V f aJ
v •
m

NEVTEPEN POPRI JETAf
ibEVICA MflRpl
D a r i.
Na podporo M. Lista i Novin so dariivali:
V V.-Polani dano: po 10 K: N., Cigiit Ivan, Matjašec Ana; po 5 K: Tivadar Štefan; po 4 K: Špilak Ivan, Matjašec Štefan, Hozjan Štefan; po'2 K: Gerič Matjaža žena, Jaklin Ivan, Kelenc A-larko, Žižek Mihalj, Kranjec Jožef, Žerdin Marko; Žižek Janoša žena 2 K 40 fil.; Krampač Marko, Baiažek Maria, Zelko Mihalj, Kotnjek Štefan, Zelko Marko, Kelenc Štefan, Žerdin Štefan; — po 1 K: Ritlop Štefan, Kelenc Matjaš, Vuk Štefan, Hozjan Ivan, Hozjan Matjaš, Kelenc Jožef, Pucko Marko, Kotnjek Janoš, Rerša Štefan, Sobočan Janoš, Jaklin Štefan, Ritlop Matjaš, Tivadar Štefan, Perša Ivan, Žerdin Janoš, Gerič Janoš, Jaklin Ivana žena, Gornjec Martin, Žižek Štefan, Kranjec Štefan,^ Perša Jožef, Cuk Ivan, Perša Janoš, Laki Štefan,. Kramar Marko, Horvat Štefan, Paller Kalma/ia gospa, Perša Štefan, Kelenc Matjaš, Hozjan Jožef, Jaklin Marko, Cuk Matjaš, Tompa Štefan, Jaklin Ana, Krampač Štefan, Horvat Janoš, Horvat Jožef, Gelt Jožef, Petek Ferenc, Krampač Matjaš, Hozjan Marko, Baiažek Ana, Ftičar Štefan, Ftičar Marko, Špilak Ivan, Lebar Ana, Kotnjek Kata, Matjašec Ivan, Matjašec Ivan, Zelko Maria, Žerdin Janoša žena, Jaklin Jožef, Škafar Bara, Fotivec Štefan žena; po 1 K 40 fil.: Tivadar Marko, Matjašec Jožef; 1 K 80 fil.: Laki Ferenc; po 20 filerah: Špilak Ferenc, Kelenc Ivan, Cuk Ivan, Kranjec Marko, Žerdin Matjaš, Hozjan Jožef, Režonja Štefan, Tompa Marko, Gelt Jožef, Hozjan Kata; po 30 filerah: Ritlop Štefan, Cvetko Kata, Horvat Štefan, Jaklin Štefan; po 40 filerah: Kelenc Jožef, Horvat Marko, Kocet Štefan, Špilak Jožef, Laki Jožef, Hozjan Marko, Magdič Ivan, Otroša Bara, Krampač Štefan, Raščan Marko, Svarda Laci, Gelt Štefan, Perša Marko, Kelenc Jožef, Žerdin Jožef, Režonja Janoš, Sobočan Štefan; po 50 filerah: Sobočan Ivan, Laki Janoš, Kranjec Štefan, Tkalec Bara; po 60 filerah: Jaklin Štefan, Žižek Štefan, Žižek Jožef, Kokon Štefan, Jaklin Štefan (Barin), Perša Ivan, Gabor Kata, Žalig Štefan, Hozjan Jožef, Žapčič Janoša žena, Horvat Štefan, Žerdin Jožef, Žižek Mihalj; po 80 filerah: Žalig Jožef, Petek Mihalj.
iz Krasit so daruvaii po 1 K.: Vogrinčič Ana, Smodiš Ana, -Smodiš Frančiška; po 2 K: Vučak Štefana žena, Vučak Marija, Hari Matjaš, Smodiš Janoš, Smodiš Jožefa, Kiizmič Terezia; po 3 K: Hari Maria; v filerah: Hari Katalena, Vogrinčič Maria, Graf Maria, Csontala Ana, Gomboc Lujza, Sipos Štefana žena, Žilavec Terezia, Sarkany Mihalj, vsaki 40; Hari Maria, Sipos Terezia,
Leto XIII. Štev. 9.
S. Sept. 1917.
^ZMOŽNA GOSPA VOGRSKAfc?*--
POBOŽEN MESEČEN LIST.
Vrejuje ga z dovoljenjom visešnje cerkvene oblasti:
K L E K L JOŽEF,
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserfold, (Zalamegye).
Prihaja vsaki mesec 8. na veseli spomin petdesetletnice, I. 1904. dec. 8. obhajane zavolo razglašenja verske pravice od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, šteri den je te pobožen list vogrskim Slovencom kak prvi slovenski list do rok dani. Cena M. Lista z Novinami vred, či skiipno hodi v edno faro, je 4 K., vsakomi na njegov lasten naslov 6 K., v Ameriko 12 K. K M. Listi dobijo naročniki proti konci leta Kalendar Srca Jezusovoga. M. List prihaja vsaki mesec, Novine vsaki tjeden. Naročniki so deležni sadov več kak štirijezero sv. meš na leto.
Malameša.
Ta zarja si Ti, Marija, Štera si se dnes rodila, Večno Sunce, pravi Bog Dani nam je z tvojih rok. S svojim rojstvom zorja mila, Si nam žitek pobiidila, Zgiibljen večni, sladki žitek, Radosten pri Bog' prebitek: Naš Zveličar tvoj je sin, Bog nebeških visočin.
Srčen.
Kda zorja na nebi
V	obleki rdeči Pozdravlja zemljane, Je končana noč.
Na njenih perotih
V	lepoti, dobroti Prikaže se sunce Ljudem na pomoč. Življenje, diš, viža. Po njej se njim bliža, Po njej se skadijo Smrt, tema i strah.
Razlaganje katekizma po nedelah i svetkah v vsakoj hiši.
Katekizem.
V šteroj veri najdemo vsa ona, štera je Bog nazvesto? Vsa ona, štera je Bog nazvesto, najdemo v katoličanskoj-krščanskoj veri.
Kak moramo vervati vsa ona, štera je Bog nazvesto? Vsa ona, štera je Bog nazvesto, trdno i stalno moramo vervati.
Razlaga.
34. Nedela.
Brez vere je ne mogoče priti k Bogi. \{\ ne verje, nikaj ne ve od Njega, kak bi mogo zato k Njemi priti? Vervati pa moremo tisto, kaj nam on zapovedava, nej kai bi si sami zebrali ali bi nam drugi na šinjek navezali. Tisto pa, kaj on zapovedava vervati, se najde v krščanskom katoličanskom verenavuki. Vera zato, z šte-rov to verjemo, se zove krščansko-katoličanska vera. Po krščanskom-katoličanskom moremo vervati. To teliko pomeni, ka moremo z božov milostjov močno vse zaistino meti, kaj je Jezus Kristus 'včio i njegova sveta Maticer-kev pred nas dava. Vera je, kak sv. Pavel apoštol vči, močna dopoved ali prepričanje do tiste reči, štere ne vidimo. (Hebr. XI. 1.) Kj si ne da dopovedati, ki se ne da prepričati, nikdar ne bo vervao. Zato je pravo neki francozki bogotajnik, ka če bi ravno vido mrtveca na žitek se obuditi, -le ne bi vervao. Volo moremo pri ver-vanji podvrči tistomi, od česa spoznamo, ka je od Boga. Vse to smo pa samo tak mogoči včiniti, če nas milost božja podpira. Brez božje pomoči je ne mogoče vervati. Zato moremo zahvalni biti za preveliko milost vere z en-kraj, z drugikraj pa prositi dosta i goreče za tiste, ki ne
verjejo bli prav ne verjejo. Ne se po krčmah njevkati z driigoverniki za volo vere, nego moliti za nje, to, jedino to je bo pripelalo k tistomi Kristusi, ki je rojen od Dev. Marije, ki je božji Sin.
35. Nedela.
»Pamet pred verov hodi,« pravi IX. Pij papa. Čeravno mi vse ne prerazmimo i ne vidimo, kaj je Bog nazvesto, i li verjemo, zato je naša vera ne nespametna. Mi tečas naime ne verjemo i ne smemo vervati, dokeč je ne posvedočeno, ka je tista reč, štera se nam glasi, zaistino od Jezusa Kristuša nazveščena pravica. Lehko-miselno ne smemo vervati (Sir. 19., 4.) kak pravi sv. Pismo, .nego poleg razuma, kak zapovedava sv. Pavel apoštol. (Rim. 12., L.) Grešijo zato tiste osebe, štere vsa-koj babi verjejo, kaj njim prorokiije se ve za dobre pe-neze ali druge reči. Kak nori je svet! Ciganjici pol slanine v korbeo vrže, štera njemi mastno nalaže tisto srečo, štera ga nikdar ne sreča, duhovniki Kristuša pred-gajočemi pa viiha zapira. H kakšim prorokinjam vore daleč romajo ljudje po laži, v svojoj farnoj cerkvi pa zamudijo tisto nedelo sveto mešo, štero pod smrtnim grehom zapovedava Kristus poslušati. Kek močno peče ta blodnost večno pravico Srca Jezušovoga! Socialisti, anarhisti, prostomislečemi, prostozidari, šteri tak grdo blazni-jo Boga z svojim pustim jezikom, kak se v kaluži kali-šajo nešterne stvari, tem verjejo mnogi; — tem, ki od Svetoga grdo gučijo i poleg njega ružno živejo verjejo, tistim pa, ki svetoga Boga ne glasijo samo z jezikom, nego svojo reč potrdijo z čistim, požrtvovalnim, ljiibavi-punim, dobroto trosečim življenjom, hrbet obračajo. Vendar pametiijte ednok! Pove srdnik kda sveta kaj dobroga od onoga, na koga spico ma? Jeli da ne. More zato bogotajnik od Boga, na koga se srdi, od koga žele, da ga ne bi bilo, more od njega i njegovih slugov, njego-
i
vih svetcov, njegove Materecerkve kaj priporočljivoga povedati? Pamet si odprite, pa de močna, trdna, stalna vaša vera.
36.	Nedela.
Vervati moremo takše reči, štere, ne vidimo i šterih niti ne zapopadnemo. Na priliko denem verjemo, ka je Bog, duša, neba, pekel, kaj ne vidimo; nadale skrivnosti, ka je eden Bog v treh osebah, Kristus pod podobov kruha, kaj zapopasti z svojov pametjov nišče ne more, niti najsvetejša Mati božja nej. Je ne to kaj krivoga, ka ( to vervanje Bog terja od nas. Ne, nego velika božja dobrota je to. Če bi mi vse z očmi vidili, z rokami se vsega tikali, kaj verjemo, več ne bi vera bila to, nego spoznanje i plače nebeške si nikak ne bi mogli po toj poti zaslužiti. Kristus nam to plača, ka za istinske spoznamo njegove reči, čeravno je ne vidimo. On je pravo sv. Tomaži apoštoti: „Blaženi so, šteri ne vidijo i li verjejo(Jan. 20, 29.) Zato je pravo sv. Klement Dvoržak: »Če bi jaz skrivnosti naše vere z odprtimi očmi lehko gledao, bi zapro oči, naj ne zgubim plače vere,« Ti bi pa rad y sv. hostiji Jezušeka zagledno, bi rad vido kak pekel gori ? Pazi, ka ne boš vido, nego čiito, kak peče njegov plamen!
37.	Nedela.
Pa človiček, ti bi rad vido vse pa samo te vervao ? Ti bi rad zbrodo v svojoj pameti neprehodljive božje skrivnosti i samo tam pusto korenje svojoj veri, kam si svojo nogo djati mogo? Te pitam, si vido rasti to naj-menjšo travico? To si vido jeli, ka je vekša, ali kak postanjuje takša, nesi ovarao, čeravno si noč i den če-pio kre nje. Vidiš, pri tom malom božjem stvorjenji ne spoznaš kak se razvija, Boga bi pa rad zapopadno, ki je neskončen ? V posodo, štera samo liter drži, ne sprav-laš celoga vedra vsebino notri, v svojo malo glavico bi pa rad tistoga spravo i v njej zapopadno, ki nema let,

ni mej? Kj Bogi verje, ne more zajti na pot krivice, zato ka Bog krivice ne more glasiti. Vera je zato močnejši steber pravice, kak gledanje z očmi i poslušanje z vii-hami. Vera me ne more vkaniti, če je prava, oči, vliha me pa lehko. vkanijo. To ka je dvakratdva štiri ne tak trdna istina, kak to, ka je Bog. To prvo trdi naime moj razum, šteri zna pravico očrbiniti, to drugo pa glasi Bog, ki krivice ne more povedati. Ali ste ne še ovarali kak vas počutki slepijo? Ste ne glasa čiili z drilgoga kraja, kak je prišo? Se vam ne zdelo, kda ste na vlaki sedeli, ka drevje z vami beži, pa je mirno na mesti stalo? Ste ne potreto vidili palico v vodo vteknjeno, čeravno je cela bila? Vidite, če vas lastni počutki tam slepijo, kaj lehko vidite i ošlatate, kak vas ne bi tam, kaj je više vaše narave: pri Bogi. Pomoč je zato samo edna: Verjem trdno, kaj je Bog nazvesto, On krivice ne more glasiti.
38. Nedela.
Vnogi sovražniki naša Materecerkvi pravijo, ka je nespametno tisto vervati, kaj človek ne vidi. Takšim je najčednej etak odgovoriti. Prav maš, prijatelj; da jaz ne vidim tvoje pameti, nemaš je. Te vidili, tak se pobere od vas, kak pes, kda ga po repi vdarijo. Kak nora trditev je to, samo tisto vervati, kaj što vidi. Te zato, da sem jaz ne bio še v Ameriki, jaz to morem vervati, ka je nega? Te modrijaše bi pred bojom bilo trebelo opitati: Si ti že vido Rusa, Srba, Črnogorca itd.? Pa šteri bi pravo ka nej, tistomi bi se orožje vkraj vzelo i bi se brez njega poslao protivniki nasproti z temi rečmi: Da si ti Rusa, Srba, Črnogorca itd. še ne vido, nega jih, zato pa lehko varno ideš brez orožja proti njim. Kjsilo bi se ti modrijašje podržali pa bi se začeli izgovarjati. Če smo je mi ne vidili, pa so je drugi vidili. Dobro je, mi ravno to pravimo. Zdaj smo na eden sled prišli. Mi smo toti ne vidili Boga, pekla, nebe, nego tisti nam je gučao
od njih, ki jih je vido, Jezus Kristus i je svoje reči z čOdami potrdo, kakših človek ne more nikdar doprinesti. Da vi verjete ljudem, ki so temnoga nazuma i znajo vkaniti, keliko bole ste zato dužni Bogi vervati, ki je na zemlji živo, koga svedoči vnogo stomilijon njegove kato-ličanske dece, koga- razum je od sunce svetlejše i se zoblačiti ne more i koga svetost niti tenje krivice ne dopusti. Odprite si popolnoma razum i ne samo na pol, da Weber Beda, nemški pesnik pravi: »Premišljavanje na pol k vragi pela, celo premlšljavanje pa k Bogi vodi.«
Razloček.
So reči, od šterih smo že stokrat gučali pa od šte-rih li vsikdar kaj novoga mamo povedati, zato ka so velike važnosti, ali ka koga jako brigajo. Takše so verske reči. So kje mladi ljudje zbrani, tečas mir i složnost kraljuje med njimi, dokeč si ne začnejo od vere gučati. Kak se pa doteknejo te reči, so edni kre nje, drugi proti njej i svaja je 1u. To pomeni teliko, ka je vera najvekše važnosti, šteroj nieden človek ne sme brezbrižno proti stati, nego se more pridružiti ali poniznoj čredi vernikov ali pa kričečoj gneči nevernikov.
Ravnoto moremo praviti od misijonskoga pitanja. To je naprej stopilo i se ne more več ločiti. TO je tOdi na zvolo nehano vsakomi ali pomagati misijone, ali njim protistati i s prstom kazati na tiste, ki se trudijo za nje. Ka moremo misijone podpirati, so nam razložili že ne ednok ugledni možje, ne bomo zato od te reči zdaj razpravljali, samo edno misel bi radi dragim čitevcom tO zdaj v srce zapisali:
To'je stalno dognana istina, ka so prinas tOdi siromaki, ki pomoči potrebOjejo. Razloček med domačimi
i posebno med afrikanskimi siromaki je pa to, ka so naši siromaki v duši bogati i v veri tolažbo lehko najdejo, siromaki Afrike so pa poganje i viira svetlosti ne bo za nje prle bila, kak kda glasitelje evangelija k njim pridejo. Če v svetlobi večnosti gledamo to reč, od pravoga siromaštva samo tam smemo gučati, kje prava, nadnaravna (višenaturna) vrednost menjka. Pri nas doma si samo tisti pogubi diišo, ki si jo šče, v Afriki si jo pa siromaški pogan zato pogubi, ka ne pozna evangelija.
Afrikanski misijonar vči katekizem pod milim nebom.
V misionskom pitanji je zato guč ne nateliko od toga, naj se lajša telovna nevola, nego naj se diišam podeli pomoč; guč je od duš, za štere je Zveličar radodarno krv svojega Srca prelejao, kak nam v postnom časi Maticerkev pred oči postavi. Če mi v toj svetlosti gledamo misijonsko delo, te se nam te za to najvekše bo vidilo kakše le moremo doprinesti. Da edno jedino diišo rešiti teliko pomeni, kak napraviti, ka de eden človek na večne čase neskončno blaženi.
Rane sv. Frančiškoga Assiškoga.
Jaz rane Gospoda Jezuša na svojem teli nosim."
(Gal. VI. 17.)
Sveti Pavel apostol pravi od sebe, ka Jezusove rane nosi na svojem teli, zato pravi tak, ka trpi za Jezuša v svojem teli. Trplenje so rane Jezušove. Ce ti, dragi krščenik, zato trpiš, ka to Jezuš žele od tebe, z liibezni do njega, te ti tO d i nosiš rane njegove. Glej, kak velika milošča, kak visika sreča, kak neprecenliva izvzetnost je trplenje če se dobro obnaša.
Sept. 17. obhaja Materi cerkev god ranjenja svetoga Frančiška. Gospod Jezus Kristus njemi je dao svoje krvave, prave petere rane, štere so krvavele i iz šterih so ešče cveki vostali, cveki ki so z mesa tak narasli i ne železni. Kajkoli je delao, ali gdakoli je stopo naš sveti oča, -dragi tredjeredniki, vsele so ga te rane strašno mučile. To trplenje njegovo si mi zdaj pred oči postavimo, naj nas pobudi i nagne na mirno i veselo trplenje za Jezuša. Jezušovo Srce, ki v oltari živeš, blagoslovi te reči, naj bodo tebi na diko, našim dušam pa na veki-Večni hasek.
Leta 1224. ništerne dni pred malov mešov je sveti Frančišek,: na goro Alverno potuvao, da bi tam svoj navaden post na čast sv. Mihali nadangeli opravo. V molitvi zatopljen na tom samotnom kraji posebno goreče si je premišlavao na krjžovo 14. septembra o Jezušovom trplenji. Gda je svoje srce popolnoma podigno k prebi-tomi Srci Jezušovomi, ovara na ednok nebeško prikazen, kakšo opiše prorok Izaija, ednoga serafa z šestimi peroti. Peroti so bile svetle i žarjave. Z dvema je leto, dve sta se njemi nad glavov sklenili, dve pa pod nogami: Obraz i telo je pa bilo Jezušovo z prebitimi rokami i nogami, štere so bile vovtegnjene i z cveki prebodjene, kak negda na križi.
\
Nezgovorna radost i nezmerna žalost se naednok obudi v njegovom srca, gda spozna svojega Boga. Jezus je; Jezus, veselje i radost vseh nebes, Jezus je, kral dike i vekivečnoga blaženstva. Njega gleda mrtelen človek, ki je želenje vsakoga srca. Oh, kak se ne bi radiivao nad njim sv. Frančišek, te liibeči njegov veren naslednik. 1, kak se ne bi tudi žalostio, kak ne bi tudi pomiliivao svojega Boga, ki gda z nebe k njemi prileti, v podobi trp-lenja prileti, kaj pomeni, ka je strahšno razžaljen z grehi i išče duše, štere bi njegove cveke nase vzele, štere bi njegovo trplenje prevzele. On njim bo za to plačao z tistov dikov, v šteroj se sveti zdej celo njegovo bitje.
Sv. Frančišek zarazmi namen te prikazni, prek se da ščista Jezusi na trplenje i gda to volo odkrije, žareči traki z Jezusovoga tela njemi napravijo na rokah, na nogah i na strani krvaveče rane, zrastejo njemi z mesa cveki v rokah i nogah, šterfh ošpičeni del voštoji, glava je pa oznotroj na roki i nogi, štero meso ma formo i ešče farbo cvekov i mantra svetnika gda ali stopi, ali z^ kaj primle.
Blaženi oča naš, križani oča naš, dovoli, naj te pozdravimo z globokim srcom i z tem nakanenjom, ka mi ščemo k tebi spodobna deca postati, ka ščemo mi tiidi toliko trpeti za Jezuša z ljubezni do njega, keliko nam duša i telo le bo moglo nositi. Znamo, ka smo ne vredni te milošče, ka bi prave rane Jezusove nosili, kak ti, nego to pa tiidi spoznamo za svojo dužnost, ka smo tebi samo tak spodobni, samo tak vreli, dobri tretjered-niki, če smo z ednim tudi dobro trpeči tvoji vučeniki. Podpiraj nas dragi oča, naj z svojov potrplivostjov da-vamo dober zgled vsem domačim, kak nas vodilo na to zavežiije.
Da dragi tretjeredniki, mi smo kotrige pokornoga reda. Pokoro moremo delati. V svaji, v kreganji, mrmranji, razveseljavanji ne ga pokore. Ona se v trplenji izkažiije.
Jezuš, gda se je pokorio, je krvavi znoj točo, tri vore klečao i molo v smrtnih britkostih, se je bičuvati dao, se je pošto, si je križ naložo i mro nanjem. Za greh se brez trplenja ne more pokoriti. Ne moreš se zato ti tiidi nej. Ki neve zatrpeti edne žalne reči, je ne za tretji red, zato ka nema njegovoga duha. Mi se pokorimo za svoje i drugih ljudi grehe, ki Jezuša ne poznajo, ki Jezuša strašno žalijo, ne moremo se pa nači, kak nas je Jezus včio i njegov veren vučenik, naš redovni oča sv. Frančišek. I te navuk je trplenje. I da je vsaki človek grešnik ne samo tretjerednik, vsaki je dužen zato trpeti, trpeti mirno, naj se prav spokori.
Pitajmo zdaj, kakši hasek nam spravi trplenje ? Sveta Gitra je pravila ednok Jezusi: »Oh, oh ti moje jedino vupanje, o ti zveličanje moje diiše! Povej mi, kak ti morem jaz za tvoje tebi tak britko i meni tak zveličavno trplenje, konči nekaj dobroga včiniti?« 1 Gospod njoj je odgovoro »Če što mesto sebe bližnjega olehša, te me pomiri za tisto vozo, štero sem tisto jutro pretrpo, gda so me vlovili, z vajatmi zvezali i za zveličanje sveta boleče zmantrali. Če što s poniznostjov spozna svojo fa-lingo, te mi povrne sodbo, štera me je prvo viiro zadela, kda sem od krivih svedokov obtožen i na smrt obsojen bio. Če sto svoje občutke (oči, vuha itd.) nazaj-drži od reči njega razveseljavajočih, te mi plača za bičanje, štero sem tretjo viiro prestao. Če što hiidobnoga naprejpostavlenoga boga, te mi olehša mantro moje trnjave korone. Če je što razžaljeni i vendar on prle prosi za odpiiščenje, te mi povrne za raztegnjenje, štero sem med groznimi bolečinami prestao, gda sam ob šesto j viiri na križ razpnjen TTio. Če sto, naj samo en greh odvrne, bolečino ali pa naočimetanje mučeč pretrpi, te mi plača za smrt, štero sem deveto viiro za zveličanje sveto prestao. Če komi kaj na oči mečejo i on z punim ponižanjem da na to odgovor, te me on z križa doli
vzeme. Či što bližnjega za več ma od sebe i ga za vrednejšega drži kakše časti, ali druge kakše dobrote, kak sebe, te mi plača za moj pokop.«
Gledaj zdaj, dtišica, kak veliko delo je trplenje. Iz samih Jezušovih viišt čiiješ, ka za vso njegovo trplenje, celo ešče za njegovo britko smrt njemi plačaš, njemi hvalo daš, ga pomiriš, če se zniziš, če trpiš, če mučiš, gda te grajajo, ogrizavajo. Oh dušice, dušice, znate, kaj to pomeni? To teliko pomeni, ka plača vaša nebeška bo en deo mela Marijine plače, štera je Jezusa pri njego-vom groznom trplenji tolažila, ga z križa vzela, ga v grob položila.
Blažena Devica Marija je to naznanila svetoj Brigitti: »Moje misli i moje srce so zmerom v grobi mojega Sina bile.« Mislila i objokavala je ta draga mati tiste strašne rane, štere smo mi napravili njenomi Sini. O Mati, mati predraga i premilostivna, ne joči samo ti, ne trpi samo ti za tvojega Boga, oh daj, naj jaz, tvoje dete tudi trpim, ki sem teliko grešio. Ve ti je Jezus z križa pravo, ka si ti moja mati jaz pa tvoje dete, ne zavrzi me zato, premilostivna mati, ne odženi me od križa tvojegi Jezusa, pri tebi ščem stati, i s tebov objokavati tistoga, koga ti za svojega sina imenuješ, ki je moj Bog, koga sem jaz križao. Ne odstopim od tebe, pod plašč se ti skrijem, tu ščem prebivati i pokoro delati v čelom svojem življenji.
Vsigdar z Marijov trpimo. Kajkoli nas dosegne, vseli si zdehnimo: Dev. Marija, k tistomi trplenji, štero si ti z ljubezni do Jezuša prestala, prikapčim jaz to moje trplenje, naj njegovo Srce pomirim. Njenim brezmejnim trplenjom če se naše malo združi, — tudi ono brezmejno postane, gene božje Srce Jezušovo na vsmilenje. Svetoj Magdaleni Pociškoj je Jezus ljubljeni cele šerege duš pokazao, štere je rešile z tem, ka je svoje trplenje združila z Jezušovim i Marijinim. Njegovo sveto krv je petdesetkrat daruvala za živoče i mirajoče Bogi po Mariji-
nah rokah, stem genola to dobro mater na smilenost zato ka je to krv ona dale Jezusi i ka je njeno prele-janje tak britko gledala. »Z tvojim trpljenjom združim, Marija, svoje trpljenje, naj Jezusovo Srce pomirim,« — to naj bo naša reč pogostci. Tak mo pravi, pokorniki, verni sinovje Jezušove rane nosečega sv. Frančiška.
Slednja milost povrnenja.
Ka je rešenje duš delo božje milosti, spoznamo iz sledečega genljivoga pripovedavanja ednoga afrikanskoga missionskoga piišpeka. Zato bi pa mogli vsi, posebno v tom žalostnom časi, kda ne morejo za siromaške misi-jone dosta daruvati, vnogo-vnogo moliti, ka bi siromaški poganski zamorci v temnoj Afriki tudi skoro prišli k svetlosti svete vere.
»Pred 14 dnevi sem zvedo, — piše pred kratkim pokojni afrikanski misijonski škof Wieter, apoštolski vikar v Ksmerumi, — ka se na tukajšnjoj sodniji dva na smrt obsojeniva voznika nahajata. Zaistino bi prelomo svojo dužnost, če se konči za to ne bi potriido, ka ubogiva grešnika k požaluvanji i pokori pripelam. Podao sem se zato k okrajnomi glavari pa sem ga proso dovoljenja, ka smem teva pohoditi i včiti. Gospod mi je iz srca rad to dovolo i včasi sem začno delo. Jaz sem mislo, ka ta se tiva dečka pred menov za nedužniva držala, ali vkano sem se. Oba sta spoznala, ka sta tisto zakrivila, z čem jihva dužijo. Da je v njedva domovini pri reki Njang kre Male-Batange en tigriš celo krajino v strah postavlao, je približno 50 let star Mahopo nagučao 20 let staroga Masuko, naj edno malo dekličko vkradne, ka jo morita i ž njene kože strašilo, zvano »Medin« napravita proti zverini. I včinila sta to tudi oba neko noč, kda so v vesi
svetili i plesali. Ali mati deteta je toga mlajšega spoznala. Drugi den ga je ljudstvo naprej pozvalo, spoznao se je za krivca i kda so ga za sokrivca pitali, je ovado Mahopa. V začetki je te tajio ali prepričali so ga i tak je spoznao svojo krivico.
Siromaško ljudstvo, rnislo sem si, ne spoznavši tistoga, ki vse ravna i vodi, nikaj ne znajoč od tvojega Boga i njegovoga Sina, našega Rešenika i Zveličara, v noči nevere i šatringe vmarjaš lastno deco z comprniškov
Ves v Kamerumi, v deželi Afrike.
besnostjov. Zatem sem njima pa gučao od Boga, od spadjenja človeka v greh, od Sina božjega, našega Zveličara, Jezuša Kristuš3. ki se je z ljubezni do nas včlo-večo, 33 let tu na zemlji dobrote deleč i učeč živo, ki je posebno ljubo grešnike, jih je goriskao i na zadnje dug naših grehov nase vzemši je na križi vmro za nas itd. Kda sem svoj prvi navuk opravo, sem jihva pitao, če smem drugoč pali priti. Oba sta privolila. Tak sem jihva te celi tjeden včio. Predpoldnom sem hodo jaz, popoldne pa neki čaren katehist (vereučitelj), šteri jihva je na pot-
rebne molitve, na požaluvanje itd. včio. Oba sta prosila zatem krst. Da mi je okrajni glavar naznano, ka ta 9. v tom meseci v Maloj-Batangi streljeniva i ka jihva 7. ta spravijo, 7. zajtra ob sedmih sem jihva okrsto zatem, ka sta prle oba zmolila požaluvanje pa izjavila, ka je to pravično, ka morata vmreti, zato ka sta človeka vmorila. Starejšega sem krsto na Petra Dismasa, mlajšega pa na Pavla Taddeja. Po sv. krsti sem jihva firmao. Po kon-čanom obredi sem jihva opomeno, naj ne mislita na konec toga življenja, nego na začetek večnoga i se močno viipata, ka njima je dober Bog zavolo smrti našega Zve-ličara odpusto. K^da sem njima v slovo roko dao i obečo, ka na drugi den v Malo-Batango pridem, sem opazo prvi smeh na vustah po Kristušovoj krvi opraniva ubogiva grešnika. Zdaj sta mi tudi mogla v oči gledati, kaj sta prle ne mogla včiniti. V nedelo zajtra po sv. meši sem seo v našo barkico »Regina Apostolorum« (»Kraljica Apostolov« zvana) i večer ob 5. smo priveslali v Malo-Batango. Večer sem oba pohodo, jihva opomeno i molo ž njima. Toisto sem včino drugo jutro zajtra pred skon-čanjom, štero se je ob 7. vršilo. Obema sem dao tudi odvezo.
Med molitvov sta šla na morišče, še ednok sta si greha obžaliivala, pred sta ta dospela, strlaji so spokali i človečoj pravičnosti je zadoščenje dano. Grob sta že k redi mela, stem vupanjom v srci sem se zasuzo za njedva, ka njima Bog smiljeni bo, sem se napoto nazaj i prišo večer domo. Mali križec, šteroga sem vsakomi v roke dao, sta močno držala še po smrti v roki. Naša deca v misijoni so svoje tudi včinoli, čislo so naime molili za njidva, naj njima dober Bog vsmiljeni bo.
Vnogi bi si znao misliti, pa ne bi mogo jaz pomi-loščenje sprositi za oba, ali konči za mlajšega, Pavla, šteri je zapelani bio pa komi je najbole žao bilo za greh i- šteri je svojo dobro srce stem kazao v vozi, ka je pred
svojim starejšim pozabljivim pajdašom večkrat ponavlao slišani verski navuk, naj se ga navči? — Jaz tak mislim, ka vlada tu mora ostro nastopiti proti nešterim navadam, naime proti takšim, štere se večkrat ponovijo pri Maloj-Batang vodini, pri šterih se i ljiidomorstvo pripeti. Jaz prosim drage čitatele, naj en Očanaš i edno Zdravo-Marjo zmolijo za dva skončanca, ka ta skoro vidila tisto, kaj sta vervala, skoro za svoje imela, kaj sta se viipala, i ta molila za misijon i njegove dobrotnike pred božjim tronom, kak sta mi obečala.
Pogledni bole globoko.
Assiški sveti Egid je spadao med tiste, ki so bili prvi vučeniki svetoga Frančiška. Ednok je prišeo k njemi neki brat.
»Oča, — je pravo z veseljom — dober glas sam prineso!«
»Kakši glas si prineso, dragi sinko?«
»Zmisli si, bio sam v pekli, pa čiravno kasarn jako vse pogledno, sam zato z našega reda ne najšeo tam nikoga.«	,
Svetec si je globoko zdejno.
»Verjem ti, dragi sinko, ka si tam nikoga ne vido.«
Zatem je prišla na njega zameknjenost.
Oda je prišeo nazaj k sebi, je pravo:
»Sinko, sinko 1 Bojim se, ka si ne šo zadosta globoko, do tistoga mesta, gde se mantrajo tisti nesrečni liidje, ki so brezi dobrih del pa brezi spunjavanja redovnih pravil samo nazliik bili redovnicje, šteri so samo obleko nosili redovniško. Sinko, driigoč pogledni bole globoko !<
Pogledni bole globokcr! Zvunešnjost pa površnost večkrat vkani človeka. Ravno tak stoji to tiidi z. diišno^
vestjov. Či samo površno gledaš v njo, znabiti nikaj ne najdeš v njoj, ka bi trebelo izstrebiti; znabiti še najdeš jakosti mesto grehov. Pogledni bole globoko! Večkrat se najde v globočini celi pekel grehov.
Pobožen redovnik Hieronim Kolone.
Hieronima Korlione je djao redovni predstojnik za oskrbnika v kuhinji pa v kleti, pa gda njemi je prekda-vao kliiče, se je nasmejao pa etak pravo: »Jaj tebi, či ne boš dobro opravlao svoje gospodinjske cesti.« Pobožen redovnik je postavo Marijin oltar v kleti, pa je proso nebeško Mater, naj ma ona skrb na kuhinjo, on pa kak zvesti sluga njoj šče biti pri vsem pokoren. Proso je Marijo, naj blagoslovi njegovo delo pa živlenje. Večkrat je med delom poklekno na kolena pred oltarom pa je molo Boga. Pod Marijinov obrambov je tak lepo spunjavao svojo gospodinjsko službo, ka ga je predstojnik ednok javno pohvalo pred vsemi brati. Ponižen redovnik je pa nej šteo sprijeti te pohvale za sebe, zato ka je to bilo Marijino delo, zavolo šteroga so njega šteli pohvaliti.
\
-vsaka 50; Geder Treza 60; Geder Ana 70; Haužar Mihalj 80; Hari Rozalia 20. Nabrale Vučak Štefana žena i Hari Maria.
Iz Ropoče: Flegar Mihalja žena 2 K; Flegar Lujza, Hari jVlaria, Pegar Ana vsaka 1 K; Šadl Treza 60 fil.; Grah Maria 40 f.
Iz Domajinec: Sarkany Kata 1 K. f V Žižkih dano: po 1 K: Horvat Matjaš, Baligač Mihalj, Špilak Matjaš, Csurič Štefan, Žalig Mihalj, Žižek Martin, Perša Matjaš, Csurič Matjaš, Kiizma Matjaš, Ros Treza, Csurič Manka, Krampač Martin, Horvat Janoš, Žižek Klara; po 2 K: Koštric Kata, Fotivec Mihalj, Žalig Matjaš, Fujs Jožef, Šarjaš Ana, Horvat Štefan, Kolarič Martin, Kranjec Magda, Kocet Ivan, Horvat Ivan, Bogdan Jožef, Ritlop Štefan, Ritlop Mila, Sobočan Ferenc, Fortivec Ivan, Cuk Anton, Žižek Štefan, Grtiškovnjak Mihalj, Koštric Jožef; po 3 K: Nemec Treza; po 4 K: Koštric Jožef, N., Grtiškovnjak Štefan; po 5 K: Golob Eva; po 6 K: Špilak Ana; po 2 K 20 fil.: Haklin Martin; v filerah: Kramar Matjaš 20; Ščmen Treza, Bežek Ana, Kavaš Štefan, Žalig Jožef, vsaki 40; Vogrinec Ana, Griiškonjak Anton, vsaki 50; Godina Janos 60. Csurič Štefana žena 6 K; Cigan Matjaš 5 K; Cigan Jožef 4 K; Vuk Ivan vojak 3 K; po 2 K: Kramar Treza, Perša Ivana žena, Škafar Ivan, Grtiškovnjak Maria, Škafar Matjaš, Horvat Ana, Cigan Treza, Csurič Ana, Šarjaš Štefan, Horvat Martin, Horvat Treza, Jerebic Kata, Horvat Janoš, Tibaot Kata, Novak Ivan, Hozjan Matjaš, Ciglar Štefan, Cigan Jožefa žena. Jerebic Jožef, Perša Magda, Žerdin Jožef, Perša Janoš; po 1 K: Balažic Štefan, Sobočan Matjaš, Csurič Jožef, Krampač Kata, TGrnar Ana, Ko-lenko Ivan, Hanc Ana, Vuk Ana, Bomblek Forjana žena, Horvat Ivan, Fratar Kata, Škerget Antona žena, Lipič Ivana žena, Lonec Marka žena, Padar Štefan; po 1 K 20 fil.: Kralj Štefana žena, Kramar Magda; v filerah: Kolenko Jožef 20, Recek Štefan, Žerdin Bara, Žalig Jožefa žena, Virag Martin, Perša Maria 40; Vuk Kata 50; Kozlar Jožef 60; Perša Štefan, Fratar Štefan, Tibaot Jožef 80.
V Brezovici nabrano.: Raščan Verona 3 K 20 fil.; po 2 K: Špilak Peter, Šomen Bara, Somi Ana, ŠOinen Matjaš, Ritlop Maria; po 1 K: GjorkOš Roza, Tornar Bara, Dogar Štefan, Raščan Maria, Vinčec Orša, Csolig Štefan, Lebar Verona, Sobočan ■Geta, Tratnjek Jožef, Raduha Bara; po filerah; Raščan Štefan, Lebar Štefan, Bakan Peter* Toplak Martin, Hofvat Štefan, vsaki 20; Zver Jožef, Sobočan Štefan, vsaki 30; Zver Verona, Ščmen Jvan, V5lgyi Ana, Hozjan Štefan, Tratnjek Ferenc, vsaki 40; Maučec Štefan 50; TOrnar Bara, Raščan Štefan, Hozjan Jožef,
vsaki 60; Toplak Marka žena, Špilak Ferenc, Zver Jožef vsaki 80.
V Trnji so dariivali: N. 20 K, Hozjan Maria 6 K ; po 4 K: Tkalec Martin, Sobočan Aga, Zadravec Treza; po 2 K: Kolarič Martin, Horvat S. Štefan, Zadravec Ana, Hozjan Treza, Horvat Štefan, Horvat S. Jožef, Stanko Verona, Kolarič Jožef, Brnjak Maria, Cvetko Ana, N., Horvat Jožef, Horvat Maria, Kramar liona, N.; po 1 K: Tkalec Kata, Marošič Ivan, Kocet Kata, Kocet Magda, Kocet Treza, Hozjan Martin, Kolarič Marko, H6rvat Kata, Sobočan Jožef, Hozjan Ivan, Tkalec Štefan, Kovač Maria, Denša Ana, Horvat Bara; Kovač Bara. 1 K 40 fil. — Po filerah: Horvat Verona, Krampač Štefan, Cvetko Magda, vsaki 20; Dogar Janoš 30; Peterec Kata, Nerat Jožef, RaŠčan Maria, Sobočan Štefan, Stanko Ivan, vsaki 60; Horvat Treza, Sabotin Maria, Sobočan Maria, vsaki 80. — Srce Jezusovo povrni vsako stopnjo nabiralcom i vsaki filer dragim darovnikom. Vrednih.
VSEBINA.
Malameša . . ...........121
Razlaganje katekizma po nedelah i svčtkah i
vsakoj hiši............122
Razloček..............126
Rane sv. Frančiškoga Assiškoga......128
Slednja milost povrnenja ........132
Pogledni bole globoko.........135
Pobožen redovnik Hieronim Korlione ....	136



Balkanyi Erno Alsolendva i Muraszombat.