Vse uredniško delo je izključno v rokah gimnazijcev in se zato tudi razlikuje od ostalih glasil, ki jih vodijo mentorji. Mentor nikakor ne more ustvariti popolnoma sproščenega občutja, ki narekuje posamezne prispevke. Vsi so usmerjeni na vprašanje profesorjeve sodbe o članku in piscu. Tega pri »Kaju« ni. Problemov, ki tarejo i;cvijo, je več. Članke pretipkaio uredniki sami, kar jim vzame precej časa; tudi nabirajo jih sami. Zal je gimnazijska mladina precej malodušna do svoje revije. Vlada zmotna misel, da »KAJ« zanje piše uredništvo. Pesnike in pesni- Zale cc je treba naravnost pr za sodelovanje. Nova urednika Vera tel in Mate] Metlikovič (Pl'cy tejj urednici sta pred r"a' turo) ter idealizem porno^' kov skušata »KAJ« bolj Pj ljubiti, prilagodili in razšii'1" med gimnazijci, želijo pa t0' di, da se z revijo seznani v's3 lokalna »kulturna javnost*' Mogoče je podatek, da S*"* stosedemdeset dijakov tis^3 ^vijo z naklado štiristo 'z' vodov, presenetljiv, če Pa Pomislimo, da je to «d,na kranjska kulturna revija, Jc številka precej majhna. *0 J> revija natisnjena (najug«"' oejSj pogoji so bil! uredništva, ki si mora bojati še pisalni stroj in sl nekje najti prostor za de'°' goIa je sicer obljubila P°d' poro reviji, vendar žele m1.3' di ustvarjalci tudi prizor teven gimnazijskega kroga ^ pomoč kulturnih ustanov, K1 bi se pozanimale za nj^0 razširitev. Da sloni vse delo na čisW idealizmu, pove že dejstVjj da se bo »KAJ« pocenil <* Prejšnjih dveh dinarjev dinar petdeset. M. Hladnik U* na Albin Polajnar v galeriji Prešernove Akademski slikar Albin Polajnar je rojen figuralik ln posrednik zanimivih in bogatih občutij, ki se rojevajo v njegovem viharnem ekspre-sionističnem svetu. V njegovem delu zasledimo vpliv Oskarja Kokoške, pa tudi fauvizem je pri njem močno prisoten. Motivi iz narave, ki prevladujejo v njegovih delih, so obogateni z notranjo silo, barve pa jim dajejo svojevrsten poudarek in veljavo ter poglabljajo njihovo ekspreslonistlčno vzdušje. Hkrati lahko ugotovimo, da se umetnik ne omejuje na neki povsem osebni in drugim težko razumljiv izraz kot mnogi slikarji njegove generacije, temveč poskuša dati svojim krajinam večkrat tudi podobo, kakršno najdemo v orientalski umetnosti (Orientalska pokrajina, Po- letna pokrajina Itd.). Pri ^ uporablja svobodne, noU* njemu izrazu slike ustre*"e barve. Iskanje novih poti P* se pri Albinu Polajnarju zf< cali tudi v delih, ki niso posredno vezana na določb motiv, kot npr. v Odsevi"' kjer surrealistična strem1)* nja presegajo doslej zap*** ne načine slikanja. F. Mena* 0 V sredo, 26. aprila, so na Jesenicah v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu odprli s kratkim kulturnim programom razstavo akvarelov radovljiškega slikarja Franceta Bol-tarja. Slikar se je predstavil jeseniškemu občinstvu s samostojno razstavo prvič. Razstava bo odprta do 7. maja. 0 Pred nedavnim je amatersko gledališče Tone Cufar na Jesenicah uprizorilo priredbo znane Grimmovc pravljice Pepel-ka za najmlajše ljubitelje gledališča. Pepelko je režirala jeseniška igralka Vera Skumavčeva, sceno pa je pripravil Jože Bcdič. b*i*J?^ein muzeju so med prazniki odprli dve razstavi. Prva bo stalna in prikazuje razvoj jju^ e*a usnjarstva tn jo je organiziral tržiški muzej, druga razstava pa ponazarja umetnost ^ Pranega usnja. Drugo razstavo je pripravil Narodni muzej iz Ljubljane in bo odprta "° konca meseca, (jk) — Foto: F. Perdan Najstarejša občanka je praznovala 8ta^?f8enlikl občfal ** nai" 'arejsa Pečar Helena, Sku- Obi'ifVa mama lz Mojstrane, »skali smo jo prav na njen • rojstni dan, ki ga je pra-""ovala v sredo, 3. maja. »kumavčeva mama Je sicer J zdrava, Ie hoditi ne more Zanjo skrbi Pečar Vida, podnica, kl nam je pomaga- • da smo se lahko z mamo sporazumeli. Skumavčeva mama govori in razume le izraziti mojstranški dialekt. »Že dve leti me noge bolijo in hoditi ne morem,« pravi mama, »prej pa sem bila vedno zdrava in ne pomnim, da bi kdaj resno zbolela. Mož je bil v službi pri železnici, kmetije nisva imela in tako v življenju nisem nikoli Angležinjo navdušile naše gore . v teh dneh se je na Roble-*li na Begunjščici mudtta na točilnicah turistka iz Anglije *}"a ft Whitaker, ki jc v lon-a°nskih umetniških krogih Znana kot zelo nadarjena **lada umetnica — slikarka. * čopičem in barvami je "stvarjala čudovite podobe l^čga gorskega sveta in ne-ke&a dne so jo gostje in la-stn'ki koče na Robleku za- prosili, da bi na sveže pre-pleskano steno v koči kaj narisala. Rita se je odločila za ponosnega gamsa, za ozadje pa je narisala naše planine. Planinci in turisti, ki zdaj obiskujejo kočo na Robleku, so nad podobo, ki jo je v spomin na prijetno bivanje pri nas narisala mlada Angležinja, zelo navdušeni. D. S. garala. Tedaj je bilo življenje hudo, mesa skoraj nismo videli na mizi. Danes, danes se dobro živi, tako dobro, da nikoli prej. Sama sem se rodila na kmetiji, šest otrok je bilo pri hiši. Z možem pa sva imela šliri otroke. Trije sinovi so umrli med vojno, vsi v enem letu. Eden je bil ustreljen kot talec v Begunjah, drugi je umrl v nemškem taborišču, tretji pa je umrl zaradi bolezni. Ne vem, zakaj sem dočakala tako visoko starost. Ime-Ia sem zelo dobrega moža, s katerim sva se razumela in skupaj preživela 55 let. V življenju nisem nikoli preveč obupavala, vedno sem si dopovedovala, da tako kot je, mora biti,« pravi Skumavčeva mama, ki rada govori in živahno pripoveduje. Za svojih 96 let pa je kljub oboleSm nogam še vedno zelo zdrava in krepka. D. Sedej Bilo je pred prvomajskimi prazniki. Pri "Jesarju je bila dolga vrsta. »Pol kilogra-V7"? Za juho, telečje meso za zrezke, za-Jtornice za pečenko, maso za čevapči- e • • •« so izbirale gospodinje. »Na vikend g£e>?io,« je bilo slišati, »lahko dobimo obi- *e- Odrežite še salame, ne navadne, suhe %av>'ilovičeve! Med prazniki smo kar na-'**"e7 lačni...« Le redka je pri blagajni "štela manj kot deset starih tisočakov. Med klepetavimi, praznično razpolože- imi ženskami, je stal star mož. Obleka, 1 jo je nosil, že dolgo ni bila več nova, Q bila je skrbno očiščena in zlikana. Ka-jc, da je pokojnina hudo skromna. 1° Je prišel na vrsto, je skoraj plaho vpra-,ai mesarja, če bi lahko dobil kosti za luho. »le kosti bi rad.« , ženska za njim se je zasmejala, češ, do še danes kupuje kosti za juho. Obr- nila se je k sosedi in že je glasno pripovedovala, da njeni še take prave, goveje juhe ne marajo, če se v njej ni kuhato vsaj trtčctrt kile mesa... A mesar se ni smejal. Prijazno je odgovoril starčku. Na tehtnico je naložil kosti. »Da bo še malo za obirat«, je dejal, in dodal še košček mesa. »Za boljši okus pa še malo jeirc, saj ima žena gotovo rada dobro juho,« je nadaljeval in odrezal še dobrih 10 dekagramov jetre. Hitro je zavil in položil pred starčka. »3 dinarje.« S tresočimi rokami je mol izvlekel tisočaka in se ves ganjen zahvaljeval. »Saj so le kosti«, je zamahnil z roko mesar. »Vesele praznike vam želim in ženi tudi, pa še pridite!« Še preden je starček prišel do vrat, je bilo iz vrste slišati: »Da se nekdo drenja za pol kilograma kosti?* 45 tekmovalcev že prijavljenih 0 Do svetovnega prvenstva v motokrosu za kategorijo motorjev do 250 kubičnih centimetrov, ki bo 21. maja na prenovljeni progi v Podljubclju, nas loči le še 14 dni. Zadnje priprave na progi se končujejo. Prireditelj upa, da bo uspel zbrati potrebno vsoto denarja, tako da bo prireditev lahko nemoteno tekla. V javnosti so tudi že lepaki za največjo mo-tociklistično prireditev v Jugoslaviji, v prodaji pa bodo kmalu tudi vstopnice. Le-te bodo znatno cenejše, in sicer bo moral odrasli v predprodaji odšteti za vstopnico 6, otrok pa le 2 dinarja Na prireditvi pa bodo vstopnice po 10 oziroma 5 dinarjev. £ Izdelan je tudi že dokončen program prireditve. Ob 12,15 bo v Podljubclju prva vožnja za državno prvenstvo v motokrosu za mopede. Sledila bo svečana otvoritev prvenstva. Ob 15. uri bo na sporedu prva vožnja za svetovno prvenstvo v kategoriji motorjev do 250 kubičnih centimetrov. Trajala bo do 15,45. Nato bodo spet dirkali motokrosisti z mopedi. Sledila bo druga vožnja za svetovno prvenstvo, ki naj bi se končala ob 17,25. Nato bo svečana razglasitev rezultatov in podelitev zmagovalnih vencev za obe kategoriji. Uradni zaključek tekmovanja pa bo ob po! devetih zvečer v hotelu Jelovica na Bledu, kjer bodo dobili tekmovalci tudi praktične nagrade. Sledila bo prosta zabava s plesom. 0 Organizator velike ljubeljske dirke je že prejel 45 dokončnih prijav. To so najboljši tekmovalci iz Avstrije, Belgije, češkoslovaške. Danske, Finske, Madžarske, Nemške demokratične republike, Nizozemske, Poljske, Sovjetske zveze. Švedske, Švice, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije, Združenih držav Amerike, Bolgarije, Španije, Luxemburga, Irske in seveda Jugoslavije. Med našimi vozači bo tudi Trži-čan Jože Zupin. V druščini 45 prijavljenih tekmovalcev so vsi trenutno najboljši motokrosisti v tej kategoriji na svetu. 0 Doslej sta se končali že dve dirki za svetovno prvenstvo. Zadnja jc bila v nedeljo v francoskem mestu Pernes. V obeh vožnjah je s precejšnjo prednostjo zmagal Belgijec Joel Robert na japonskem motorju suzuki. Drugi jc bil Sovjet Moisejev, tretji pa njegov rojak Kibirin. Tretja dirka bo v nedeljo (jutri) v Markeju na Nizozemskem, četrta pa teden kasneje v Holicah na Češkoslovaškem. Potem bo pisana karavana dirkačev in jeklenih konjičev prišla v Tržič, kjer bo peta dirka za svetovni naslov. Sledilo bo še 7 dirk in svetovni prvak, ki bo nabiral točke tudi v Podljubclju, bo znan! J. Košnjek , Morda niste vedeli Denar s hranilne knjižice Ljubljanske banke vam izplačajo vse pošte v Sloveniji. Seveda lahko nosite denar s seboj na najrazličnejše načine, toda preden se odločite, vprašajte Ljubljansko banko! /O ljubljanska banka Boji v Južnem Vietnamu se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo in saigonske sile so skoraj na vseh bojiščih v močno podrejenem po'oža-ju. Videli je, da bi se njihovi po'ožaji mnogokje že zdavnaj sesuli, če ne bi bilo orjaških Ofenziva se nadaljuje osemmotornih letečih trdnjav B-52 in bliskovitih phanto-mov, ki uro za uro stresajo na napadalce tone in tone čistimo Gorenisko Svet krajevne skupnosti škofja Loka Je na seji 17. aprila med drugim razpravljal o čistoči mesta. Bregovi obeh Sor so polni naplavin in odpadkov, uničujejo se zelenice in nasadi, okrog tovarn in Stanovanjskih blokov in hiš ležijo smeti in odpadki, odmetavanje papirja po ulicah je že prešlo v navado občanov. Vse to nikakor ne more biti v ponos mestu in meščanom, so menili na seji, zato so se odločili, da maj proglasijo za mesec čistoče. Svet KS je prav v teh dneh poslal vsem občanom, kolektivom in organizacijam odprto pismo, v katerem jih seznanja z akcijami krajevne skupnosti v mesecu čistoče v Skofji Loki in jih tudi opozarja, kaj bi morali sami storiti za lepši videz mesta. šole, taborniki in planinci bodo očistili bregove obeh Sor, zelenice in nasade, šolarji cbeh osnovnih ošl in dijaki gimnazije v škofji Loki pa bodo o čistoči pisali šolske naloge. Najboljše bodo nagrajene. KS pa bo razpisala tekmovanje za najlepše urejeno hišo, stanovanjski blok in okolico tovarne. Hkrati pa se je svet KS dogovoril s komunalnim podjetjem za ureditev mestnih ulic, komunalni nadzornik pa bo spremljal, kako bodo akcije potekale. smrtonosnega eksploziva. Konec minulega tedna so prišla tudi prva poročila o letalskih napadih severnovletnamskih migov na ladje ameriškega Sedmega ladjevja, ki plujejo ob obali Demokratične republike Vietnam in obstreljujejo cilje na kopnem. Letalskim napadom so se pridružili tudi napadi hitrih bojnih ladij in tako se je vojna prenesla s kopnega in zraka še na morje. Ameriška letala še vedno napadajo ozemlje severno od demilitarizirane cone, čeprav ni poročil o novih napadih na Ha-noi in Haifong — o čemer smo podrobneje pisali v prejšnji številki. Nekateri obveščevalni strokovnjaki v Wa-shinglonu in Saigonu napovedujejo, da bo trajala ofenziva osvobodilnih sil še najmanj mesec dni in da je njihov cT) najprej razdeliti Južni Vietnam na dva dela, potem pa napasti Saigon. če je to točno, bomo kmalu vi-delL Treba je povedati, da Američani medtem še vedno umikajo svoje sile iz Vietnama in da jih je sedaj tam samo še okoli 75.000. Trdijo, da jih bo do začetka prihodnjega meseca že manj kot 70.000 — točno toliko, kot je to napovedal Nixon. Res pa je, da so medtem znatno okrepili svoje letalske sile, pri čemer pa zatrjujejo, da je kljub temu v Vietnamu sedaj manj ameriških letal kot jih je bilo leta 1965, ko jih je bilo največ. Ravno tako so okrepili tudi oddelke pomorske pehote na ladjah Sedme flote, ki pa jih tako in tako niso nikoli šteli kot prisotne v Vietnamu ln torej niso vštete v število Američanov v tej deželi. Omeniti velja še, da so tudi pariški pogovori o vietnamski vojni še vedno na mrtvi točki, kajti Američani jih bojkotirajo in zatrjujejo, da se jih ne bodo udeležili toliko časa dokler ne bo prenehala sedanja ofenziva. Nočemo se ti z ljudmi, ki medttfij. sedijo za konferenčnhnl zami, napadajo nase zav ^ ke v Vietnamu, trdijo. m posled še en drobec Iz nama: predsednica dc,ega.ade začasne revolucionarne v na pariških pogovorih je j£ slala vsem ameriškim « . torjem pismo, v katerem J prosi, naj zastavijo ves vpliv in preprečijo Nfconu njegovo »avanturistično daljevanje poti v Vietnam Težko je verjeti, da bo W» to pismo kakšen vetji ^ na razvoj dogodkov, Je P zgovorna ilustracija trdi ' da skušajo v Vietnamu okoli njega uporabiti P vsa sredstva: vojaška, P tična in propagandna. LJUDJE IN DOGODKI Nezgoda na morju Reklama pa taka Med francosko in britansko obalo redno vozi vozilo na zračno blazino »Princes Anne«. Pred dnevi pa se vožnja ni končala posebno srečno, saj je vozilo nasedlo na peščino sredi preliva. Počil je gumijasti obroč okoli trupa vozila. Nihče od potnikov ni bil ranjen, tudi avtomobili na krovu vozila niso bili poškodovani. Pri nesreči podobnega vozila, ki vozi med nekima angleškima otokoma, pa je bilo več smrtnih Irtev. Obnovljene knjige Med poplavami leta 1966 so bile močno poškodovane tudi zbirke narodne knjižnice v Firencah. Nekaj let so se restavratorji trudili, da bi očistili in uredili znamenite zgodovinske liste. Zdaj je delo opravljeno in knjige spet razstavljene. Na razstavi v Firencah je na ogled 1500 najstarejših knjig in okoli 500 pergamentov. Knjige so v restavratorskih delavnicah obnovili z najsodobnejšimi pripomočki in sedaj ima florentinska knjižnica spet svoje zaklade, za katere so mislili, da so ob povodu ji bili izgubljeni. Racija Italijanska policija je v Rimu izvedla veliko racijo. Zaprli so več kot 600 ljudi, našli 680 ukradenih avtomobilov, zaplenili kup orožja in razstreliva ter našli za nekaj sto milijonov lir ukradenega blaga, umetnin in tihotapljenih cigaret. Prometniki so v nekaj nočnih urah kaznovali voznike z več kot 33.000 kaznimi. Lov na selivke V Italiji so leta 1969 izdali zakon, s katerim so prepovedali lov na ptice selivke. Pred kratkim pa se je razvedelo, da so nekatere pokrajinske uprave spet dovolile pomladni lov na ptice, ki se vračajo v severne kraje. Blatni vulkani Zakavkavška republika Aztrbajdžan ima 220 blatnih vulkanov ali nad polovico vseh vulkanov te vrste na svetu. Hkrati z blatom ti vulkani bruliafo tudi skale in plin. Znanstveniki pet >o v vulkanskih izbi tihih našli tudi nafto in metan. Po U m sklepajo, da so blatni vulkani znamenje, da je v bližini nafta ali zemeljski plin. Neka zahodnonemška tovarna cigaret je v nekem časopisu objavila oglas, da je dala v prodajo novo vrsto cigaret z imenom Pilo. Ob oglasu je bila tudi slika škatle s cigaretami, na njej pa je pisalo Polo cigarete. Bralci so se takoj oglasili in spraševali, katero ime je sedaj pravo. V naslednji številki se je časopis bralcem opravičil, popravil tiskovno napako in zapisal, da je nova cigareta Poli. Ker pa to ime ni bilo točno, je moral časopis spet popraviti napako. Naslednji dan je pisalo, da imajo nove cigarete ime Przo, drugi dan spet Paolo. Po kdo ve katerem poskusu, da bi vendarle zapisali točno ime nove cigarete, je časopisu vendarle uspelo brez napake sporočiti novo ime cigarete — Polo. Stavec je dobil oster opomin v podjetju, tovarna cigaret, ki ji je s svojim motenjem napravil nenavadno reklamo, pa mu je poslala ne ravno majhen ček. Tri sto žrtev tornada V pokrajini Mimensing v državi Bangla deš je divjal tornado. Hitrost vetra so namerili na 280 kilometrov na uro. Veter je razdejal območje na več kot 500 kvadratnih kilometrih. Po prvih vesteh naj bi izgubilo življenje več kot tri sto ljudi. Velikanska škoda je tudi na polju in na bivališčih. Požar V sušilnici podjetja Javor v Pivki je iz doslej neznanih vzrokov izbruhnil požar. Zgorelo je 30 kubičnih metrov jelovih desk in del sušilnice. Ogenj je bil tako močan, da ni zgorel samo les v sušilnici, pač pa se je začel taliti tudi aluminijasti strop sušilnice. Gasilci so preprečili, da bi se ogenj razširil še po ostalem delu sušilnice. Gasilci so preprečili, da bi se ogenj razširil še po ostalem delu sušilnice. Po prvih ocenah je škode za 850.000 din. Črni prazniki Med prvomajskimi prazniki se je na slovenskih cestah zgodilo nekaj več kot 200 prometnih nesreč. Hudo ranjenih je bilo 60 ljudi, laže pa 96. Pet ljudi je izgubilo življenje. Tri tedne brez črnih koz IHinili so že trije tedni, odkar je v Jugoslaviji zbolel za črnimi kozami zadnji bolnik. Navedeno obdobje je za teden dni daljše od inkubactjS dobe, v kateri se pojavi ta nevarna bolezen- .g slej so pozdravili in poslali domov iz bolnisn v Djakovici 74 bolnikov, 15 ozdravljenih Pa ' odšlo iz karantenske bolnišnice v Beogradu. Lažne diplome V delovnih organizacijah v jugovzhodni dela polno ljudi z lažnimi in nezakonitimi ^ kot da bi tvegali, da jim ugrabijo otroke, j o J nova metoda ustaških organizacij, kako prtt\ ' denarja. Le malo Jugoslovanov se v takih prt' rih obrača na policijo, drugi raje vsak ^'feđ. plačajo podporo ustaškim organizacijam. ^e ^ tere družine si ne upajo več pošiljati otrok ^ šolo, druge se spet nameravajo izseliti Švedske Kitajsko zdravljenje V Bolu na Braču bodo to jesen odprli »ui]hn° kliniko, kjtr bodo zdravili bolezni s 3000 starini kitajskim načinom zabadanja igel, imenovano akupunkturo. Klinika bo sestavni novega hotela. Požar v rudniku V največjem ameriškem rudniku srebra V riti I V C L IL fl t umi I MACrri ,«urili\H ^ • ■ i log v državi Idaho je izbruhnil požar, v katere^ je izgubilo življenje pet rudarjev. Ogenj je bruhnil v globini 1150 metrov. Usoda 80 rudarjev ki jim je ogenj preprečil vrnitev, ni znana. sobota _ GLAS * 9. STRAN Aprilsko sporočilo 1941 re d i g r a ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE ®*rtoIt Brecht, Berlcht der Serbcn) h! i Opozarjali smo prebivalstvo Berlina na »tlerjevske izgrede na Kurfurstendammu ob ji?Znovanju židovskega novega leta septembra "31, o zločinih, ki so jih hitlerjevci zagrešili v "linuiih letih nad komunisti in socialisti vse do "mora komunistov v Potempi, kjer je oblast »cer krivce odkrila, vendar jih ni obsodila, ka-*°r bi zaslužili. Tako smo pripravljali demonizacijo. Dne 22. januarja 1933 sva z možem odšla Z<* doma, da bi se pridružila tovarišem. Toda J "a Schonhauscrallee naju je kakor mnoge ruge zaustavila policija, ki je tega dne že navsezgodaj zjutraj zastražila s kordoni vse dohode K ulicam, po katerih naj bi paradirala hitlerjev-a SA. Nič ni pomagalo, da sva z možem hotela Pregovoriti policiste, naj naju spustijo naprej, Ceš da sva namenjena k sorodnikom. Morala sva J!825*]. Vedela sva, da jc na Schonhauserallee poljski kordon tako močan, ker so se policisti °aJl delavskih množic, ki naj bi prišle iz berlinskih predelov Pankovva in Nordena. Morala sva Oaleč naokrog, preden sva prišla do naših demonstrantov, oziroma do množice, ki je nenehno vzklikala protinacistična gesla. Toda tudi tu so nas zaustavili policijski kordoni in nas niso pustili, da bi se prebili na Bullovvplatz, čeprav smo bili že čisto blizu. Z neke terase so se v nas naperile strojnice. Policijski kordoni pa so se zaletavali ob nas in nas potiskali nazaj. Tako so lahko onstran kordona prikorakali nacisti, a jih n* bilo mogoče več slišati ob našem protinaci-*tičnem vzklikanju: »Proč z rjavo kugo! Roke Proč od Berlina, rjava kuga! Morilci delavskega razreda! Hlapci izkoriščevalcev!« Taka in podobna gesla smo vzklikali. Zdelo se mi je, da *° nacistične vrste ob tem vzklikanju postale zgotove in da se je na obrazih SA-Jevcev zarisal strah, zlasti na tistih, ki so prišli iz drugih pokrajin Nemčije. Preplašeno so vrteli glave v bojazni, da nas policija ne bo mogla več zadržati. Tako je bilo ob ustju Bullovvplatza, kjer sva bila Jaz in Fric. Policisti so se neprestano ozirali tudi Proti oknom, s katerih so deževali na naciste različni odpadki, od gnilega krompirja do pokvarjenih jajc pa tudi drugih trših predmetov. Zato je parada rjave SA bolj poskakovala kakor korakala. Z nekega podstrešja je na korakajočo SA priletela slamnata lutka s Hitlerjevim obrazom in hitlerjevski uniformi. Podobno pa jc bilo tudi drugod, kjer je pod zaščito policije korakala SA. Delavci iz Wedinga so vzklikali: 'Naj rjavi prikorakajo v VVeding, če si upajo! in istočasno vzklikali 'rdečemu Berlinu', 'rdečemu VVcdingu', 'rdečemu Pankowu', 'rdečemu Nordenu' itd. ter prepevali delavske revolucionarne pesmi.« Komunisti so bili edini, ki so se brez kompromisov prizadevali, da bi odvrnili Hitlerjevo 'rjavo kugo' od Nemčije. Tega ne morejo zanikati niti sodobni buržoazni zgodovinarji. Tudi Hitler se je Zavedal, da je Berlin 'rdeč', zato je staro legendo o 'rdečem Berlinu' hotel razbiti z nacistično demonstracijo, ra kateri so korakali SA-jevci, med njimi tudi delavci, ki so nasedli — zbegani in neosvešeeni — Hitlerjevemu nacionalnemu 'socializmu', čeprav je bilo v tem času že znano, da podpirajo Hitlerja bankirji, kakršen je bil na primer bankir Schroeder, s katerim se je Hitler sestal 4. januarja 1933 in tako dobil dovolilnico za oblast tudi s strani nemških kapitalistov, ki so spoznali, da bo Hitlerjev 'socializem 'samo utrdil moč njihovega razreda, delavce pa prisilil k molku In pokorščini. Kako resnična je pesem nemškega protinacističnega in komunističnega pesnika Bertolta Bicchta 'Das Lied vom SA-Mann': Želodec mi jc krulil. Zaspal sem od gladu. Dcutschland ervvache! Me zbudil klic jc v snu. Za klicem sem marširal. Ne da bi vedel, kam. Baje v Rcich tretji gremo In kruh baje bo tam. In ko sem že marširal, Ga vidim: debeluh Ob meni je korakal In kričal: Delo, kruh! On v visokih škornjih In nabrž sit kot bog. Ob njem korak ubiral Sem gladen, bosih nog. Rad v levo bi marširal, Me sune v desno on. Zdaj stopam na povelje Kot slep rudarski konj. In z njimi, ki so siti, Korakam gladen, bled V Reich tretji, kjer znabiti Za lačne ne bo skled. Revolver so mi dali: Ubij ga! Tvoj sovrag! Šele, ko bil je mrtev, Sem videl: bil je brat. Zdaj vem: tam so mi bratje, Ker vse nas druži glad. A jaz še z njim marširam, Z njim, ki je moj sovrag. Tako je brat umrl. Jaz sam sem ga zaklal. A vem, če brat ne zmaga, Iz bede ne bom vstal. (prepesnil Miha Klinar) Tudi ta del delavstva, ki je .marširal' s Hitlerjem, jc bil del tragike nemškega delavskega razreda. Toda to delavstvo je bilo v manjšini. Najbolj množično je bilo organizirano pri socialnih demokratih in komunistih. Njihova združena fronta bi lahko preprečila ustoličenje Hitlerjevega zločina v Nemčiji. O tem imam zbrano več sto strani obsežno dokumentarno gradivo, ki sem ga zbral in napisal že leta 1960 in ga dopolnil s spomini Štcfi Federle-Lehmannove kot študijsko gradivo za roman .Berlin', v katerem ne nameravam obdelati samo življenja Štefi in Frica Lehmanna, marveč tudi obdobje, ki jo tako usodno poseglo v usodo sveta in vseh predvojnih generacij. Za popolno razumevanje, kako je prišlo do ustoličenja Hitlerjevega zločina leta 1933 v Nemčiji, bi moral dokumentarno opisati celotno obdobje nemške zgodovine od novembra 1918 dalje s posebnim poudarkom na obdobju 1925—1933 in šc to z dvema podpoglavjema 1925—-1929, ko jc svetovna gospodarska kriza sprožila tudi politično krizo, ki jo je meščanski razred skoro po vsej Evropi skušal obvladati z avtoritativnimi režimi, ki so imeli že vse znake fašizma in bili v prvi vrsti naperjeni proti razredno zavednemu delavskemu gibanju v Evropi. OB lš ČIM NAŠE PRODAJALNE GLORIA 231 179 165 din ROS PEK T MODELOV Cankarjev »Za narodov blagor« v Prešernovem gledališču O režiserjevem konceptu te komedije — bolje: resne, grenke farse — sem že napisal nekaj misli v Glasu 22. aprila. To pot — ker sem obljubil tako — bom spregovoril še dve, tri besede o igralskih stvaritvah, o sceni in o kostimih. Cankarjevo delo pač zasluži tolike pozornosti .— saj so njegova odrska dela gotovo vrh slovenske dramatike pa tudi preizkus režiserjeve umetniške moči, preizkus zmogljivosti igralcev in drugih odrskih sodelavcev. Ker je še tako trpka resnica gotovo boljša kot sladkobna laž, sem v prejšnjem pisanju že povedal, da mi predstava ni bila všeč, ne le zaradi hrupa, ki je dušil liričnost besedila, pač pa še bolj zaradi nasilnega, nekakega »poso-doblenja«. Človeška čustva in človekove lastnosti so danes res take kot so bile v Cankarjevih časih. Tu mislim na čustva ljubezni in sovraštva, ma radost in bolest, na čast in ponos pa na razne nelepe čednosti, kot so hinavščina in zahrbtnost, preračunljivost in prilizovanje. Toda medčloveški konflikti v Cankarjevih odrskih delih so zrcalo njegovega časa, torej preteklega, ne današnjega časa. Takratne politične razmere so bile vse drugačne in se jih ne da primerjati — vsaj nenasilno ne — z današnjimi. Ko so stvari vendar sedaj bolj čiste, bolj humanizirane kot kdajkoli v naši zgodovini. Glede igralskih kreacij spričo gledanja ene same predstave le stežka povem pravo besedo. Saj se mi je ves čas ob premieri vsiljevala misel na potrebo po roša-dah nekaterih vlog. To me je motilo; čeprav vem, da Prešernovo gledališče ne razpolaga z dovolj številnimi igralci za vsak poseben žanr in za vse karakterne vloge. Tu se res ne da nič napraviti. Vtikati se v režiserjevo zamisel pa tudi ne gre. Najimpresivnejšo odrsko stvaritev je poosebljal Cveto Sever s svojim »slabo oblečenim mladim človekom«. Brez besed, le z nemo pantomimo in občasno igro na orglicah je ves večer napolnjeval odrski prostor. Imeli smo občutek, da je ta človek Cankar sam, ki od strani zre vso nečedno igro med veljaki, igro za oblast, ne za resničen narodov blagor. Gotovo Sever-jeva izvrstna kreacija ni nastala mimo režiserja — obema hvala za to res nenavadno lepo odrsko doživetje! Potem je bil tu Aleksij pl. Gornik; pou.stvaril ga jc Tine Oman, ki ga je sugestivno pritegnil interes vseh gledalcev v dvorani. Ne le zaradi posebnosti svoje vloge v političnih spletkah, pač pa zaradi svoje umirjene, zanesljive igre. Poleg Severja je treba tudi Omanu priznati izde-lanost njegove vloge. Seveda je pri oblikovanju te odrske osebe le korak do pavlihov-stva in do laskanja publiki. Res je — po Cankarju — Gornik nekoliko naiven, neizkušen ljubimec pa tudi flegmatičen in po svoje tudi — previden. Pavliha pa nikakor ne. Saj je bil Gornik personifikacija svetovljanskega ljubljanskega zdravnika dr. Vinka Gregoriča, neodvisnega politika, izdajatelja časnika in finančnika, ki se je upal spustiti v gradnjo — za one čase velikanskega — hotela Union. Torej mož je bil kot moški lahko neizkušen, kot politik pa prav nič omahljiv. No, Oman nam je Gornika lepo poosebil, le nekoliko premlad je bil zanj; to pa ni njegova krivda. Tudi kostimerka ni Gornika ustrezno oblekla, saj to ni bil kak potujoči glumač ali celo plejboj. Mondenost v oblačenju je pač drugačna, ali ne? Za nosilca glavnih vlog dr. Antona Grozda (Vlado Uršič) in dr. Pavla Grudna (Jože Kovačlč) se nikakor nisem mogel ogreti. Premlada, previtka, preveč cankarjan-sko pozitivna po svojem igralskem žanru — tu pa nosilca negativnih vlog pokvarjenih veljakov — po Cankarju bi morala biti oba šestde-sctletnika, več ali manj. Obeh mi je bilo žal, saj so mi še vedno pred očmi njune izvrstne kreacije — Urši-čev župnik v Hlapcih in Pat v Behanovem Talcu ter Ko-vačičev Jerman v Hlapcih. Njun duhoviti dialog se je kar nekam porazgubil v nemiru, ki ju je prav po nepotrebnem skoro ves čas obdajal — seveda v smislu režiserskega koncepta. Bojim se, da je poprečni gledalce zato večkrat izgubil smisel dogajanj na odru. Izmed igralk je že zaradi svoje vloge močno izstopala Helena, Grudnova žena (Biba Uršič). Cankar je pred prvo uprizoritvijo naročal: »Grud-novka je rafinirana in fina ženska, mora pa biti tudi — lepa!« Tej predstavi je Biba Uršičeva docela ustrezala. Naravnost impresivni so bili lirični dialogi med Heleno in Gornikom. Posebno v pasažah, ko ju je diskretno spremljalo tiho igranje Se-verjevih orglic ... Žurnalist Julijan ščuka (Jože Vunšek). očitno nosilec Cankarjevih misli, je po figuri in po besedi kar preveč polnil mizansceno. Bil je bolj mogočni Kalander kot drobni, ostrojedki in posmehljivi Cankar (Ščuka!). Ne morem se izogniti misli, da bi bila rošada vlog med Jožetom Kovačičem in Vunškom igri v prid. Seveda pa je bil ščuka dobro oblikovan, z zanosom kot smo pri Vunšku navajeni. Morda bo zanimivo, kaj je avtor dela naročal intendantu ljubljanskega gledališča, kakšen naj bo ščuka: »Recite mu zaboga, da ne sme prodajati patosa, miren mora biti!« Grozdova nečakinja Matilda (Tilka Intihar) je svojo vlogo ljubko odigrala, čeprav ji najbrž ni bilo prelahko ob igri svojega ženina Kadivca (Janez Kovačlč). Igra mladega igralca je bila le preveč vehementna in po nepotrebnem živčna. Sicer vedno v vseh vlogah tako izvrstna igralka Irena šiling, to pot kot Grozdova žena Katarina, ni prišla do izraza. A to ni njena krivda, vloga je tako drobna. Sicer pa je vprašanje, zakaj tudi manjše, nekoliko v ozadje pomaknjene vloge niso bile s strani režiserja bolj izdelane? V mislih imam poeta Stebelca (Z. Rađenovič), Si- ratko (J. Dolinar) in hišno pri Grudnovih (E. Režun)? Nekatere vloge so bile sicer v rokah izvrstnih, starejših igralcev, a so se spričo skopega teksta kar porazgubile v dejanju, ki dviga le vodilne posameznike in kolektivni igri ne dopušča vdora v »prvi plan«. Tak je pač Cankar s svojimi junaki, ki se nenehno bore, padajo, znova vstajajo, obupujejo, zmagujejo ali žalostno umro... In prav zaradi te posebnosti je tako važno na-študiranje obrobnih vlog. Morda je bila zato tako izjemno šibko odigrana vloga Gornikovega sluge Petra (Zvone Kozina)? Vidnejšo vlogo je nosila tudi Mila Valenčič, ki je poosebljala Mrmoljevko. To vlogo je Cankar strupeno pospremil: »Mrmoljevka je go-bczdalo in drugega nič!« Je pa Valenčičeva svojo nehvaležno vlogo prizadevno odigrala. Njeno hejslovansko navdušenje nam je sicer danes tuje in oddaljeno. A na prelomu stoletja je bila misel na slovansko slogo in sodelovanje še kako aktualna. Vidcu Cankarju pa se je zdelo puhlo navdušenje že takrat smešno in odbijajoče. Mirko Cegnar (Jožef Mr-molja), Metod Mayr (obč. svetnik Klander), Marjan Lombar (profesor Kremžar) in Janez Grašič (občinski svetnik) so svoje vloge, kot rutinirani starejši igralci, lepo odigrali, pač v smislu teksta in režiserjevega koncepta. Poudariti še želim, da je bilo tudi več izjemno prijetnih igralskih dosežkov. Mednje sodita predvsem monologa ščuke in Gornika pa tudi dialogi med Grudnovo in Gornikom, Gornikom in Grudnom ter Ščuko in Gornikom. Glede scene pa tudi nc morem biti navdušen, četudi so mi bile nekatere prejšnje Kumpove inscenacije zelo všeč. Bile so preproste, vsebinske in funkcionalne. Ta, v tem Cankarjevem delu pa se mi je videla presiva, neprepričljiva im tudi — nefunkcionalna (igralci so se rinili na sceno skozi ozke prehode ob straneh, mučno je bilo gledati, kako igralci sami — celo žena deželnega poslanca dr. Antona Grozda! — razstavljajo in sestavljajo mizo in divan, pri odprti sceni, seveda!) Cankar določa za prvo dejanje »dostojno opravljen salon pri Grozdovih«, za drugo dejanje »intimno, okusno opravljeno sobo s svetlimi tapetami, pri Grudnovih«, za tretje dejanje »zelo elegantno opravljeno sobo pri Gorniku«; scena pri četrtem dejanju je enaka kot scena prvega dejanja. — Teh treh scen, kot jih je določil Cankar sam, si gledalci nismo znali pričarati. Občutek smo imeli, da se vsa dejanja odvijajo v istem prostoru, kjer se le ljudje mešajo med seboj. Tudi tiste bele okrogle mize — bolj vrtne kot sobne — s stoli različnih stilov naokrog (ti so bili menda v skladu z različnostjo značajev oseb na odru?) si gledalci nismo znali prav razložiti, če izvzamemo možnost njene preobrazbe v divan, sevc! S časopisnimi listi oblepljena španska stena tudi ni bila tako gosposka kot naj bo scena po avtorjevem naročilu. Seveda nisem nasprotnik enostavnih scen, kjer le kak rekvizit določa vzdušje. Vem, da je doba kulis in papirma-šejev pa tudi pocukranih vaz s šopki in kičastimi slikami po stenah, že davno mimo — pa vendar pot v drugo skrajnost ne bi smela biti tako sunkovita; vsaj pri klasičnem repertoarju nc, če je že pri sodobnih delih vsakršno eksperimentiranj«; j še kako dobrodošlo merno. Anb0 K No, v smislu .sod« daliških načel, je tu« ^ no maskiranje igrat« ^ j Ia odpadlo ali Pa■ J ^ * kazano. Seveda, i^SuV navdušen nad umetnic vi, nad lasuljami ljenimi bradami - le i ravno lice mladeničai«u more pričarati j&CnK p ga moža, niti d°z^eV, ne more zaigrati p«' je« ce. Nisem za Prftira7a^' oder z? ^ maski, toda vsaj rahle korekture ^ Pncpbno v h1, .,; k udarek. Posebno v ET^j takega kraja kot je je malo mesto aliP j vas. Ali pa oboje sM v ^ še dela kostimograH• ;,-Dolenc se moram o*' 0f Ali naj pestrost rno^ lek simbolizira tudi i ^ nosilcev? Slogovno ta ^ ličnost! Karikirano, 5^ pa nikogar ne. Vsaj ^ sta se mi zdeli mpeno ^ obleki Grudnovke m tf |<; sion i stični ali pa vsaJCjfa$|; med obema vojnama, prav nič gosposki. Sicer pa vseh teh Jjf\ vprašanj in mnogih z 4 nih pogledov iz avdito«-g p bi bilo, če bi uprava pj dala gledališki list *»0 vsaj prospekt s kratko ^ no prikazanega dela, z ^9 žitvijo režiserjevih, grafovih in kostumogf* ^ zamisli. PG je IjudsKO »erlli lišče v najboljšem P%^< besede, katerega abo- p? polnijo preprosti lJlld'.t"r0čn' rarno še ne razgledam ja delavci. Ni pa PG kak «» ^ zivni komorni teater 1» ^ ke izbrance, ki ,iilT1 J rtj&f jasno in bi kakršnokoli p3 go vzvišeno odklanjali- ^ je tudi šola, kjer želimo * znati (in tudi razumeti' ^ boljša dela slovenske m tovne dramatike. <* 17 di tu to M scm- ia*u, pu Me,- -zoI" obema pisanjima o up»^ $ at'' vi Cankarjeve komedije«! odru PG sem hotel Pov~p da je prišel čas, ko toO1 ^ poudariti kvaliteto, ko J p ba povedati resnico, * dobro in kaj je slabo. ^ Zelo mi je žal, ker ne ^ nem več nadaljevati ^•eVc'1' ljanj ob tem Cankar) (. delu. Hotel sem to up/jgsfr tev primerjati z zares fl\c čo uprizoritvijo »PobUl 0* v dolini SentflorjansJO t »ro?t< ni, da bi zapisal tnisli Jezerskega. In tudi Pr°h fljl odru Prosvetnega druš^^ jih je povedal ob i&eTi4e\et' uprizoritvi Cankarja V ^jQ. ni Kapli vodilni in n&Jf ritejši slovenski koroški ' ^ lektualec pisatelj pro»- (Cni Janko Messncr. Morda 0 le kdaj prihodnjič. . 0; Za danes še tole mak« ^, Cankarja si želimo C1na^.il nesfriziranega po c'a . pff modi, nobene potrebe D <^t snika Bele krizanteme rejati«. rc Sicer pa, morda je volt le moj osebni * {y Revolt predstavnika g cije, ki sc poslavlja . • • eC Črtomir <* 5 i. Pos,"SaJte vsak dan 2- 4.Vi U" 13' 15' *jsk« V,23* 1,1 2*- «ri ter ra-JiecJe,, "nevnik ob 19.30. Ob **i 2T5 pa ob 6-05., 7- in 24. 12., u ^jski dnevnik ob 9., 17., 22., 23. in 19.30. ta 6. MAJA 4 Cush„Dobro Jutro — 8.10 •«rsk! • tnatincJa - 9.05 Pisnim ^nik ~ ^ s pi" ljana _0rk^strom RTV Ljub- Tretji program 14.30 Humoreska tega tedna 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Radijska igra: Večerna ura v pozni jeseni — 16.50 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 935 Z orkestrom Raphaele — 10.00 Nedeljski sprehodi — U35 Svetovna reportaža — 1135 Opoldanski cocktail — 1335 Glasbeni variete — 1435 S popevkami po svetu — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Priljubljeni pevci zabavne glasbe — 1835 Z orkestrom David Rose 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana 12.10* iT Pri vas doma — *aD*n£apsodiJa in phantasija «W?,Ca - 1230 Kmetijski **nS ~^ 1240 Po domače z liOrS1 Vižarai ~ 13J0 Pri" Ho nTJO, vam — M.10 Sobot- 15.10 P°- Za mLadi svet — iAM°J.° naši operni pevci tj6 00 Vrtiljak - 16.40 Kine^ Vtntmu- »6.45 S knjiž- kin* !lgai7~ 17-10 Gremo v Bor,.. 1730 Z ansamblom *Sia Les5aka - i«15 iz 8ovo!tncga sveta ~ 18-90 Po-Uhlr S pos'ušalci — 19.00 *W noč' otroci — 1915 fcoJ* z ansamblom Mihe i-J.^na — 20.00 Mladinski ^'Jski klub — 2130 Zabav-Jonprd; . nesmijo in plesom v VI teden program 14 panorama zvokov — den ^oorc volje v novi te-ete ~~ Glasbeni vari- grarT~~ 15>^ Jazz na II. proglasi ~~ 16-05 Iz filmov in botn nih revij — 16.40 So-^ 111 mozaik — 17.35 Dobi-jjev,Sc ob isti uri — 18.40 Po-fcah iz stud'a 14 — 19.05 retJi program 8tor Pranc°ske pesmi 16. rJilJa — 2030 Okno v svet 21 }n d5 Oporni koncert — W_ D°godki dneva - 21.40 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Znana imena opernih odrov — 2030 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Minute za Chopina — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 S pariških koncertnih odrov — 23.20 Nokturno z domačimi skladatelji — 23.55 Iz slovenske poezije 8. MAJA jfj^o kar ste izbrali -Iz slovenske poezije 7. MAJA 4ii? ^bro jutro — 8.05 Ra-? *U-igra za otroke: Gosli za Y3 Orkestralne skladbe tia/r, ino — 905 Koncert iz ,,jrlri krajev — 10.05 Se pom-bortL l°variši — 10.25 Pesmi 11.15 Naši 30rbo išalci ^ zijajo — NcacijsKa ^?°rtaža _ 13.50 Z domači- vSil?nsambli — 14-05 !graJo Kl zabavni orkestri «— Posh~ ln- dc1a zdr u*alci čestitajo in po-iJ^'Jajo — 1330 Nedelj sk; 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Z revijskim orkestrom Hcnry Mancini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Primož Ramovš: Simfonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Ivana Matc-čiča-Ronjgova — 1430 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Montcmatti — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Godala v ritmu — 1835 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci — 20.00 Predstavljamo vam nov posnetek opere Jevgenij Onjegin (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Z vokalno instrumentalnim ansamblom Mladi levi — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Od včeraj do jutri — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Tipke in godala — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja Tretji program 20.05 Boutiquc lahke glasbe — 20.30 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Srečanje z violinistom Igorjem Ozimom — 22.40 V spominih na velike dni — 23.55 Iz slovenske poezije 9. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Drobne skladbe domačih skladateljev — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 1430 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.40 Na poli s kitaro — 15.40 Majhen recital violončclista Alojza Mordeja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Newyor-ških Filharmonikov — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidc-nje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Alpskim kvintetom — 20.00 ^Prodajalna melodij (stereo) — 2030 Radijska igra: Pomladni dan — 21.49 Glasbena medigra — 22.15 Samospevi Vilka Uk-marja — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Glasbeni variete — 15.10 Jazz na II. programu — 16.05 Glasbeni bing-bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 1735 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omni-bus — 18.40 Z orkestrom 101 Slrangs — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.10 Prebujenje polj — 23.55 Iz slovenske poezije 10. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Z orkestrom Helmut Zacharias — 9.40 Iz glasbenih šol — 1020 Pri vas doma — 12.10 Georgcs Bizet: odlomek iz opere Carmen — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vifami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Elegija in balada — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Jugozahodnega Nemškega Radia — 17.10 Jezikovni po- govori — 1725 Naša glasbena galerija — 18.15 Slovenske popevke — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Z orkestrom Ray Conniff — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertantni jazz — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 11. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — I0i0 Pri vas doma — 12.10 Jakov Gotovac: dva odlomka iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.10 Igrajo pihalne godbe — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 14.45 Mehurčki — 15.40 Karel Maria von Weber: Veliki koncertantni duo za klarinet in klavir — 16.09 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Monte Carlo — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Orgle v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med mojstrovinami Bartoka in Prokofjeva — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Levo, desno, naokrog — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 1735 Iz knjižne police — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Lahka glasba — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Glasbeni soiree — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček •— 22.00 Dubrovniški festival 1971 — 23.55 Iz slo-venske poezije 12. MAJA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Sloveči napevi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 1430 Naši poslušal-ci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Napotk! za turiste — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Robert Stolz — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 1830 Ogledalo našega časa —■ 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamb'om Franca Flereta — 20.00 Naj narodi pojo — 2030 Top-paps 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov doma« čih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola z* nižjo stopnjo (ponovitev) — 1-1.35 Glasbeni variete — 15.45 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 1735 Svet in mi —■ 17.45 Rad imam g'asbo —» 18.15 Titova pot — 13 40 Priljubljene popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.il) Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Likvidacija — 21.15 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovansk.h koncertnih odrov — 23.05 Od čembala do pihalnega kvinteta — 23.55 Iz slovemkc poezije Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — N^lov uredništva in oprave \\<,ta: Kranj, Trg revolucij 1 stavba občinske sktjVčine. — Tek. račun pri !»DK v Kranju 5151-135 - Telefoni: .edakcija 21-P35, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22152. - Naročni na: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko SO para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), . .. Športno popoldne, 17.45 Tuja folklora: Bayani-han — 2. del, 18.05 Obzornik, 18.20 Disnevev svet — serijski film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1, 20.35 TV križanka, 21.30 Tekmeca — serijski barvni film, 22.20 Pohod po poteh partizanske Ljubljane — reportaža, 22.30 TV kažipot, 22.50 Poročila. 22.55 Košarka Slovenija : Jugoslavija in Brazilija : SZ — posnetek (RTV Ljubljana) 7. MAJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače z ansamblom Francija Puharja — 2. del (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Peyton — serijski film, 12.40 TV kažipot, 13.35 Evropsko prvenstvo v latinsko - ameriških plesih, 15.05 Obisk v nedeljo, 15.40 Nekaj veselih domačih, 16.05 Za konec tedna, 16.30 Košarka Jugoslavija : SZ — prenos, 18.10 Napad na vlak — ameriški film. 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Vaščani Luga — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.20 Din-don — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.05 Poročila, 22.10 Košarka Slovenija : Brazilija — posnetek (RTV Ljubljana) 8. MAJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli - ponovitev, 15.40 Nemščina ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 I. Rosic: Riki — 3. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu — serijski film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 V ogledalu časa: Julijska zarota — angleška TV drama, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) MAJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.50 Ruščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Aneleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 V. Baum: Čarovnik iz O/za — 2. del, 18.10 Obzornik, 18.25 Nastopa Karel Gott, 19.00 Mozaik, 19.05 Življenje šimpanzov — 1. del, 19.30 Marketing: Nova distribucija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Veselica — slovenski film, 22.15 Simfonični orkester RTV predstavlja — L Petrič: Burleska; S. Vremšak: Sonata za godala, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) 10. MAJA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Don Kihot — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Jazz na ekranu: Nevv jazz trio, 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Največja šola na svetu (Avstralija), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Igralci: Arnold Tovornik, 21.30 Po sledeh napredka, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 11. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Carni svet živali — barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Naši sodobniki: Danilo Lokar, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka, 22.20 Boris Uibrich: Klavirski koncert, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 12. MAJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina. (RTV Beograd), 14.40 T V v šoli (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Sin sonca (Trapollo HH 33), 18.05 Obzornik, 18.20 Obisk iz Italije, 18.40 Gospodinjski pripomočki: Klimatizacijske naprave, 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Zunanjetrgovinski režim, 18.55 Mestece Peyton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mačka na vroči pločevinasti strehi — ameriški film, 22.25 Rezerviran čas, ... Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 7. maja, ob 18.10: NAPAD NA VLAK — ameriški film; režija: Raoul Wash; v glavnih vlogah: James Cagney, Virginia Mayo Film je nastal leta 1949 in prikazuje rop stoletja — napad na vlak, nato pa poskus pobega roparjev, ki so se znašli za zapahi. Torek, 9. maja, ob 20.35: VESELICA — slovenski film; režija: Jože Babic; v glavnih vlogah: Miha Baloh, Nika Juvanova, Mira Sardoč; Gre za delnega invalida iz partizanskih dni, ki je zaposlen kot kurir v neki delovni organizaciji. Čuti se zapostavljenega, predvsem s strani dobro situiranih birokratov v podjetju, ki si s frazami, govori in nenačelnostjo utrjujejo položaj. Vse bolj je zagrenjen, njegov kompleks manjvrednosti se vse bjij razrašča ... Petek, 12. maja, ob 20.35: MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI -ameriški barvni film; režija: Richard Brooks; v glavnih vlogah: Elisabeth Tavlor, Paul Newman, Buri Ives, Jack Carson; Film je bil posnet po odlični drami Tennessea Williamsa. Predstavlja dramo močne patriarhalne družine, ki se znajde v hudi krizi, ko zve za očetovo neozdravljivo bolezen. vsak dan ■MIMjii iijfflp OD 9. DO 19. URE Kranj CENTER 6. maia amer. barv. film KRVAVA MAMA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma ZADNJI NABOJ ob 22. uri 7. maja angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 15. uri, amer. barv. CS film MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 17. uri, amer. barvni film KRVAVA MAMA ob 20. uri, premiera amer. barv. filma ESKADRILA SMRTI ob 21. uri 8. maja amer. barv. film ZADNJI NABOJ ob 16., 18. in 20. uri 9. maja amer. barv. film ZADNJI NABOJ ob 16., 13. in 20. uri Kranj STORžIC 6. maja amer barv. film DIVJI ČLOVEK ob 16. uri, angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 18. in 20. uri 7. maja amer. barv. film DIVJI ČLOVEK ob 14. uri, amer. barv. CS film MOJE PESMI — MOJE SANJE jb 16. uri, angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 19. uri 8. maja angl. barvni film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 16. uri, amer. barv. film KRVAVA MAMA ob 18. uri, premiera amer.-italij. barv. filma IZKOPLJI SI GROB ob 20. uri 9. maja amer.-italij. barv. film IZKOPLJI SI GROB ob 16., 18. in 20. uri Tržič 6. maja amer. barv. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 18. in 20. uri 7. maja amer. barv. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 15., 17. in 19. uri 8. maja amer. barvni CS film MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 17. in 20. uri 9. maja amer. CS film LJUBITE BRAHMSA? ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. maja premiera amer. barv. filma PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA ob 16., 18. in 20. uri 7. maja amer. barv. film PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA ob 15., 17. in 19. uri Krvavec 6. maja franc.-špan. barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 20. uri Škofja Loka SORA 6. maja amer. barv. film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 18. in 20. uri 7. maja amer. barv. film SMEŠNO DEKLE ob 17.30 in 20. uri 8. maja amer. barv. film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 19. uri 9. maja franc. barv. film MALE VRLINE, VELIKI GREHI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE ^ 6. maja amcr.-ital'j- ^ film ČAMANGO ob *> 0 1. maja amer. bai ^ TARZANOV UPOR \ GLI ob 18. in 20. uri Radovljica vrf 6. maja nem. »m ^ TEV NEVIDNEGA * ^ KA ob 18. uri, amer. KA ob 18. uri, * »~- u„ film RIO LOBO ob *J d 7. maja amer. Wg'^ RIO LOBO ob I?:" aGE*1 film VRAŽJI TAJNI A g Ob 18. uri, ter^ STOP ZA UBIJALCA 8. maja ainer. ALARM SATELITA 02 uri . ..: baP' 9. maja franc.-i«^ film MAČKA Z Dtv* RF.PI ob 20. uri Jesenice RADIO csfil< 6. maja amer. barv. RYANOVA HČI cS0 7. maja amer. barv V RYANOVA HČI fS[ 8. maja amer. barv. AKO SF REŠUJE & (M KAKO SE REšU 9. maja franc. DOVOLJENJE ZA Jesenice PLAVŽ 6. maja franc. DOVOLJENJE ZA barv UBIJA' 4 i0 barv UBIJA 7. maja franc. barv. j{ DOVOLJENJE ZA Unl 8. maja amer. ban RYANOVA Hči 9. maja amer. barv- t3 RYANOVA Hči Dovje Mojstrana 0 6. maja franc. bari' POT V KATMANDU .p 7. maja franc. barv- ' ^ NE VPELJI ME V NJAVO Kranjska gora M 6. maja nemški barv. TRUPLO IZ TEMZE ^ 7. maja amer. fil"1 IN MARY m 9. maja amer. barv. ^f^o> KAKO SE REŠUJE ZA> Javornik DELAVSKI ^ 6 maja franc. barv. NE VPELJI ME V 55 NJAVO g0 7. maja amer. barv.yL/jjl KAKO SE REŠUJE Z**flp nemški barv. film TR IZ TEMZE CENTER SLEPIH škofja Loka razglaša •nest0 prosto delovno i"c strugar j a Pogoji: kvalificiran str^, gar, eno leto delovnih kušenj in obvladanje aei na avtomatih. Kandidati naj dostavi^ prijavo z dokazilom ° htevani strokovni Izobra bi in praksi. Razglas veu do zasedbe delovnega P* sta. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE . L OPRODA, 7. APARAT, 12. GOSPODAR, 14. KEPA, 15. RT, g. SLEPAR, 18. BAS, 19. COF, 21. ILO, 22. AFERA, 24. VARNA, f; EMICA, 27. KANTA, 28. ITA, 29. ATA, 31. OLT, 32. REMI-7*> 35. UR, 36. SKET, 38. SEKATURA, 40. TAKRAT, 41. ANAnas TRŽNI PREGLED NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 117 rešitev nagradno križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Marija Jenko, Naklo, Stra-hinj 50; 2. nagrado (20 din) prejme ivanka Hafner, Žab-nica, Sr. Bitnje 75; 3. nagrado (10 din) pa dobi Marija čuden. Jesenice, Maršala Tita 102. Nagrade vam bomo poslali po pošti. 1 V°*>ORAVNO: 1. grški otok v Sporadih, tudi Nlkarija, V»h°,etno obuvalo, 13. kraj pri Bledu, li. dežela na bližnjem hznodu, Perzija, 16. del tedna, 17. ime violinista Ozima, 18. Prava za etiliranje, za etllacijo, 21. tinska luka v Botnlškem J*uvu (Turku), 22. Ivan Fuglna, 23. Antm Ocvirk, 24. rimska ev»lka štiri, 26. Alfred Nobel, 27. kurir, poslance, 29. obseg, revPiek' Ce,ota' 34' obdc,an hlod. greda, bruno, 36. kitajski 3^ 0,ucionar in državnik, 37. mehanično učenje, urjenje, Sv .,znod,šcni kraj za skakalnice na Gorenjskem, 42. Atenino ve"šče, visoka šola, 43. ime več čeških kraljev. 1 2 S a t 1 9 10 . 11 12 15 V, 16 1? 22 18 19 20 21 }'. "'1 •T" >a B KJTJj M 3* 28 i 29 30 31 32 33 m -.o M M NAVPIČNO: 1. tekstilna tovarna v Kranju, 2. vzporedno P ročilo, 3. raznobarven poldragulj, 4. grški otok v Kikladih, ozn^"1*' 6" vrsta žita' 7' odPrtina v 8teni' 8- avtomobilska 10° t 28 Pančevo, 9- Ime izraelskega popevkarja Ofarima, aiii negovanje, 11. mesni izdelek (pomanjševalno), 12. ime j^neriškega skladatelja Coplanda, 14. tvorba v čebeljem panju, 22' Preprosto orožje, del kroga, 20. odžagan kos debla, hlod, v *.naS največji polotok, 25. zmerom, 28. tihooceanski otok na 3j odu otočja Fidži, tudi rante, ozke deske, 30. pasje zelje, bok f*°pl8na a8enciia v Maroku (Maghreb Arap Press), 32. j, eJu podobna igra z leseno kroglo, igrajo jo na konjih, ta ?rodoren v,k» 35- časopisna agencija ZAR v Kairu (Middle . 81 News), 38. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, ' ak°.41. arabski žrebec. J Rešitev pošljite do četrtka, 11. maja na naslov: ' Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna • križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. dirka odprtega prvenstva Gorenjske z mopedi ob 16. uri. KOŠARKA — Na stadionu Stanka Mlakarja prijateljska tekma Triglav : Jezica (ob 17 uri). NEDELJA PLAVANJE — V zimskem bazenu prvenstvo SRS za člane in članice ob 9. uri. ROKOMET — Prva gorenjska liga: Sava B : Šešir (sobota ob 17. uri), Kranj : Jesenice (sobota ob 19. uri), Tržič B : Radovljica (ob 8.30), Preddvor : Žabnica (ob 10. uri), Križe B : Kranjska gora (ob 8.30); sever: Duplje B : Radovljica B (ob 8.30), Storžič : Krvavec (ob 10. uri); jug: Šešir B : Dijaški dom (ob 8.30), Žabnica B : Triglav (ob 8.30), Sava B : AIplcs B (ob 10. uri). hu sobota speedway - Na stadio-v Stražišču otvoritvena Iščemo strojepiske za delo na domu. Projektivno podjetje Kram. Cesta JLA 6/1 JESENICE Solata 6 do 7 din, špinača 6,50 din, korenček 2,80 din, slive 7,50 din, jabolka 5,60 din, pomaranče 6 din, limone 7,40 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, fižcl 9,70 do 10,40 din, pesa 2,60 din, kaša 3,70 din, paradižnik 16,80 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 in 0,65 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 34 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 4,20 din, kislo zelje 3,30 din, kisla repa 3 din, cvetača 5,60 din, krompir 1,10 din, novi 8 din. TRZIC Solata 8 din, špinača 7 din, korenček 8 din, slive 5 din, jabolka 6 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 12 din, čebula 3 din, fižol 11 din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 16 din, banane 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,60 do 0,80 din, surovo maslo 24 din, smetana 13 din, orehi 34 din, skuta 9 din, kislo zelje 4 din, krompir 1,20 din. Srečke so zadele s končnicami Ndin 10 20 90 10 4270 300 73970 1.000 400010 10.020 1 6 15441 506 76361 506 743491 10.006 32 10 77542 2.000 85392 500 020752 10.000 310902 10.000 13 20 63 10 93 10 373 50 61093 510 761013 10.020 494 100 4144 300 29034 500 73844 1.000 45 30 35955 500 75795 1.000 687435 10.000 732125 20.000 2576 200 2806 200 38126 2.000 70626 500 7 6 20517 506 34337 1.006 036767 10.006 392277 150.006 8 6 - 15458 506 96768 2.006 119158 10.006 441248 10.006 49 10 52239 500 99749 1.010 280379 10.000 poročili so se V KRANJU: Njcžič Jovo in Stojova Ni-kolinka, Lončar Avguštin in Burger Marinka. Bergelj Martin in Kavčič Tatjana, Vre-ček Andrej in Sajovic Anica, Perčič Marijan in Benedičič Francka, Perne Valentin in Smerke Marija, Filipič Rajko in Bauman Ivanka, Janc/.ič Rok in Drempetič Pavla, Cur-nar Alojz in Hribar Darinka, Leber Ivan in Kraševec Anica, Perko Peter in Raztresen Maijanca ter Gabron Jožef in Praprotnik Francka V ŠKOFJI LOKI: Bregar Branko in Filipič Andreja, Drol Peter in Zupan Mar'ja, Kokalj Branko in Krebs Marija, Čufer Andrej in Tušek Ljudmila, Mlakar Peter Pavel in Stržinar Frančiška, Benedik Janez in Kle-menčič Marta, Tratnik Anton in Pivk Marija, Cupar Mljo in Miklavčič Marija, Habjan Alojzij in Kokalj Marija, Miklavčič Pavel in Berčič Andreja, Jesenovec Franc in Luznar Marta, štravs Alojzij in Raztresen Frančiška, Traj-kovič Janča in Gortnar Anica, Eržen Janez in Pivk Marija, Jamnik Marko in Krajnik Marija, Malovrh Frančišek in Izda Amalija, Pfajfar Janez in Markelj Anica, Bajt Jože in Zajec Neža V TRZICU: Ahačič Vladimir in Urban-čnik Jožica, Rožič Franc in Perko Marija, Planinec Viljem in Hvalica Tatjana, Lu-kanc Janez in Jerman Melita, Vitez Anton Marjan in Plani- nec Marija, Ahačič Dušan in Raztresen Polonca V KRANJU: Osrcdkar Alojzij, roj. 1911, Stanonik Cecilija, roj. 1915, Miheleič Ivan, roj. 1945, Mi-helčič Janez, roj. 1924, Jenko Marijana, roj. 1889, Černe Valentin, roj. 1 S°1, Andreitz Ivana, roj. 1915, Mohar Anton, roj. 1901, Kremsar Anton, roj. ,1853, Zibert Marija, roj. 1892, Eržen Jernej, roj. 1901, Vurnik Helen;!, roj. 1901, Frblih Jože, roj. 1908, Botulin Anton, roj. 1908, Po-znič Jože, roj. 1898, Pogačnik Julijana, roj. 1904, Sitar Katarina, roj. 1901, Seršen Karmen, roj. 1922, Gracar Marjana, roj. 1900, Flander Nataša, roj. 1969, šumrada Francka, roj. 1877, Štirn Francka, roj. 1882 V ŠKOFJI LOKI: Pintar Franc, roj. 1895, Tomi nc Terezija, roj. 1885, Guze!) Marija, roj. 1883, šink Marija, roj. 1893, Drnovšek Ivana, roj. 1900 V TRZICU: Špendal Katarina, roj. 1886, Kokalj Marija, roj. 1904 in Kleindinst Jožefa, roj. 1902 Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo. Kozmetična obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ulica 19. Morda niste vedeli Ljubljanska banka obrestuje dinarske hranilne vloge po najvišji možni obrestni meri: — navadne vloge — 7,5 °/o — vloge, vezane nad 13 mesecev — vloge, vezane nad 24 mesecev — 10 °/o Svoj denar lahko včasih naložite tudi drugače, toda preden se odločite, vprašajte Ljubljansko banko. JQ ljubljanska banka Fonte rosso v zatonu Kje so že časi, ko so se ob praznikih valile reke avtomobilov proti Italiji, ko smo trumotna hodili nakupovat raznovrstno blago na ono stran meje, ko so si tržaški trgovci zadovoljni meli roke ob lirah, ki smo jih zapravljali v njihovih trgovinah... Devalvacija dinarja in še nekateri drugi vzroki so v zadnjem letu marsikaterega našega državljana zadržali doma. Tako tudi trgovcem na oni strani meje priteče v mošnjiček precej manj lir. Še vedno pa si prizadevajo, da bi spet privabili čimveč ljudi in si pridobili nekdanji Ugled. Minuli četrtek zjutraj je bila cesta iz Ljubljane proti Primorski skoraj prazna. Redki avtomobili, ki so se zapodili v to smer, pa so imeli že tako ali tako drugačen namen in drug cilj: raje so se za praznične dni podali k morju na našo obalo. Sežana, obmejno mesto, je bilo kot izumrlo. Še v bližnjem hotelu se je le malokdo ustavil. In tudi v enem od redkih sežanskih gostišč ni bilo nič bolje. Kot da bi že vsi vedeli za slabo postrežbo, za postrežbo, ki še zdaleč ni solidna in na višini. Za kozarček pijače in majhno okrepčilo je treba čakati celih dvajset minut, pol ure ali še več. Pa tudi plačati je potem težko. Natakarica si je pač dala opraviti z vsem drugim le s postrežbo ne. Ne, to prav gotovo ne more biti dobra izkaznica za naš turizem. Malo po osmi uri je mejni prehod na Fernetičih oživel. Več kot kilometer dolga kolona se je nabrala pred mejnim prehodom in treba je bilo čakati.. . sjcoraj uro. Kolona avtomobilov je dajala zanimivo sliko. Malo je bilo avtomobilov s kranjsko in ljubljansko registrsko tablico, več s celjsko, novomeško in mariborsko, prevladovale pa so registrske tablice drugih republik, beograjska, zagrebška, novosadska in druge. Vsak voznik je že tu prejel turistični informator, za katerega skrbe trgovci, ki hočejo privabiti v trgovine čimveč ljudi. Kljub dolgi koloni na Fernetičih naših avtomobilov v Trstu skoraj ni bilo opaziti. Porazgubili so se med drugo »pločevino«, ki jo jc v Trstu nič koliko. Prava umetnost je dobiti parkirni prostor. Drugače je bilo seveda po trgovinah. Prvi obisk je bil namenjen Darwilu. V na videz povsem navadni stavbi se skriva magnet, ki je tudi v četrtek privabil številne naše kupce. Izredno živahno je bilo ob prodajnih pultih. Uradni jezik pa seveda »ju-goslovanščina«. Malo po slovensko, malo po srbsko in še po italijansko pa so se prodajalci in kupci odlično sporazumevati. Zlato pa je šlo v promet. »Janez, da ne pozabiš vprašati še za pr- stan!« je bilo slišati nekoga. In prodajalka je rade volje ustregla želji, Janez ga je pomeril, kupil, čez mesec ali dva ga bo morda že nataknil na prst svoji zaročenki. »Molim!« sem v tistem hipu že zaslišal pred seboj prodajalko. V vsesplošnem živžavu in hrušeu sem ji komaj dopovedal, da so mi tokrat nakupi deveta briga. Da pa me bolj žene po trgovinah radovednost. No, pa saj je bilo tudi zanimivo pogledati ljubka dekleta, trgovke — po mojih ocenah jih je bilo v četrtek za pulti v Darvvilu več kot štirideset, ki so ponujale prstane, verižice, obeske in še marsikaj drugega ter uspešno sklepale kupčije. Le kakih sto metrov stran od Darvvilove trgovine je na praznični dan z vso paro delala menjalnica Bolaffio. V majhnem prostoru se je kar trlo ljudi. Celo na ulico je bila vrsta. Nekateri so dinarje pretapljali v lire, drugi pa v druge denarne enote: češke krone, rublje, marke ... Poleg številnih menjalnic, ki so imele v četrtek res dovolj dela, je v Trstu mogoče zaslediti tudi »privatne« menjalnice. Kar na lepem te možak pocuka za rokav in v polomljeni slovenščini pove kaj bi rad. Pa te ne izpusti prav hitro iz rok. »Mate veliko za menjat?« sprašuje. Seveda je jasno, da nihče ne menja v svojo škodo. Ko mu omeniš, da v menjalnici bolje menjajo, ponudi še kako liro več in, če ni uspeha, kar nekam užaljeno odide. Seveda se velikokrat tako pogajanje konča uspešno in takrat se menjava denarja izvrši za kakim vogalom na skritem kraju. Nič manj niso bile polne tudi trgovine z avtomobilskimi deli. Znana Aurora je ves dan sprejemala pod streho naše ljudi. Poleg nje pa še znane firme, ki jih poznamo po reklamah v našem časopisju: Godina, Auto sport, Panauto, Beltrame, Kerle itd. Današnji Ponte rosso je le še senca nekdanjega. Manj je kupcev, manj je trgovcev, manj jc blaga. Ljudje, če že gredo v Trst, raje obiščejo trgovine. Pa še vedno vsiljivi trgovčiči silijo vate in ti velikokrat ponujajo drugorazredno robo. »Samo tisuču lira! Mille (tisoč) lire! Kupite, enkratna ,šansa'! Evo vam fine marele, kupitel Samo danas taka prilika!* odmeva med štanti nekdaj tako opevane-ga Ponte rossa. Tu jc še pred dvema letoma cvetela trgovina. Zvečer te je kar na skrivaj kdo pocukal za rokav in ponujal vso mogočo robo. »E, gospodine, očete najbolji tranzistor japanske marke ili zlatan sat?« se je navadno glasilo vprašanje. In kdor mu jc nasedel, je kupil, tranzistor najboljše japonske znamke pa čez dva dni že ni izpustil glasu iz sebe pa tudi ura je kmalu začela izgubljati »zlato« barvo. Zdaj trgovci le bolj samevajo in nič ne kaže, da bi spet nastopila zlata doba tržaškega Ponte rossa. Seveda se je za naše praznične dni nekoliko bolje pripravila tudi italijanska policija. Njene patrulje so stalno švigale po cestah. In tudi kazni so pisali. To sva s kolegom čutila na lastni koži. Za brisalcem naju je zaradi napačnega parkiranja čakal listek s kaznijo tisoč lir. No, ravno mesta, kjer bi to lahko plačala, nisva iskala. Pa saj je bila zraven vendar položnica!' Ne vem pa, kako je v tem primeru ravnal voznik fička s celjsko registracijo, ki ga je čakalo za brisalcem enako »darilo« kot naju. To je Trst! Mesto, ki ga zdaj tudi naš praznik ne poživi posebno. In tako je tudi drugod. Gorica, ki sem jo obiskal popoldne, je bila še bolj pusta in prazna. Nič drugače ni v Trbižu. Zlati dnevi tržaških trgovcev so zaenkrat minili. J. Govekar Snežne stene ob cesti na Vršič so ponekod visoke tudi M* Stroji premagali snežne plazove Na Vršiču je bilo med letošnjimi prvomajskimi prazniki več tisoč ljudi. Prihajali so z Goronjske in s Primorske, saj je ta prelaz izredno pomemben za cestno povezavo med obema pokrajinama. Vendar Vršič takšnega obiska letos zanesljivo ne bi doživel, če ne bi delavci Cestnega podjetja iz Kranja v sodelovanju z Avto-commercom iz Ljubljane z najsodobnejšimi stroji znamke Daimler-Benz-Schmidt prebili snežnih plazov, ki so prihrumeli na visokogorsko cesto in jo zasuli. Plazovi so bili na odseku ceste med Erjavčevo in Tičarjevo kočo debela tudi po 7 metrov. Vendar taka množina snega posebnih snežnih strojev nd mogla ustaviti. Kot krti so se zarili v snežno gmoto in jo grizli plast za plastjo, dokler niso obstali na trdnih tleh. Pri tem smo še posebej občudovali stroj VF-3, ki se jc izkazal že pri čiščenju med letošnjim svetovnim prvenstvom v smuških poletih v Planici. Kot nam je povedal predstavnik Autocommer-ca Aleš Mrzel, ima ta firma dolgoročno pogodbo s Cestnim skladom SRS in Cestnim podjetjem Kranj za čiščenje ceste prek Vršiča. »Odpreti cesto prek Vršiča ni problem,« nam je dejal Mrzel. »Težje je potem cesto vzdrževati, saj so vremenske razmere na Vršiču Izredno neugodne. Hitro zapade nov sneg, s sten prihrumijo plazovi in cesto zasujejo. Vršič Je namreč znan po velikih količinah snega, če ceste ne bi preorali, bi bila prevozna šele junija ali julija. Takrat namreč sneg skopni. Do takrat pa ne moremo čakati, saj je prelaz prek Vršiča izredno pomemben, posebno za turizem. Njegov pomen se bo še povečal z dograditvijo turističnega središča na Kaninu nad Bovcem.« Borbi snežnih strojev s snegom je prisostvoval tudi dober poznavalec plazov in zdravnik Gorske reševalne službe dr. Andrej Robič iz Tržiča. Njegova naloga je bila, da ugotovi, čc je splužena cesta varna za promet "•X, so še nevarnosti plazov. J/* gov odgovor je bil pritrdilajj »Premagati količino snega P" problem,« je pripovedova-»Važna je sestava snega, sneg ni useden, cesto h1" zasuje in vožnja po taki W sti ni varna, če pa je sne!j trden, stabilen, te nevarnost nI. Vršiško vreme Je vaxazL sto. Vremenske spremem^ so pogoste, razen tega Pa . snežne padavine aprila 'zr * no obilne. Aprila je večkra zapadlo tudi meter snega* Besedilo: J. Košnje* Fotografije: F. Perdafl Snežni stroji VF-3 so sposobni premagati tudi največj*^ zove. Uporabljajo jih že po vseh alpskih državah Evi v sobota - 6. maja 1972 glas * 15. stran Razpisna komisija in odbor za kadre pri Elektrotehniškem podjetju Kranj Koroška c. 53/c razpisujeta naslednja delovna mesta: 1. direktorja (ni reelekcija) 2. vodje računskega sektorja (ni reelekcija) 3. vodje tehničnega sektorja (reelekcija) Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: visoka ali višja šolska izobrazba elektro, ekonomske, pravne ali komercialne smeri z 8-lelno delovno prakso, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali srednja šolska izobrazba zgoraj navedenih smeri, 10-letna praksa, od tega vsaj 5 let na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu; Pod 2.: visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, vsaj 5-letna delovna praksa, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba zgoraj navedenih- smeri z najmanj 8 let delovne prakse, od tega najmanj 5 let na odgovornih delovnih mestih; Pod 3.: visoka ali višja strokovna izobrazba elektro stroke z najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na odgovornih mestih v proizvodnji ali srednja šola elektro stroke z najmanj 8 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 5 let na odgovornih mestih v proizvodnji elektro stroke. Prijave na razpis z življenjepisom in dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih naj pošljejo kandidati na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53/c — za razpisno komisijo, v 15 dneh od objave v časopisu. Razpisna komisija podjetja KINO SORA Škof j a Loka razpisuje prosto delovno mesto upravnika podjetja z manj kot polovičnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogo-jsv, ki jih določa zakon, še naslednje pogoje: c'a imajo višjo strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delavnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v go-spodai skih organizacijah. Kandidati naj svoje pismene prošnje z opisom dosedanje zaposlitve ter dokazilom o šolski izobrazbi 'n. potrdilom o nckaznovanju pošljejo na upravo Podjetja —. razpisna komisija — v roku 15 dni od °bjave razpisa v časopisu. Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA FORD 15 M, letnik 1970, začetna cena je 21.400 din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure v garaži ZAVAROVALNICE SAVA, PE KRANJ v Kranju. Pismene ponudbe sprejemamo do 10. maja do 12. ure z 10 % pologom od začetne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Rejci perutnine! Obveščamo vas, da lahko od 1. aprila dalje v valilnici v Naklem dobite dva meseca stare jartke, in sicer vsak torek in soboto. Obenem lahko kupite tudi dnevno sveža konsum-na jajca. Kmetijska zadruga Naklo ŽIVlUAi Morda niste vedeli Će ureja vaše denarne zadeve katerakoli poslovna enota Ljubljanske banke, lahko rečemo, da dela za vas 3000 uslužbencev in še elektronski računski center. Ker je torej vseeno, kam se obrnete, bodite praktični in vprašajte najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke. /O ljubljanska banka KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna in učna mesta: 1. voznika mleka na relaciji Žetina—Javorje—Škofja Loka 2. dva manipulativna delavca za delo na poslovalnici Trata 3. vajence za trgovine Cešnjica, Stara Loka, reprodukcija Spodnji trg (moški), Javorje in Hotavljc vajenca za avtomehanično stroko Pogoji: pod L: lastno prevozno sredstvo (kombi) in ustrezen vozniški izpit; pod 3.: osem razredov osnovne šole. Nastop dela je možen takoj aH po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovska služba do 15. maja. ISKRA Elektromehanika Kranj želi zaposliti 1. 30 delavk . za delo v montaži ali obdelovalnicl 2. 6 čistilk Pogoji: pod tč. L: najmanj 6 razredov osnovne šole, starost do 35 let; pod tč. 2.: starost nad 25 let. Delavke pod 1. bodo nagrajevane po učinku (100.000 do 150.000 S din), medtem ko bodo čistilke prejemale okrog 135.000 S din osebnega dohodka na mesec. Pismene prijave pošljite do 20. maja na kadrovski oddelek Iskre Elektromehanike Kranj, Kranj, Savska loka 4. GLAS * M. STRAN SOBOTA — 6. MAJA 1972 Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Trdni gospodarji POl B Za Mengšane pa res ne more nihče reči, da bi bili kdaj revni in nedelavni. Že nekaj stoletij nazaj slovi njihov kraj kot kraj premožnih in podjetnih ljudi, če že domačinov nc, pa po podjetnih doseljencih. In res, tolikerim delavnim rokam iz vse obsežne okolice jc možno še sedaj v Mengšu prislužiti belega kruha. V prejšnjem zapisu smo že omenili slamnikarske podjetnike in tovarne glasbil »Melodijo«, ki je našla prostore v nekdanji tovarni pokrival. V »Melodiji« je kar 250 zaposlenih — torej največ v Mengšu. TOVARNE, TOVARNE... Staretov podjetniški duh iz prejšnjega stoletja je prav gotovo oplodil tudi sposobne Mengšane. Le tako si lahko pojasnimo blesteč razcvet gospodarstva v tem razmeroma nevelikem kraju. Poleg tovarne glasbil je za Mengeš najbolj pomembna tovarna pozamentrije »Trak«, ki je bila ustanovljena leta 1937. V tej specializirani tekstilni tovarnici, ki zaposluje okrog 200 domačinov in okoličanov, izdelujejo pleteno in tkano elastiko, pletene vrvice, pletene in tkane trakove in še celo vrsto posebnih vrvic, trakov in lepljenih pra-menk za adjustiranje. Druga specializirana tekstilna tovarnica v Mengšu je »Tovarna filca« (le zakaj ne po slovensko: tovarna pol-sti?). To, leta 1936 ustanovljeno, podjetje se je usmerilo v izdelavo več vrst tehnične valjane polsti, tudi za potrebe čevljarske, avtomobilske in pohištvene industrije. V tej tovarni izdelujejo slovito oblogo za tla »f i melon« (zvrst tapisoma). Tudi zdravila izdelujejo v Mengšu! V neposredni bližinii stoji tovarna, podružnica ljubljanskega podjetja »Lek<. »Tovarna kvasa« je bila ustanovljena že 1. 1933. Danes je mengeški obrat združen z »Živilsko industrijo Kamnik«. »Veliko obrtno podjetje »Peč — Plastika« (zdaj »Uni-plast«) združuje več nekdanjih obrtnih pečarskih obratov. Podjetje dela v skupnosti s kamniško tovarno »Svit«. Omenili vmiotrokl poditi za žogo, me je razvedrila knjiga. Tako ^io V 1 8estavllatl krajše sestavke in sem jih pošiljal v iz knjig Sem uP°raDil mnogo tistega, kar sem se naučil *kbn*Hav sem ze'° zaposlen s šolskim učenjem in z izvenšol-*"iiŽnl °m' *e vedno najdem čas za branje knjige. Moja 6r3do ^e ze'° D°8ata- Veliko teh knjig sem dobil za na-■ 19 kak dober sestavek. »k; j(^je ^vljenje knjiga zelo popestri. Iz nje spoznavam raz-tu<|| zgodovino, tuje narode in običaje, lepoto narave pa bo de,°' nesreče» trpljenje. Iz knjig se učim, kakšen Sale »j?'. da Dom dober, pošten; tudi knjige mi bodo poma- jz °-o zaželenega poklica, predvsem pa sem že in še Vreden xl zvedel, kakšen naj bom, da bom postal dober in n član družbe. osn. šole Andrej je bil moj vojni tovariš. Mnogokrat sva se srečala in obujala spomine na tiste čase. Nekega poznega junijskega večera, pisalo se je leto 1943, ko se je trinajstletni Andrej odpravljal spat, je nekaj potrkalo na okno. Dečku je zastal dih, s strahom v sreu se je približal vratom, kajti bal se je Italijanov, ker so takrat še »strašili« pri nas. Počasi in previdno je pokukal skoznje. Pogled mu je obvisel na čudni postavi. Brki so ga spravljali v še večji obup. Na glavi je imel čudno kapo in za hrbtom je nekaj držal. Takrat še ni opazil partizana s triglavko in puško. A že je nočni popotnik vstopil in malemu se je dozdevalo, da to ni sovražnik, zato je za njim skrbno zaklenil vrata. Prišlek se je takoj spustil v pogovor z ostalimi, ki so bili v hiši. 2e iz prvih besed je presenečeni Andrej spoznal, da se v svoji slutnji ni zmotil. Bil je pravi partizan, Ojstrin iz Novakov, kakor so mu pravili po domače. V izbi je bilo prijetno toplo in Ojstrin je brž povedal, da ga zunaj čakajo tovariši. Vsi so lačni in zaspani, pa je prosil, če pri njih lahko prespi-jo. Seveda, ura pa ne stoji. Kljub poznemu času je šla gospodinja kuhat žgance za lačna usta. Partizani so prespali na hlevu. Zvečer Andrej še dolgo ni zaspal. Premišljal je o partizanih in ob tej misli sladko zaspal. »Gostje« so se zadržali v tem kraju še več dni. Zaradi varnosti so se utaborili v gostem smrekovem gozdu, ki je bil prav Ojstrinova last. Zmenili so se, da jim bo nekdo vsak dan prinesel kosilo. Toda, kako z njim v gozd? To nalogo so obesili Andreju. Neko popoldne se je po-gumnež res odpravil. Z oprtanim košem je pešačil po stezi, saj drugje ni mogel. Tedaj pa, o strela! Zagledal je kolono italijanskih fašistov. Srce bi mu skoro padlo v hlače. Vendar je zbral ves pogum in zakoračil proti njim. Deček jim je zatrjeval, da nese- kosilo drvarjem, a ga niso nič poslušali. Kar naenkrat pa se neki Itali i ozre in ves srečen zavpije: »Ouarda la scilegi!« (»Poglejte, češnje!«) Vsi so se v hipu pognali za njim. Ker pa so pozabili na Andreja, jc lc-ta hitro odkoračil k lačnim parV tizanom. :j Iz gostega grmovja so par« tizani opazovali Italijane, kako so se mastili s češnjamL; in se jim smejali. To je bilo) pa tudi »hecno« pogledati: partizani so jedli koruzne žgance, fašisti pa češnje ifl navsezadnje ni bil nobeden lačen. ^ Sonja Plešec, 6. c r. osn. šole Železniki Lepo je bffi majhen Z zvezkom na kolenih sem sedela na vrtu in se učila zgodovine. Ni in ni mi šla v glavo, moje misli so bile nekje daleč. Pogled mi je ostal na otrocih, ki so se veselo igrali. »Kako lepo je biti majhen« sem vzdihnila. Zazrla sem se v petletno Natašo. Prav takšna sem bila jaz v njenih letih. Imela je krilce, dolge skodrane lase pa spletene v kite, povezane s pentljo. Zopet sem se pogreznila v učenje, toda motil me je krik malih porednežev. Prevračali so kozolce, se lovili, nato pa zadihani obsedeli v travi, a ne dolgo. Izza drevja je pritekla Nataša in proseče dejala: »Pojdi se še ti malo igrat!« Zdelo se mi je, kot da sem čakala samo še tega. Skupaj z malimi otroci sem prevračala kozolce, se lovila in počenjala raznovrstne vragolije. Ničesar drugega nisem videla kakor samo sebe, v rožičasti oblekici in z dolgi- mi kitami povezanimi s pentljo, ki so potovale iz ene rame na drugo. Hotela sem biti majhna, čisto majhna de> kliea, brezskrbna, vesela. Tedaj sem na pragu domače hiše zagledala mater. Začudena je bila, njen pogled vprašujoč, češ: »Le kaj te je prijelo?« Trenutki lepote ifl uživanja so se razblinili v prazno. Zopet se je pred menoj razprostrl svet skrbi La resnobe, prav takšen kot je bil prej. Pobrala sem zvezek s tal in odšla proti hiši. Ustavila sem se pred materjo, ki je še vedno stala na pragu ifl dejala: »Nič ni, mati, toda vse bi dala, da bi bila še enkrat majhna.« j »Vse, vse bi dala,« sem po« navijala besede in zopet sko« zi okno opazovala otroke, ki so se brez takih ali podobnih misli brezskrbno igrali. Zdenka šubic, osn. šola Gorenja vas Med lačnimi otroki h "enih dru5tyo Železniki je pripravilo za pionirje-gasilce ekskurzijo ter ogled opreme pri vdu«o , 8as^cih v Kranju. Pionirji so bili nad ogledom gasilskega orodja ter opreme zelo »eni. - Foto. A Potovala sem po Afriki — Maroku. Spoznala sem, da ne vemo, kaj imamo, ko imamo tako rekoč vsega v izobilju. Ponekod pa iivijo otroci, ki ne vedo, kaj so bonboni, čokolada, nimajo tople obleke, borijo se za vsakdanji grižljaj hrane. Imela sem priliko videti take otroke, ko sem potovala po Maroku. Ustavili smo se v vasi Imelil v podnožju najvišje gore Visokega Atlasa Toubkal in ko smo čakali na nosače, kajti naš cilj je bil vzpon na Toubkal (4165 m), se je okoli nas nabrala gruča dečkov, ki so prosili kruha. Vsi so bili pre-mraženi, lačni, gledali so nas, ki smo bili oblečeni v tople obleke. Nedelja Prvo spomladansko nedeljo sem šel na sprehod. Nabiral sem trobentice. šel sem po polju. Ob potoku sem se ustavil. Zagledal sem mlin. Potem sem šel domov. Tomaž Rogelj, 1. r. osn. šole Simon Jenko, Kranj Govorila sem s črnolasint dečkom, ki mu je bilo ime Ahmet. Šel je ravno iz šole, pod roko je imel torbo, y njej pa dve tablici, eno zaj arabščino in francoščino, dru* go za računstvo, ter dva zve» zka. Šola je obvezna, vendat. traja le 3 leta, višje šole sd le v Casablanci. V šolah so dečki in deklice ločeni, kajti večina ljudi je muslimanske vere in tako zahteva ta vera*, Ko sva se pogovarjala, je gle* dal moje rokavice in čevljej Rada bi mu jih dala, vendat, me je čakala še dolga poti Poslovila sva se. Jaz pa sem še dolgo mislita nanj in na druge lačne otroke. Vsak od nas bi moral to videti in bilo bi drugače, drugače bi gledat na stvari kot sedaj. Simona H«w*ec GLAS * IS. STRAN SOBOTA-6. MAJA Marija iz Tržiča — Svetujte mi, prosim, obleko za maturo. Za dolžino in barvo se še nisem odločila. Kakšni naj bodo čevlji in torbica? — Stara sem 18 let, visoka 169 cm in tehtam 59 kg. Oči imam sivo modre, lase pa svetlo rjave. Marta — Obleka na levi strani je v princes kroju, dolga pa je do tal. Lahko pa jo seveda tudi skrajšate na primernejšo chanel dolžino. Zapenja se zadaj, ramena so Stari recepti po starem in novem Špehovka brez ocvirkov Iz pol litra moke, četrt litra mlačnega mleka, soli, enega rumenjaka, koščka surovega masla hi 2 dekagramov v n.*:ku stopljenega kvasa naredimo testo. Dobro stepemo In pustimo da vzhaja. Nato testo razvaljamo in namažemo z nadevOra. Nadev: v skledi zmešamo 12 dkg masti ali margarine, 2 rumenjaka in ščepec popra. Po t rese mo še a pestjo drob t in in pestjo sladkorja. Testo zavijemo in de-nemo v pomazan pekač ter pustimo, da še nekaj časa vzhaja, špehovko pečemo eno uro v pečici ln ponudimo še toplo. A. J., Tržič prosta, pod izrezom pa je pet odprtin. Obleka naj bo temno rjave barve, taki naj bodo tudi čevlji in manjša torbica iz semiša. D. H. iz Jesenic — Iz blaga, katerega vzorec prilagam, bi rada imela brezrokavno obleko za šolo. Spodaj bi nosila puloverje in bluze. Prosila bi vas za kroj. Dolžina naj bo midi. Stara sem trinajst let, visoka 165 cm in tehtam 68 kg in imam dolge kostanjeve lase. Koliko moram shujšati? Katere barve mi pristajajo? Marta — Za vas je narisana obleka na desni strani. Zapenja se spredaj, tu jc tudi prerezana. Proti spodnjemu robu se nekoliko razširi, rokavni izrez pa sega prav do pasu. Barve za vas so modra, zelena, opečno rdeča, temno rjava, tirkizna in lila. — Za tako višino ste res nekoliko premočni, vendar se nikar ne lotevajte kake shuj-ševalnc kure, saj ste šc zelo mladi in sredi razvoja. Cez čas se bo teža uredila. Posoda Ko kupujemo kuhinjsko posodo, pazimo, da jc emajl cel, da na posodi ni mehurčkov. Čeprav imamo posodo izredne kakovosti, je vendarle ne postavljajmo nikoli prazne na vročo štedilnikovo ploščo. V suho razgreto posodo nikoli ne nalivaj mo mrzle vode. Po uporabi posodo takoj pomijemo oziroma jo namočimo, da laže odstranimo ostanke jedi. Včasih se jed tako prime na posodo, da jo zelo težko pomijemo. Ce nimamo pri roki kakega dobrega čistilnega sredstva, v posodi prekuhajmo močno slano vodo in pustimo, da se votla nato ohladi. Nekateri imajo navado, da pomito posodo suše na štedilniku. Posodo raje splakni-te z vročo vodo, tako se bo hitreje posušila, sušenje na štedilniku pa posodi škoduje. Ne zadostuje, če novo posodo pred prvo uporabo samo dobro pomijemo. Prej je treba še temeljito odstraniti vse morebitne strupe, kđ so ostali v njej še iz proizvodnje. Tudi emajl je trdnejši, če v posodi najprej prekuhamo vodo s pestjo soli in kozarcem kisa. Pustimo, da voda pol ure vre, nato vodo ohladimo. V aluminijasti posodi pa prekuhamo najprej mleko, šele potem je posoda uporabna za kuhanje drugih jedi. Dokler emajlirana posoda ni okrušena. lahko v njej kuhamo mleko, če pa je okrušena. pa to opustimo. Le enkrat na mesec Ce ste imeli med prvomajskimi prazniki priložnost kje na morju ali v hribih za trenutek smukniti v kopalno obleko, se vam je lahko zgodilo, da jc bila pretesna. Se- Čaj , Po vsem svetu pijejo čaj, vendar pa ga pripravljajo zelo različno. Rusi pripravljajo zelo močan čaj. V čaj dene-jo sladkor in limono. Skodelico pokrijejo s krožničkom, da se čaj prehitro ne ohladi. Angleii pripravljajo čaj v velikem kovinskem čajniku. V skodelico najprej nalijejo nekaj mleka, nato dolijejo čaj. Pijače ne sladkajo. Kitajci pijejo čaj iz mešanice pravega čaja in posušenega cvetja. Skodelico segrejejo, denejo v vsako ščepec omenjene mešanice, prelijejo s kropom in pokrijejo s krožničkom. Čaj pijejo grenak. V Maroku stresejo čaj v čajnik, dodajo pa še vejico poprove mete in sladkor. Dišečo pijačo nalivajo v kozarce. Po običaju mora vsak gost popiti tri kozarce čaja. Francozi najprej pogrejejo čajnik, potem vsujejo vanj toliko kavnih žličk čaja, za kolikor oseb ga pripravljajo in še eno več. Čajnik napolnijo s kropom in puste nekaj časa statu veda, če je bila še lanska. Ali pa so se naramnice grdo zajedle v ramena in o vitkem pasu ni bilo sledu. Na hitro se seveda zimske obloge ne bo dalo »odrezati«, saj bi bilo to precej nespametno in zdravju škodljivo. Najenos-stavneje jc seveda manj jes-sti in seveda ne tudi vse od kraja. Ce pa se vam zdi ime-nitnejc poskusiti s shujšcval-no kuro, vam predlagamo enotedensko, ki pa jo smete ponoviti le enkrat na mesec. Med dieto ne smemo piti alkohola, črno kavo pa lahko, tudi sladko. Prvi dan shujševalnega tedna lahko jeste samo kuhano ali surovo zelenjavo, vendar nezabcljcno, ostale začimbe pa lahko uporabljate. Drugi dan je na vrsti kuhano meso ali meso pečeno na žaru. Ne smete pa jesti pečenega mesa ali celo ocvrtega. Tretji dan je dan riža. Četrti dan je v znamenju mlečnih izdelkov: sir, jogurt, skuta, mleko. Peti dan se lahko do mile volje najeste jajc, surovih ali mehko oziroma trdo kuhanih, ne pa tudi ocvrtih. Sesti dan jej-te samo sadje, sedmi dan pa spet meso. Vseh naštetih živil lahko v omenjenih dneh pojeste kolikor hočete, vendar samo tisti dan. V teh dneh ne smete poskusiti niti koščka kruha. Na ta način boste izgubili dva do tri kilograme v enem tednu. Ce to ne bo dovolj, pa poskusite spet čez mesec dni. Alerg ja m alergijske bolezni (6) Med alergijskimi bole* nimi dihal so najP°g^\£ ši rinltis (vnetje no* sluznice) in astma o« ma astmatični bronh« Rinltis se lahko P°P**£ sezonsko ali skozi cel: to. Sezonski se P^JJi strogo sezonsko, v ^ cvetenja trav in are ko je v zraku P°*£2* da in to navadnoVj1" po. jemo »senenl nahod«-lezen Je prav neprijei saj se pojavlja vsako v dihanje pa je težavno radi močne otekle n°» sluznice. Pri tem rade na- stopajo komplikacije- ^ pride v takem obdobj« do okužbe z bacili. .,% Kronična nosna pa je v otroški dobi W ka. Pogosteje OB01""^.^ kronična vnetja obnos^J votlin, nebnic (mani votlin, neonic tn*a* "j-J. in zobovja. AlergiJski *JJ tis se rad kombinira % . mo oziroma z astm* nim bronhitisom. .nC Astma je že od davn , znana boleezn. '"""uo-»težko dihanje«. Za to » lezen je značilno nap no dihanje z oteženim podaljšanim Izdihom \W hropenjem, ki lahko k«) ja nekaj ur ali celo ne dni. Neozdravljiva a*tnv se lahko snet pojavil« napadih. Pri astmatične^ napadu se mišičje bronp jev (sapnikovih vej) či, sluznica postane " brekla in izloča oblin » zl, ki je vlečljlva in z«0^. ši predvsem najtanjše jice« sannikovega veje i. Bronhialna astma v šolskih in starejših °" cih poteka precej dramjj tlčno. Napad se P°*Je. povsem nepričakovano. ^ činoma ponoči in P°!^,e običajno brez P°*JJ5 temperature. Bolnik Je ^. lo prizadet: lovi zra ,sfci ha hropeče, slišijo se P1 in žvižgi, izdihi so P°r.,c šani, krčeviti. Srce ™p zelo hitro. Napad »"L različno dolgo, pol* pa se lahko zelo pot tudi vsak dan. dr. Vojteh Erjave« KA¥A A iviu/\ r r DRUŽINS! v PO MEN K' Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje na podlagi 14. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13/66) prosto delovno mesto sodnika za prekrške pogoji: diplomirani pravnik z opravljenim pravosodnim jzpitom ali izpitom za sodnika za prekrške ter da spolnjuje druge splošne pogoje za delo v delovni °rganizaciji. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje določene v 2. odstavku 15. člena 2. odstavku 32. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene prošnje, kolkovane z 2,00 din, življenjepis, šolsko spričevalo, potrdilo ° nekaznovanju in da ni v preiskavi, potrdilo o sedanji zaposlitvi ter potrdilo o opravljenem izpitu °a naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, 64000 Kranj, Trg revolucije 1. Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi AVTO Celje Celje, Ljubljanska 11 vam nudi osebne avtomobile ŠKODA Š 100 model 1972 v zalogi vozila v različnih barvah, dobava takoj po vplačilu. Vozila so tehnično pregledana in opremljena z dokumenti za registracijo. sprejema predplačila za ŠKODA Š 100 L ŠKODA Š 110 L dobava maj — junij Obiščite našo prodajalno v Celju na Ljubljanski Cesti 11, telefon (063) 21-80, kjer vam nudimo tudi mopede TOMOS, rezervne dele, avto gume in dodatno opremo za osebne avtomobile FIAT — ZASTAJA, AUDI, NSU, SKODA, RENAULT in WART-BURG SPOROČA SE AVTO celje, celje Sodelavko za točilnico išče delovna skupnost RESTAVRACIJA PARK KRANJ AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ obvešča vse ljubitelje mo-to-športa, da bo I. speed\vay dirka z mopedi za ODPRTO PRVENSTVO KRANJA v soboto, 6. maja, ob 16. uri v Stražišču. Vabimo vas, da si ogledate to zanimivo prireditev. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ razpisuje po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij licitacijsko odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. tovorni avto TAM 4500 leto izdelave 1960 v voznem stanju, izklicna cena je 22.000 din; 2. tovorni avto TAM 4500 leto izdelave 1962 v veznem stanju, izklicna cena je 30.000 din; 3. traktor kolesnik fiat DT dvojni pogon, leto izdelave 1967 v voznem stanju, izklicna cena je 25.000 din; 4. traktor goseničar fiat 411-C leto izdelave 1963 v voznem stanju, izklicna cena jc 20.00C din; 5. traktor goseničar fiat 411-C leto izdelave 1965 v voznem stanju, izklicna cena je 20.000 din; 6. 22 motornih žag Stihi Contra 3 motorne žage Husquarna 2 motorni žagi Partner Licitacijska odprodaja bo 13. maja s pričclkom ob 8. uri v transportnem obratu Gozdnega gospodarstva Kranj na Primskovem. Kupci družbenega sektorja morajo predložiti pred pričetkorr. licitacije ustrezno pooblastilo svoje delovne organizacije o nakupu in izjavo, da imajo finančna sredstva zagotovljena. Zasebni interesenti morajo vplačati pred dražbo 5-odstotno varščino od izklicne cene, izlieitirani znesek pa pred prevzemom kupljenega sredstva. DOPUSTE NA MORJU • REZERVIRATE LAHKO PRI NAS! POREČ, UMAG, HVAR, VRSAR, MAKARSKA, DUBROVNIK, KORČULA, KRK, SPLIT, KAŠTEL, IŽ, PALMA DE MALLORCA, COSTA BRAVA in drugod IZLETI Z LETALI IN AVTOBUSI KOLEKTIVNI IN INDIVIDUALNI RIM, MOSKVA, PRAGA, LONDON, BARCELONA, BUDIMPEŠTA, GRČIJA, PARIZ, SKANDINAVIJA I n KRANJ REZERVACIJE LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC. MENJALNICA. INFORMACIJE TURISTIČNA POSLOVALNICA CREINA (V HOTELU CREINA), TEL. 21022 PRODAM Prodam skoraj nov namizni ŠIVALNI STROJ z motorjem. Hlebčar, Trbojc 76, Smlednik 2299 Prodam ŽAGO venecijanko na tri liste in češnjevo ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku 2304 ?rodam motorno ŽAGO stihi. Cešnjica 17, Podnart 2356 Prodam malo rabljeno ročno motorno KOSILNICO 6 KM. Urh Franc, Zasip 109, Bled 2357 Prodam TELICO s teletom. Zgoša 4 A, Begunje 2358 Prodam dobro ohranjen, nerjaveč, levi vzidi j iv ŠTEDILNIK na dve plošči in pol. Zg. Brnik 28, Cerklje 2359 Prodam štiri dobro ohranjena zasteklena OKNA z ve-ternicami (polknicami) 150 x 110. Nartnikova ulica 4, Kranj Prodam KROMPIR: krmilni po 0,40 din, jedilni po 0,50 din. Srednja vas 41, Šenčur Prodam NACRT za visoko pritlično hišo. Ješe Ana, Drulovka 34, Krarfj 2363 Ugodno prodam malo rabljeno motorno gnojnično ČRPALKO. Avguštin, Reteče 5, škof j a Loka 2363 Prodam devot let starega KONJA aH zamenjam za lažjega. Demšar, Zabukovje 1, Besnica 2364 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo, dvodelno OMARO in MIZO. Ogled vsak dan dopoldan. Rus, Valjavče-va 4/1, Kranj 2365 Prodam KRAVO frizijko, TEHTNICO do 200 kg in traktorsko ŠKROPILNICO. Vogljc 85, Šenčur 2366 Prodam 400 kg težkega VOLA, delno vajenega vožnje. Podljubelj 24, Tržič 2367 Prodam KRAVO po teletu. Voglje 64, Šenčur 2368 Prodam dve KRAVI s teletom itn štiri mesece brejo TELICO, čisto frizijko. Stra-hinj 7, Naklo 2369 Prodam 16 STOPNIC 110 x 28 x 19 teraco brušene. Poren-ta Franc, Reteče 70 2370 Ugodno prodam emajlirano litoželezno BANJO, porcelanasti UMIVALNIK s pipo in 50-litrski bakren KOTEL. Kranj, Staneta Žagarja 21 2371 Prodam gradbeno BARAKO, PUNTE in BANKINE. Oblak, Savska Loka 5, Kranj 2372 Prodam ŽAGO ga ter. Graj-zar, Preska 70, Medvode 2373 Prodam plemenske TELI-CE po izbiri. Bajd, Križe 81 Prodam ČEBELE — 8 družin žnidaršič, več PANJEV, STISKALNICO, orodje in majhen ČEBELNJAK. Brolih, Reševa 7 (Primskovo), Kranj ali Šenk, mizar v Britofu pri Kranju 2375 GRADITELJI, POZOR! Novo v gradbeništvu! Trgovsko podjetje MERKUR veleželeznina Kranj organizira 12. maja ob 15.30 v prostorih Gorenjskega sejma Kranj demonstracijo novih proizvodov za gradnjo. Demonstracije bodo opravljali naslednji proizvajalci: 1. »LIP« Bled £ ISO-SPAN opeka — oblikovalki oziroma »hiša v paketu« 2. »SALONIT« Anhovo O nove kritine Iz salonita v raznih barvah 3. »DALMACIJA CEMENT« Split 0 plošče Iz mavca namesto notranjega ometa 4. »GLIN« Nazarje 0 okna z najnovejšim roto okovjem 5. »JUGOKERAMIKA« Zagreb 0 sanitarna keramika tip »Diana« v raznih barvah Priporočamo se za vaš obisk! MERKUR KRANJ Komisija za razpis delovnega mesta direktorja KOMUNALNEGA PODJETJA BLED razpisuje zaradi reelekcije delovno mesto direktorja Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat Izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima predpisano visoko strokovno izobrazbo, gradbeni inženir z najmanj 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu; da ima predpisano srednješolsko izobrazbo, gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso v stroki na vodilnem delovnem mestu; da ima predpisano visoko kvalificirano strokovno izobrazbo gradbene ali vodovodne smeri z najmanj 15-lctno prakso na vodilnem delovnem mestu. Kandidati morajo poslati svoj« vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju vseh z razpisom določenih pogojev na naslov: Komunalno podjetje Bled, Rečiška c. 2, Bled, komisiji za razpis 4etovnega mesta direktorja podjetja, in to najkasneje v 15 dneh po •objavi. Stanovanje ni zagotovljeno. Prodam KOŠNJO sena in otave na parcelah v Srednji vasi 50 arov in v Goricah 26 arov. Informacije pri Rotar Frančiški (Draksler), StrahLnj 66, Naklo 2376 Poceni prodam štiri panje ČEBEL žnidaršič. Alojza Travna 26, Javornik 2377 Prodam DNEVNO SOBO Florida. Naslov v oglasnem oddelku 2378 Prodam več kubičnih metrov suhih hrastovih PLOHOV in KUPIM jelkove HLODE. Britof 184, Kranj Prodam HLADILNIK himo, KREDENCO in ostalo kuhinjsko opremo — vse dobro ohranjeno. Žibert, Kosovelova 4, Radovljica 2380 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO. Cater, Gre-7, Primskovo 2382 Prodam borove PLOHE. Britof 34, Kranj 2382 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, Kranj, Krašnova 7, Primskovo 2382 Prodam vprežne GRABLJE in SLAMOREZNICO s puhal-nikom. Praše 15, Kranj 2384 Po nižji ceni prodam novo KOLO ponv in manjši KUHALNIK z dvema ploščama. Godešič 21, škofja Loka 2390 Prodam OVCO za zakol. Arh, Mače 5, Preddvor 2391 Prodam KRAVO s teletom in brejo KOBILO. Zgoše 49, Begunje 2392 Cenjene kmetovalce, gozdne posestnike, tesarje, zasebne Žagarje itd, obveščamo, da odkupujemo po ugodnih cenah žamanje in krajnike smreke in jelke brez lubja za potrebe papirne industrije. Po dogovoru oskrbimo tudi prevoz. Za vse informacije se obrnite na naslov: GORJANA MEDVODE, 61215 Medvode, telefon 061-71-068 2393 Prodam štiri tedne staro TELICO simentalko. Mošnje 7 2394 Zelo ugodno prodam novo kuhinjsko OMARO, otroško KOŠARICO na kolesih, ŠIVALNI STROJ singer, TELEVIZIJO, ŠTEDILNIK na olje in ŠTEDILNIK na drva, SLIKO Sv. Trojice, staro 107 let, đva mrežasta posteljna VLOŽKA, aluminijasti BRZO-PARILNIK in pocinkano KAD. Jelcnčeva 23, Kranj Prodam jedilni KROMPIR igor Voklo 21, Šenčur 2385 Prodam tri KOZE s kozlički, dobre mlekarice. Virma-še 4, Škofja Loka 2386 Prodam 4-vrstno, dobro ohranjeno HARMONIKO lu-bas ali zamenjam za 3-vrstno. Forme 6, Žabnica 2387 Prodam zložljiv športni VOZIČEK za dvojčke. Vlad-ka Jan, Partizanska 43, Škofja Loka 2388 Prodam eno leto in pol starega PSA volčjaka. Ogled vsak dan popoldne. Forme 9, Žabnica 2389 Prodam KRAVO. Medic. Lom 21, Tržič 2396 Prodam črnega dolgodlakega OVČARJA, starega dve leti. Ogled vsak dan. žvokelj, Kidričeva 18, Kranj 2397 Prodam KRAVO in KOSILNICO mcrtcl za traktor zetor. Vodie 63, Šenčur 2398 Prodam popolnoma novo KOSILNICO mertel za fergu-son 35 (pod trgovinsko cenoj. Voklo 36 2399 Odličen hlevski GNOJ zamenjam za SENO. Možjanca 3, Preddvor 24W Po zmerni ceni prodam 5t> NO. šolar, Ljubno 4, Podnart Prodam PUNTE, BANKINE, 1 m* DESK in nekaj ZJ** LEZA. Dubravica, Kranj, dričeva 11 24A* Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico. Podreča 4* Kranj 2433 Prodam PLETILNI STR°J singer. Mode, Kebetova 3/D' Kranj 2434 Prodam skoraj novo motorno KOSILNICO laverda jj» šest tednov stare PRAŠIČKA Špruk, Lenart 4, Cerklje Prodam šest tednov star« PRAŠIČKE. Zg. Brnik 27 Prodam dva PRAŠIČKA stara šest tednov. Zg. Brni* 56 2437 Prodam pet mesecev brej0 KRAVO. Stiska vas 25, Cerklje 243» Dam VEJE za butare n* polovico. Poizve se v trafjkj Cerklje 243* Prodam šest tednov star* PRAŠIČKE in brejo TELICO. Stiska vas 2, Cerklje _ Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Cerklje 97 Prodam poravnalni SKOBELJNI STROJ z glavo & vrtanje in KROŽNO 2AG°; Velesovo 52, Cerklje 244^ Prodam mlado KRAVO, sedem mesecev brejo, šrnart' no 28, Cerklje 2443 Prodam 120 kg težko Ple? mensko SVINJO za zakol ajj za nadaljnjo rejo. Cerklje^ Prodam suhe macesnove i° smrekove DESKE 20 mH1, Naslov v oglasnem oddelki} 2443 Prodam dobro ohranjen0 SLAMOREZNICO s puhaln'' kom. Cešnjcvek 9, Cerklje 2446 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Zalog 38, Ccrkjjj Oddam KOŠNJO detelje jj trave. Cerklje 112 244» Prodam semenski in jed'1' ni KROMPIR (roza). Zg. ?£ ni k 32 24** Prodam KAMENJE za betoniranje v Trbojah. Po'z^ se v Cerkljah št. 74 245" Prodam PRAŠIČKE. Nasov' 2 3. KomenHn 245» če 3, Komenda Prodam hrastove in l1^. 2452 t- kove PLOHEr'Zaiog 8, Crffi Prodam drobni KROM?1^ desire in igor, primeren tu za seme. Sp. Brnik 33 24J Prodam LATE za kozolg Srednja vas 10, Golnik 2^ Prodam PESO za krm0. Srednja Bela 6, Preddvor^ Prodam OJAČEVALEC *J kitaro ali disko. Benedik v ^ ko, Kranj, Gorenjesavska^ Prodam MOŠT, icdiij! KROMPIR, FIŽOL in Gjg HORO. Olševek 11 Prodam 3800 kosov OPE^,, monta 24 x 25 x 16. Brat" . Dušan, Cesta JLA 6. K**1 Oh-f°?no prodam tri dobro lesJ?JCnc HARMONIKE z ^ «iim ohišjem. Preska 47, Tvc*e 2459 brn i m breJ° KRAVO, doli^ ^karico. Praprotna Po- Prl* CerklJe 2460 42 PJam KONJA. Virmaše Skofja Loka Prod 2461 ic\ vtT?m osem mesecev bre-£a^V0. Hlebce 26 pri Leto0 2462 7 v$atn električni MOTOR in dve TRAVERZI 6,5 Pr a Duh 12> Skotja Loka ra\° ^avtomehanična delav-v, . 2408 PoijuPlm GARAŽO na Zlatem sl0^ """ Kidričeva ulica. Nato* \ oglasnem oddelku 2409 63roaam FIAT, letnik 1962-Kra« • kar' Stražiška 45 c, P?\ 2410 8 U am o^bni avto AMI Veli tik 1970 in PLNTE. Fra-^ »inkel 10, škofja Loka Vty Cen' Prodam osebni avto v nevoznem stanju. Sr. nie 46 2469 lli.. najem oddam GARAŽO Pri a Milene Korbarjeve 17, U» i V0' KranJ 2470 letni00,no Prodam FIAT 750, PrrLi 9661 Zal°8 62> Cerklje karam bolirano ^am PO delih. Zadružna 8, 2472 WS8 STANOVANJA *b Premi jeno SOBO s poseb- >na 'm vhodom oddam dve-di 2 °ek|etoma, primerno tu-Mas* mu'no obrt ali pisarno. v v oglasnem oddelku Trije fantje iščejo SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »dobri plačniki« 2412 Dve dekleti iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Brcar Pavla, Savska cesta 2, Kranj Fant in dekle z Gorenjske tik pred poroko iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »poštena« 2414 Kupim SOBO. Ponudbe poslati pod »Kranj ali okolica« Zaročenca potrebujeta SO--BO z možnostjo pranja in kuhanja. Ponudbe poslati pod »nagrada« 2416 Mirna zakonca iščeta SOBO za nekaj mesecev. Nudita pomoč pri delu. Kovač Rad-mila, Koroška 29, Kranj 2417 Za skromno KUHINJO in SOBO dam 3000 din nagrade. Plačam tri mesece naprej po 500 din. Ponudbe poslati pod »ustrežljiv« 2413 Mirno dekle išče SOBO v Radovljici ali okolici. Ponud-be poslati na naslov: More Anica, poštno ležeče Radovljica 2473 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Kranja. Dam 500 N din nagrade. Ponudbe pod »redni plačnik« POSESTI Najboljšemu ponudniku prodamo DVOSOBNO STANOVANJE 60 m2, klet in soba v kleti 22 m2, pomožni objekt 22 m2 in vrt ob hiši v Kranju nad kolodvorom. Izredno lep razgled. Grošelj Jakob, Kranj, Valjavčeva 29 Kupim novo HISO ali novo STANOVANJE v okolici škofje Loke ali ob cesti proti Kranju oziroma Ljubljani. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Šk. Loko pod »povratnik« 2474 VIKEND ali manjšo HIŠI-CO na Gorenjskem kupim. Ponudbe poslati pod »denar takoj« 2420 V najem oddam manjše POSESTVO tistemu, ki bi oskrboval starejšo osebo, možna je tudi zaposlitev. Ponudbe poslati pod »Murka« Prodam HIŠO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. ZAPOSLITVE 40-letna gluhonema DELAVKA, vajena tudi domačih del, marljiva in poštena, želi zaposlitev s stanovanjem in hrano. Ponudbe poslati pod »Kranj« 2422 VAJENCA ali VAJENKO sprejme takoj, po potrebi tudi z oskrbo Mali Ivan, krojač, Letence 4, Golnik 2423 Iščem ŽENSKO, najraje mlajšo upokojenko, za varstvo dveh otrok. Nudim hrano, stanovanje in plačilo po dogovoru. Robič Janja, Radovljica, Kajuhova 2 2424 Iščem žensko za varstvo dveh otrok vsak drugi teden dopoldne. Plcvnik Olga, Valjavčeva 3, Kranj 2425 Iščem varstvo za tri mesece starega otroka vsaki drugi teden v dopoldanskem času. Polajnar, Smledniška 59, Kranj 2426 KROJAŠKEGA POMOČNIKA ali POMOČNICO sprejmem, lahko honorarno ali v redno zaposlitev. Za oboje dam delo na dom. Ponudbe poslati pod »dobro plačam« 2475 IZGUBLJENO Najditelja VERIG izgubljenih od Strahinja do Dupelj prosimo, da sporoči naslov Križnarju, Okroglo 14, Naklo 2427 Prosim lastnika škode, ki je 29. aprila pred Tekstilno šolo našel teniški lopar, da ga vrne na teniško igrišče Na Primskovem najdena šolska torba se dobi pri Jan Frančiški, Tavčarjeva 39, Kranj 2476 Najden lovski PES ptičar se dobi v Šenčurju, Kranjska 6 2477 OBVESTILA ROLETE lesene, plastične in žaluzijc naročite zastopniku špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 2227 KOTLE za ZGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje in popravlja že preko 40 let najkvalitetneje KAPELJ Viljem, bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4 - Šiška 2064 ZŠAM TR2IC priredi tečaj za E in D kategorijo voznikov motornih vozil v začetku maja 1972. Informacije daje in prijave sprejema do 7. maja tajnik Jože Goričan, Ro-čevnica 35, Tržič 2335 ZADNJI PLESNI TEČAJI v sezoni v DELAVSKEM DOMU KRANJ: nedeljski začet-niški vsako nedeljo ob 8.30, začetniški tečaj (sreda, petek) se začne 12. maja ob 18.30. Nadaljevalni v sobotah, 13. maja ob 18.30 2429 Sprejmem vsa PECARSKA DELA in oblaganje keramičnih ploščic. Brešar Filip, Smledniška 44, Kranj 2430 Prevzamem vsa ZIDARSKA in FASADERSKA DELA. Sto-jilkovie Tomislav, Mlekarska 10, Cirče, Kranj 2431 AMD CERKLJE obvešča, da se prične tečaj A, B in F kategorije ter prva pomoč. Prijavite se v trafiki Cerklje 2478 OBVEŠČAM PRASICJE-REJCE, da imam PLEMENSKEGA MERJASCA švedske pasme landras. Zvan Anton, Žirovnica 11 2479 $f PRIREDITVE? ■ >:■■,. '.'-.v ........'C-. . >JB .W KUD PRE2IHOV VORANC ZALOG prireja vsako nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igrajo VESELI TRGOVCI 2480 ZBILJSKO JEZERO je zelo privlačna turistična točka, kamor prihajajo turisti. Sezona se je že začela, zato prireja BIFE ob jezeru vsako soboto in nedeljo PLES. Igrajo priznani ansambli. Vabljeni! 2481 OSTALO Opozarjam vsakogar pred nakupom barake na drugi strani kokrškega mosta od hotela Evrope Kranj, ker sem lastnica barake. Kovač Radmila, Kranj, Koroška 29 2482 Zapustil nas je naš dobri mož, oče in stari oče Jernej Mezek Hotavlje 29 Pogreb bo v soboto, 6. maja, ob 16. uri na pokopališču v Gorenji \wi. žalujoči: žena Leopoldina, sinovi Franc z družino, Slavko z družino in Jernej Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Frančiška Šumrada Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 6. maja, ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: hčerka Marija, vnukinja Marija z družino in drugo sorodstvo Kranj, 4. maja 1972 Zahvala Ob boleči izgubi moje žene Mance Gracar se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovašča-nom, ki so ji na kakršenkoli način pomagali v času bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujem Kati Pip za njeno požrtvovalno pomoč, enako tudi Francki, Andreju in Matevžu Gracar. Zahvaljujem se č. g. župniku iz Kranja in pevcem. Velesovo, 29. aprila 1972 ialujočl mož France GLAS * 22. STRAN ——i-1—i-— n> Ob nenadomestljivi izgubi naše drage, dobre in ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in tete Katarine Sitar roj. Peiko se zahvaljujemo vsem, ki so osebno in pismeno sočustvovali z nami, počastili njen spomin s prelepimi venci in cvetjem, darovali v dobrodelne namene in jo v tako velikem številu spremenili na poslednji poti. Posebna hvala dr. Petriču, dr. Armeniju, bolniški sestri Helenci iz ZD Kranj za zdravljenje, vsem vaščanom Rupe posebno Šumovim, Kajžarjevim in Boštjanovim za pomoč v zadnjih trenutkih, gospodu župniku iz Kranja za spremstvo in poslovilni govor, pevskemu zboru DU iz Kranja za odpete žalostinke. Se enkrat vsem in vsakomur za vse prisrčna hvala. žalujoči: mož Jože v imenu družine in vsega sorodstva Rupa, 4. maja 1972 Zahvala. Ob bridki izgubi moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, svaka in strica Jakoba Resmana Jurčevega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in darovali cvetje. Lepa hvala kolektivoma Elan Begunje in Iskra Otočc za vence in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni moškemu pevskemu zboru iz Naklega za izredno lepo izvedene žalostinke in cerkvenim pevcem iz Mošenj, ki so mu peli v slovo še zadnjikrat na domu. Zlasti se zahvaljujemo č. župniku Urbanu in duhovnikoma iz Brezij za lepo opravljeni pogrebni obred in vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Andrej z družino, hčerke Minka, Kati in Klari, sestra Julka in drugo sorodstvo Zg. Otok, Radovljica, Jesenice, Orehek, Kranj, šmihel, Medvode in Vojnik Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata Petra Dobnikarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje na grob. še posebej se zahvaljujemo dr. Marku Suhaču in sestram infekcijske klinike za vso pomoč v času njegove hude bolezni. Žalujoči: oče, mati in sestra Kranj, 24. aprila 1972 Zahvala Ob prezgodnji smrti našega očeta in starega očeta Antona Kremsarja upokojenca se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja vsem sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. Belcharju dr. Borutu za ves trud in skrb ob zdravljenju. Prav prisrčno se zahvaljujemo č. g. župniku iz Šenčurja za tola-žilne besede. Prav tako se najlepše zahvaljujemo kolektivu tovornega prometa in sind. podr. Crcine Kranj za podarjene vence, prostovoljni gasilski četi Luže ter društvu upokojencev Šenčur za častno spremstvo. Vsem še enkrat iskrena in prisrčna hvala. Žalujoči Kremsarjevi Luže, 29. aprila 1972 TRČENJE ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI . V soboto, 29. aprila, se je v Soteski, na cesti II. rc<}a' ^ Bledom in Bohinjem pripetila prometna nezgoda zaradi v8. merne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila Ljudmila ^ 'čič iz Kopra je vozila iz Bohinja proti Bledu. Zaradi ^ hitrosti jo je v Soteski zaneslo v levo in je trčila v n3g^p0t-vozeči avto, ki ga je vozil Jure Banovič iz Ljubljane. ^ niča v Banovičevem avtomobilu Anica Banovič je bila ,a' njena. Materialna škoda na obeh vozilih znaša 15.000 dm ZALETEL SE JE V STENO ^ V nedeljo, 30. aprila, je Janko Štebelj iz LJubljane v ^ z mopedom iz Kranja proti Brniku. V bližini Šenčurja Je zaneslo desno. Podrl je tri smerne kamne in se u3*0^ .fina*1* v steno počitniškega doma Tomos. škoda znaša 18.000 jev. NEZGODA ZARADI OKVARE KRMILA .ja| V nedeljo, 30. aprila, se je Jakob Fertin z Jesenic P J.( z mopedom iz Kranja proti Brniku. V bližini Šenčurja .e odpovedalo krmilo. Zapeljal je na desno bankino, ki.. ^j, padel in se hudo ranil. Zdravi se na Polikliniki v Ljub J ČELNO TRČENJE ^ 1. maja se je na cesti III. reda na Pokljuki pripet""j^ metna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik ose0 ^ avtomobila Ivan Plsek z Bleda je peljal od vojašnice na K nem polju proti šport hotelu. Ko je z veliko hitrostjo pnFjj ljal v nepregledni desni ovinek, kjer je cestišče zoženo. ^ je nasproti pripeljal pravilno po desni strani osebni avt > ga je vozil Miro Zetko iz Kopra. Prisek je pritisnil na *aV°t0t Pri tem ga je zaneslo v levo in je čelno trčil v Zetkov a Sopotnik v Piskovem avtomobilu Leon Licof se je laže r Gmotna škoda znaša 20.000 dinarjev. VOŽNJA PO LEVI j j,, V ponedeljek, 1. maja, se je zaradi neprimerne hitros vožnje po levi pripetila na cesti 11/300 na Korenskemi se ^ prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Selim "j^o iz Karasa v Turčiji, začasno stanuje v Nemčiji, je z * £ hitrostjo peljal s Korenjskega sedla proti Podkorenu. v(y vožnje po levi se jc zaletel v nasproti vozeči avto, ki ga Jc ^ zil Ignac Bencetie iz Karlovca. Sopotnica v Bajdarjevem a ^ mobilu Jožefa Levičar iz Krškega se je ob trčenju hudo ^ nila in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Bajdar in soP° ^ v Bencetičevem avtomobilu Franjo Čuj ko iz Karlovca Pa bila lažje ranjena in so ju odpeljali v jeseniško bolnišnic NESREČA ZARADI VINJENOSTI ^ V četrtek, 4. maja, je voznik osebnega avtomobila Iva" A kozar iz Kranja vozil iz Kokrice proti Kranju. Pri vojas ^ je srečal skupino petih vojakov, ki so hodili pravilno P° strani. Voznik je peljal po skrajnem robu utrjene ban ^ zato je enega oplazil. Vojak je padel in pri tem dobil pjc'■ * možganov in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. ^.^j. je po nesreči takoj ustavil. Odpeljali so ga na odvzem Kazen za vlomno tatvino Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 21-letnega "g* Dragoljiča, Stojana Davidoviča, starega 20 let, in 19 !vjne. Vlastimira Vidoviča zaradi kaznivega dejanja velike ta ^ Trojica je v februarju letos ponoči vlomila v Brito' 0v* Kranju v prostore samopostrežne trgovine in bifeja ^f, skega podjetja veletrgovine živila Kranj. Iskali »° ^ofetl vendar ga niso našli. Z raznimi predmeti so skušali oov ^ železno blagajno v pisarni, vendar so morali odnehati. v ^i, ne bi odšli praznih rok, so se v trgovini založili s ciga^ pijačo in jestvinami, vsega skupaj v vrednosti 1436,95 ^ Vsi trije obtoženci so se med seboj poznali, DragoU v Davidovič sta celo stanovala skupaj na Kidričevi ce ap