Poštnina pavšaliranal Leto Ili. V Ljubljani, dne 2. februarja 1921. Štev. 5. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 60 ‘—, S 30-—, za četrt leta K 15'—, na mesec K 6'—; številka K 1*40. za pol leta posamezna Vse dopise in poSiljatve za nredništvo in upravnižtvo .Ljudskega glasu*, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Kongresni trg 9, na levi strani. Komunisti in klerikalci prisegli! V zadnjih dveh člankih smo sodru-8<>m pojasnili, kakšen je sedanji politični Položaj. Brez ovinkov in brez olepšavama smo povedali, kako je, in povdarjali, imamo v Jugoslaviji močno reakci-1°. ki je pri volitvah še vedno dobila večino. O »prisegi« naših poslancev smo tudi povedali, da so se naši poslanci pač korali ukloniti nasilju in priseči, ker ne Razpolagajo s puškami in kanoni, da bi se oili mogli temu nasilju upreti. Mi smo trezno in pravilno presojajoč Politični položaj že vnaprej videli, kaj in kako bo; zato so pa naši poslanci smatrali, da je vseeno, če polože »prisego« malo prej ali pa malo pozneje. Niso pa z našimi poslanci vred položili »prisege« komunisti, klerikalci in takozvani Narodni klub. Toda tudi tem ni položaj prizanesel m izgubili bi svoje mandate, te bi se večini ne hoteli ukloniti. Zgodilo Se je vse tako, kakor smo napovedali: Komunisti so v petek dne 28, januarja prisegli vsi do zadnjega, prav tako kakor so to prej morali storiti naši poslanci. Razlika je bila le ta, da se je iz komunistov, ki so dan na dan napovedo-VaIi revolucijo in ustanovitev sovjetske ^publike, sedaj vse norčevalo, tako da v zbornici padie celo nekatere klo-llte in so komunista Fabjančiča libe-ralci posadili na hladno. . Nam se je očitalo, da smo s svojo ‘Prisego« napravili taktično napako. To-mi pa o komunistih lahko rečemo, da j.° uupravili s položitvijo »prisege« kra-iu ne le taktično napako, temveč da so sPloh izneverili svojemu boljševiškemu evolucijo,umnemu programu. Kaj je pa k a^zaPrav ostalo še od navdušenih bolj-ov?! Voda, sama voda!! Sicer so sax. °munisti s tein ,da niso hoteli »pri-. z našimi poslanci vred, hoteli našo m riseso« izrabiti v to, da bi nas mogli da , sudstvom blatiti in nam očitati, češ St,1° izdali svoje republikanstvo, dasi »p y°dcli, da to nikdar ni res in da je bila „aJ8683.«* kakor sedaj njim, takrat tudi ^•'vsiljena, če nismo hoteli reakciji m^alo vse prepUStiti in zbežati do-> kakor zajci! kleril*a komunisti so v soboto prisegli tudi rodni j'1 štirje hrvaški poslanci (Na-»Pri klub). Tudi za te ljudi je bil prizor mo v zbornici buren in lahko reče-Pamr-n1611 vse’‘ najbolj smešen. Znano je so s p!r.’ da so klerikalci monarhisti in da 8bli z Pdlašali le zato, ker so sl mi-^ip1 koimi 'ai^era Izsiliti pristop k vlad-obencm Pa nied ljudstvom bi jim r?PubIlkansko stranko. Prav lahko rekli, da so se oni prodali Srbom, ne pa druge slovenske stranke! Sploh je dr. Korošec voz klerikalizma popolnoma zavozil, tako da klerikalci ne vedo več, ali se jih še glava drži ali ne. Samo en primer: Dr. Korošec je tisti znani poslovnik, zoper katerega se je potem moral sam boriti, sam pomagal izdelati in ga je tudi podpisal! Ali si je mogoče misliti še kako večjo zbeganost naših klerikalnih poslancev?! Položaj bi bil seveda ves drugačen, če bi bili v konstituanto prišli tudi Radičeve!, ki so republikanci; kajti potem monarhistične in vladne stranke ne bi imele več take varne večine, kakor jo imajo sedaj in tudi ne bi bilo mogoče, da bi obveljala tista prisega! Radičevci so torej v prvi vrsti krivi, da je zmagala sedanja reakcija, krivi so pa tudi komunisti, ki so odklonili skupen nastop z nami za demokratično republiko, ker so hoteli imeti kar čez noč že sovjetsko republiko! Sedaj pa imajo! Ker Radičevcev ni v konstituanto, bo pri ustavi kajpada vladna reakcija zopet imela večino. Poslanci so sedaj že vsi prisegli in začne se ustavno delo. V pondeljek 31. pr. m. je bil že voljen ustavni odbor, ki bo pretresal ustavne zakone. Dokler ta odbor ne bo dokončal svojega dela, bodo poslanci prosti in pridejo lahko domov, da tudi ustno obrazlože svojim volilcem, kakšen je položaj. Vlada liberalno-radikalna še ni popolna; prazna so še nekatera mesta, ker so zemljoradniki odklonili vstop v vlado. Sedaj se bodo zopet začela pogajanja za vstop v vlado s Turki In z dr. Korošcem, ki je osramočen vsled svoje zavožene politike ponudil liberalcem spravo. Po vsem teni, kar se je zgodilo doslej, moramo našim poslancem priznati, da so vodili boj trezno in pametno, tako da jim lahko povsem zaupamo. Naša naloga doma pa bodi, da jin s trdno organizacijo podpiiamo, da organiziramo in razširimo našo misel med najširše plasti ljudstva, tako da bomo pri vseh prihodnjih volitvah še sijajnejše zmagali ?n dobili s tem še več poslancev in s tem tudi večjo moč v parlamentu! Pomen in naloga agrarnih odborov. Vse odredbe, ki so bile doslej izdane o agrarni reformi, so pravzaprav šele predpriprava za njeno izvedbo. Kako bo izgledala končno izvedena agrarna reforma to bo seveda odvisno od tega, kakšni možje bodo sedeli v parlamentu in na vladi. Zastopniki kapitalističnih in gruntarskih strank bodo prav gotovo ne-le zahtevali, da mali kmet in bajtar plačata za dobljeno zemljo zemljiškemu rentniku in veleposestniku najprej prav , visoko najemnino in končno tudi kar največjo odškodnino, s čemur se bo kmet zopet zadolžil, temveč bodo sploh gledali j nato, da izvedbo agrarne reforme zavle-I čejo, jo oslabijo ali pa celo onemogočijo. Za izvedbo agrarne reforme bo tre-; ba mnogo let, in v tem času bodo me-! ščanske in gruntarske stranke malega ' krnela, bajtarja in poljedelskega delavca i skušale zopet tako ogoljufati, kakor je to 1 že nekdaj napravila grajščinska gospoda, i Ze sedaj lahko opažamo, kako je tem i strankam žal, da so ob prevratu iz strahu i pred revolucijo delavskega ljudstva sploh j kaj popustile! Teda mi, stranka kmečke-j ga in delavskega proletarijata, ne odne-i hamo v našem boju za staro pravdo! ; Zahtevamo, da se agrarna reforma izve-I de v najširšem smislu, tako da bo prišel ! mali kmet, bajtar in poljedelski delavec i brezplačno zopet do svoje zemlje, ki mu ; je bila od grajščakov, gruntarjev in ve-1 leposestnikov ukradena, odgoljufana in prodana! Za nas je agrarna reforma velike važnosti in zato nam ni vseeno, kdo sedi in bo sedel v agrarnih zastopstvih in v agrarnih odborih, ki bodo mnogo vplivali na to, kdo bo dobil zemljo, kakšno in koliko. Na Slovenskem pride pod agrarno reformo vsega skupaj okrog 35.575 ha njiv, travnikov, vrtov, vinogradov, pašnikov in planin, ki se bodo razdelili. Gozdovi. ki pridejo pod agrarno reformo, preidejo v državno last in bodo kmetje s posebnim zakonom, ki bo izdan, dobili v teh gozdih pravico do paše, dr varenja In žirenja. Vsekakor površina zemlje, ki se I bo razdelila, nikakor ne bo zadostila vseh j upravičencev. Tega so v veliki meri kri-! ve naše meščanske stranke; posebno Kle-i rikalci so se z vso silo uprli, da bi se razdelila tudi cerkvena veleposestva. Vpričo velike važnosti torej, Kdc bo sedel v agrarnih odboTh, bomo morali napeti vse sile, da ne priielo v ic cdbcie sami bogati gruntarji in njim enaki ljudje, ki bi potem zemljo onsMui le sami sebi in svoji žlahti, čeprav imajo že dovolj zemlje — malim kmetom, bajtarjem in poljskim delavcem pa bi ne cusFh, da dobe zemljo. V agrarne odbore merajo torej ljudje, ki bodo pravično prisojali zemljo: torej naši ljudje, naš kmečki proletarijat, ne pa sedanji klerikalni, liberalni in samostojni občinski mogotci, ki so s! že vsega dovolj nagrabili na škodo malega kmeta in poljskega delavca. Naša j Kmečko-delavska zveza mora tudi pri volitvah v agrarne odbore, ki se bodo vršile v kratkem, častno zmagati! Le tam, kjer bo zmagala naši K DZ bo mali kmet, bajtar in delavec prišel do svojih | nravic! Da bo vsem članom KDZ stvar, za katero gre, jasna, bomo v tem članku pojasnili, kdo je merodajen v zadevah agrarne reforme in kakšne naloge ima, tako da se bodo naši člani vedeli ravnati in da bodo krivice, ki bi se godile, vedeli takoj naznaniti pristojnemu uradu in obenem našim poslancem, ki se bodo potem za stvar zavzeli. Važno bo to tudi vsled vlaganja prošenj za zemljo; v kratkem se bo namreč zemlja, ki pride pod agrarno reformo, dajala v štiriletni zakup in bo dotičniku, ki bo zemljo dobil v najem, pozneje ostala v njegovi lasti. (Dalje prihodnjič.) Naše mlekarstvo. (Kanec.) Ko se fcgbotjša naša živinoreja in zviša produkcija mleka, bo sirarstvo postalo velikega gospodarskega pomena za naše kraje. Švicarji ima- j jo najvešji Izvoz v siru, katerega so pred vojno prodali na leto za štiristo milijonov frankov. Tudi nam bo sčasoma mogoče, da izvažamo ! sir, ako se smotreno in intenzivno popromeijio ! mlekarstva. Najprej bo treba poskrbeti, da se i sirarje zadostno izvežba, tako da dobijo veselje j za poklic. Le dobro izvežbani sirar more .na- \ praviti dobro blago. Seveda je treba v prvi vrsti gledati na to, da so sirarji zadostno plačani, kar se pri nas doslej ni dogajalo in se je vsled tega 1 marsikdo poprijel drugega Našemu slovenskemu kmetu samo poljedet- I stvo ne bo moglo donašati zadostnih dohodkov, I da bi mogel kriti svoje potrebe, ker naša zemlja ; ni tako rodovitna, kakor je zemlja na Hrvaškem, j v Vojvodinji ali v Srbiji. Naš kmet ima mnogo I več truda in stroškov z obdelovanjem polja, ka- | kor ga pa ima kmet na jugu, in kljub pridnim j rokam njegovim mu vendar ni mogoče tekmo- j vati s tovarišem na jugu, kd je že od narave sa- ! me oblagodarjen 2 najboljšo zemljo. Vpričo vsega tega bo treba, da se naš kmet poprime reje molznih krav. Srednje dobra krava more dati 1000—1500 1 na leto. Iz tega mleka se da napraviti 83—125 kg trdega sira. Ker je da- ■ našnja cena sira 70—90 K 1 'kg, znaša torej vred-nost mleka ene krave na leto 7000—10.000 K. hi tu mi niti všteto maslo, skuta in sirutka. Masla ; pride tudi kakih 7—12 kg, skute se pa pridela približno 30—50 kg. Maslo, skuta in sirotka naj se računa za režijo sirarne in za razne potrebščine. Vrednost zdravega mleka s 3.5% tolšče zna- 1 ša za 1 liter približno 6 K. Kakor sem že preje 1 omenil, mora biti mleko snažno in zdravo. Sir ! moga biti skrbno izdelan, ter se mora ž njim | pravilno ravnati. Ako manjka eno ali drugo, se ; sir lahko pokvari in se napravi občutna škoda. Potrebna je torej vsestranska pazljivost živino- ; rejčeva kakor tudi sirarjeva. Da postane kmet sam gospodar svojih izdel- 1 kov, naj si ustanovi, — ako je še nima, — svojo | mlekarsko oziroma sirairsko zadrugo; kajti le v ; zadružništvu postane kmet neodvisen od raznih j izkoriščevalcev, prekupcev, verižnikov in ena- | kih ljudi, ki za svoje posredovanje med kmetom- i producentom in med konsumontom zahtevajo ! velikanske oderuške dobičke,1 kakor to razvidite j iz gori omenjenih podatkov. Zadruge morejo tudi ; sicer veliko dobrega storiti za kmeta in za de- | lavca. Morejo tudi preskrbeti poljedelske stroje, ^ katerih sl posameznik ne more omisliti; morejo | pa tudi zadružnike preskrbovati še z raznimi | drugimi potrebščinami, katerih kmetu potem ni | treba kupovati od trgovcev, ki imajo pri prodaji velike dobičke. Poljedelski stroji bodo pni nas itak postali zelo potrebni, kadar se industrija 'razvije, in bo vsled tega nastalo na kmetih pomanjkanje delavnih moči. Kmetu je treba že sedaj misliti na te čase. * Nedvomno je, da čaka našo Kmečko - delav- j sko zvezo velika naloga na polju zadružništva. ! Ona je poklicana ne samo, da izvojuje socialnih j garancij za kmečki proletarijat temveč tudi, la ; posreduje med kmetom in delavcem pri izmenja- ■ vanju poljskih in Industrijskih produktov, s čimer • iztoči iz diružbe kapitalistične izkoriščevalce. V Ameriki se kmetje dolgo časa niso mogli sprijazniti z zadružništvom, dokler niso izprevidoli, kako nesramno jih kapitalistični prekuped goljufajo. Kadar je bila dobra letina so kapitalisti za nekaj i časa hitro prepovedali izvoz, zato da so bili i kmetje prisiljeni prodati jim pridelke po najnižji j ceni. Cene industrijskih pridelkov pa kapitalisti 1 seveda niso hoteli temu primerno znižati. Ko pa so imeli svoje zaloge polne, so pa takoj dobili i prost izvoz; Kmet je bil ogoljufan in delavec tu- j ll(,j3j žijo, tako da se teh par samolastnežev, ki s ^ sedijo na občinskih stolčkih, prestraši na-se ganiziranc siie, ter da bodo na dan volitev ^ rali izročiti občinske vajeti po našem 11 ga bodemo izdali z glasovnico, v kmečko j Rke ™kc- ?ekar, Gaborje pri Rogatcu. Naš kaplan g. k( mesto da bi v šoli otroke učil Kristusov ^ jim pripoveduje od volitev in politike m ga. Pravi, ^ bodo vsi tisti, ki niso volil ^ kaloev, pogubljeni, češ da so voli i ^ pri dela seveda zato, ker so klerika c v 90 volitvah prav sramotno pogorel, da kmetom pošiljali nekake legitimacije .hoVe 1®' nima pravice voliti nihče, kdor nima » dotod gitiimacije, in kljub teinu, da je LJUDSKI G L A S“ Štev. 5. Stran 3. 1000 K za agitacijo. Kaplan razlaga otrokom v šoli, češ da je samo 88 kristjanov v vsem okraju ter da so to le tisti, ki so volili klerikalce. Pač slabo izpričevalo, da so pri volitvah dobili le 88 Klasov, dočlm jih je naša JSDS in KDZ dobila 286. Na deželi ej navada, da gredo na Tri kralje °d hiše do hiše blagoslovit, letos si pa tega niso ui>ali in so šli samo k tistim, ki so Jih povabili. Presneto čisto vest marajo klerikalni vodje imeti. ^ si že med ljudi več ne upajo. Svetujemo, da Pustite naše otroke v šoli lepo pri miru in ae "ikajte jih in ne pokvarjajte, namesto da bi jih Podučavali! Žalostno je, da imamo take dukov-n'*cc, ki Izrabljajo cerkev in šolo za politične agl-— Več prizadetih staršev. Slatina - Radenci. Tukajšnja KDZ ima pre-coj težko stališče, ker 'je večina naših sotrpinov *>e vedno pod močnim vplivom klerikalne gospode, ki jih vodi za nos. Razmere so pod vlado na4ili klerikalnih mogotcev seveda take, da siro-rnaku, posebno pa malemu posestniku že kar ni Več mogoče živeti in ga razmere silijo, da gre s Vebuhom za kruhom. In to vse zato, ker mora Pri nas majhen posestnik skoraj več zemljiškega davka plačevati, kakor pa veliki kmet. Sploh so razmere tako slabe, da obrtnik preganja obrt-nika, delavec je zoper delavca, sosed zoper so-seda in veliki kmetje bi pa vse siromake najraj-Se v žlici vode utopili. Mesto razpisa volitev v agrarne odbore so tukajšnji občinski predstojniki ar črez noč sami izvolili odbornike. In ljudstvo «5 bilo pa kar tiho, ker sicer te zatožijo, da več davka plačajl! Taki so naši občinski cd-0rtl*ki! Delajo samo nemir in prepir v občini, rnesto da bi delali mir in red. Nasilje,teh mogoč-nežev je že tako, da si ljudje že ne upajo prav Lrkniti. Menda bi nas radi slekli do nagega, po-tem Pa na drevo obesili! Kdaj vendar se bomo °tresli naših izžemalcev? Št. Peter v Savinjski dolini. V nedeljo popoldne dne 23. -t. m. se je vršil v gostilih gosp, Šlibarja shod KDZ, ki je bil zelo številno obiskan, oračeva!ec iz Celja, sodrug Čebular, nam je v Obširnem in stvarnem govoru pojasnil pomen občinskih volitev. Vsi navzoči so mu burno prikovali, samo nadučitelj, ki sliši na ime Senica, S“ io nekoliko kislo držal, ker mu kar v glavo kre, da bi v šentpetorski občinski odbor pn-** tudi socijalni demokratje. Temu gospodu je . . neljubo, če se med nama pojavi človek, ki 11 z nami, ki nas opozarja na nevarnosti tn Pouči o tem, kar mi kmetje potrebujemo, da 1 kvojujcmo zahteve aše 'Kmečko - delavske eze. Vsem tistim, ki so nas tako dolgo vodili nos, kličemo: Do sedaj ste nas, a zanaprej 's ne boste več. Dali smo svoje zaupanje t!-^ Hn, ki so z naimi v vsakem slučaju, In ki v šnicli zastopajo interese kmečkega ljudstva In jv|lS ne sovražijo in zaničujejo, kakor ste nas vi! Videnje pri občinskih volitvah! ** Kmetsko delavske zveze. kr,r,ežica Pr* Ljubljani. Redni sestanek Vriu Vne organizacije KDZ v Ježici se bo Pri <>v, netleljo dne 6. februarja ob 15. uri 59. j,, r. Fr. Kunstelju v Stožicah štev. deležba dolžnost! — Odbor. ^lan •H - Mislinje. Opozarjamo vse ,aievne org. KDZ v Št. liju in Mi-j^Yij0 La redno plačujejo članarino, ali pa 2|hož,.-0clstc)P- Pomnite, da ako nismo c‘ji, reda držati v eni mali organiza-bokli^otem tudi za kaj večjega nismo Stano^,1- ^ruSe poti ni, kakor razredna rnislj Sta ofganizacija! Kdor drugače l,klene,e tnoti. In dokler se organizacij ne -n?^e tarU.z yso siI°’ tal<0 dolgo je vse vs-iiUm3e zastoni. Članarina se po-°^Čtno Mi0,.zadnj° nedeljo v mesecu za 2a Občino 6* ,e.pri sodr. Kolander Blažu, H11- Kdor '3 pa Pri s°dr. Krajnc Fran-Ustavi :1)ravodnsno ne poravna se mu utlbor. n se 'z organizacije izključi. — Shodi K. O. Z. Maribor, 6. februarja. Št. Lenart v slov. gor., 13. febr. Konjice, 13. februarja. Ptuj, 6. februarja. Ormož, 6. februarja. Marberk, 6. februarja. Sl. Gradec, 13. februarja. Šoštanj, 13. februarja. Ceije, 13. februarja. Vransko, 13. februarja. Gornji Grad, 6. februarja. Laško, .6. februarja. Šmarje pri Jelšah, 13. februarja. Rogatec, 6. februarja. Brežice, 6. februarja. Kozje, 13. februarja. Kapela pri Radgoni, 6. februarja. : SSK Po svetu, esss Iz socialističnega sveta. Mednarodne socia-j liitične konference na Dunaju se bo udeležila tu-! di socialno demokratična stranka iz Bukovine; Poslala bo na konferenco pet svojih delegatov. — Na Italijanskem, posebno v Trstu so se vršhi ta teden hudi boja .med komunisti in socialisti za delavske liste, tako da v Trstu n. pr. par dni ni izšel sploh noben socialistični list. To vse se godi seveda zaradi razkola v stranki, ki se je Izvršil na kongresu v Livornu. _ Norveški socialisti so sklenili, da bodo ;iz svoje stranke izključi’! vse komuniste. — Splošno se opaža po vsem svetu, da komunizem saim sebe ubija In izginja- V Italiji je vlada v krizi, ker socialisti delajo, močno obstrukcijo in zahtevajo ureditev in znižanje krušnih cen. Po vsej Italiji so se v zadnjem tednu vršili krvavi spopadi med italijansk-mi socialista in fašisti. Vlada misli na razpust parlamenta in na nove volitve, ki bi se pa naj vršile šele jeseni. Vlada bo predložila parlamentu zakonski načrt, ki priznava tovarniškim delavcem pravico do kontrole v obratih in nad produkcijo. Dalje je vlada sklenila, da prevzame država vse banke pod državno nadzorstvo. Aneksija zasedenega ozemlja je odgođena. Na Francoskem je dne 24. pr. m. začela zbo-} rovati takozvana pariška konferenca, kjer so bili j zastopani vsi zavezniški (ententni) zastopniki, ki j delajo danes narodom pravico, in mir, kakor pra-: vije, ki so pa v resici zastopniki mednarodnega kapitalizma. Na tej »■slavni« konferenci so se samo o denarju zgovarjali, ki ga bo morala Nem-i čija plačati, namreč 226 milijard mark v zlatu, ! kot vojno odškodnino, študirali so tudi, kako bi ! Nemčijo razorožili in kako bi svoje dolgove Ame-I rak; plačali, obenem pa, kako bi pomagali flnam-| čn'/ jetični Avstriji. — Zanmivo je dejstvo, da je i v francoskem parlamentu 130 poslancev nrilijo-| Sonarjev; od teh jih ima 30 več kot 100 milijonov. A’i moreta francoski kmet in delavec pričakovati potem od teh ljudi kaj dobrega? V Amerik! zakon, ki prepoveduje priseljevanje še ne stopi v veljavo sedaj, temveč bo priseljevanje v Ameriko rešeno diplomatičnim ipotorn. — -Brezposelnost delavstva še vedno traja, cene živilom sicer pomalem padajo, zato pa zmanjšujejo tudi plače. Naši slovenski rojaki so .povečini vsi socialistično organzrani, limajo tudi že ponekod svoje šole. — Ameriška politika se sedaj ne meša več toliko v evropske stvari, in gleda :e na to, da bo imela. Amerika največjo moč na - mi-rju. Na Angleškem cene polagoma padajo, brezposelnost traja dalje. — Angleška vlada je z rusko sklenila poseben trgovinski dogovor, v katerem so se boljševiki obvezali, da ne bodo de-. lali po angleških deželah in kolonijah boljševi-ške propagande. Na Češkoslovaškem so skoro vsem delavcem v zadnjem času povišali plače, ker je promet j postal živahnejši. — Na železnicah so odprav'1! | 1. razred. V Avstriji govore dan na dan samo o kruhu i in moki in o svojem falinanem denarju. — Tirol;: I so že tako nezadovoljni, da se hočejo kar na svo-; jo pest pridružiti Nemčiji. Na Madžarskem je nastala prav velika draginja, madžarski denar je tudil čimdalje manj vreden, politiki kakor grof Appony pa študirajo načrte, kako bi bilo treba ustanoviti mednarodno protlboljševfško armado! Delavno ljudstvo tlačijo g^ofi in škofje ob tla, kjer le morejo. Na Poljskem so razmere čimdalje slabše, tako, da je moralo špansko poslaništvo zapustiti Varšavo, ker ni moglo več živeti, vsled pomanjkanja živil. Na Romunskem vlada beli teror kapitalistov. Veliko delavcev, vredvsem pa socialistov tiči v lečah. ! " ' Iz Rusije ni prav nobenih zanesljivih poročil o tamkajšinjih razmerah. — V Moskvi je bn une 2 i. pr. m. vseruski rudarski kongres. — V Pe-i trogradu je danes 1,698.500 ljudi. Na Španskem so se v zadnjem času izvršili mnogi atentati; vlada je panedolžnem preganjala za to socialiste in aretirala veliko voditeljev delavstva. Litvinska In Estonska sta bili priznani na konferenci v Parizu. Priznanje Litavske se odloži. Politične beležke. + Opozicija in vladne stranke. Pa- šič s svojo navidezno večino radikalcev in liberalcev, ki tvorijo socialno-reakci-jonalni blok. je zaenkrat nadvladal protivladne stranke. To pa zato, ker so opo-zicijonelne stranke delale vsaka svojo posebno opozicijo: Radičevci so ostali Kar lepo doma, komunisti so odklanjali skupen nastop z ostalo opozicijo, klerikalci so pa spletkarili s Protičern, da bi prišli ž njim vred spet v vlado. Tako je opozicija v prvem svojem nastopu pogorela. Kako se bo držala v drugi bitki, v bitki za ustavne zakone, bomo pa šele videli. +Pred novimi občinskimi volitvami na Hrvaškem in v Sloveniji. Zagrebški Socijalista« po-I roča, da je po poročilih pričakovati v Hrvatski ‘ in Sloveniji v najkrajšem času volitev v mestne | in -občinske svete. — Sodrugi! Pripravimo se že : sedaj, da pomedemo ves -plerikalni, liberalni in i samostojni gnoj iz naših občinskih odborov! + Deželna vlada v Ljubljani našim klerikal-j cerr kar iz glave ne gre. Oni hi radi, da bi jo j zopet vodili poli-tiki, seveda bi ipotent klerikalci i vsaj v Ljubljani še vladali po svoje. Mi pa pra-I vimo, da je boljše, če vlado v Ljubljani vodijo j zaenktra še nepolitični uradniki. + Mirovno stanje armad ic dotočila mirovna konferenca tako. da bo imela Nemčiia 100.000, Avstrija na 30.000, Bol-eadia 25.000. Turčiia 50.000. Češkoslovaška 205.000. Jugoslaviia 170.000. Anglija COO.OOO. Poliska 540.000. Francija 700.000. i Italiia 190.000. Amerika 297.000 in Japon-| ska 300.000 mož. Torei armad dovoli za : — novo vojno! + 400 komunistov aretiranih. Na seji komunističnega kluba je referent poročal, j da je v celi državi bilo do sedaj aretiranih okoli 400 komunistov, med njimi 15 žen. + O preganjanju komunistov. Naš : poslanec s. Etbin Kristan je v konstituanti j že parkrat interveniral zoper vladino od-! redbo o preganjanju komunistov, s če-j mur se tlači politična svoboda državlja-! nov. Tu moramo sedaj konstatirati, da se , do danes niti komunisti sami niso zavzeli : za svoje interese. Jedini, ki je povzdignil ; svoj glas za preganjane in zatirane, je bil i naš poslanec sodrug Etbin Kristan! Domače vesti. Kakor so plačani kmečki delavci v nekaterih i krajih -presega pač vse meje. Poročajo nam, da ! neka'tcri klerikalni mogotci plačajo dninarja sa-i mo s ipetimi kronami na dam! In taki mogotci še i govore o krščanski ljubezni in pravičnosti!! | Kmečki proletarijat, organiziraj se, da si izvoju- Str-aa 4. jei svoje pravice! Stral svoje vršite v boja za . stairo pravdo v naši KDZ! Ljudsko štetje in štetje domače živine se je začelo dne 31. jan. po vsej Jugoslaviji, kakor se to godi po navadi vsako deseto leto. Kriza v slovenski industriji že dolgo časa traja in veliko tovarniških delavcev, posebno v kovinski stroki je brez dela in zaslužka. Vse tovarne odpuščajo delavce, češ da nimajo dela. Te krize pa je v veliki meri kriva vlada. Naše delavske organizacije so zato pritisnile na vlado, j da stvar hitro uredi in ta pondeljek se je j že začela v Belgradu industrijska enketa, | ki naj odpravi to nevarnost brezposelno- I sti slovenskih delavcev. Nove poštne žitre — z imeni uradov ! t latinici in cirilici — so pričeli prejemati • naši poštni uradi. Orožniki ne smejo služiti doma. Vlada ie odločila, da orožniki odslei ne bodo služili v okrožiu svoieea roistneea kraia. Občili zbor konzumnega društva za Slovenijo se vrši danes v Ljubljani. Ta naša gospodar- | ska organizacija ie v zadnjih letih silno napre- ; do val a. »Domoljub« je pošteno (potegnil za nos svoja bralce. Dne 24. pr. m. namreč je prišlo iz vseh krt jev v Ljubljano mnogo (kmetov In kmečikh ta c tov z lisičjimi in raizmml drugimi kožami, ker jh je »Domoljub« nalagal, da je ta dan v Ljubljani sejem za kože. Kmetje so pred tiskamo, kjer so »Domoljub« tiska, ogorčeno preklinjali svojega »Lažiiljuba«. Gozdni požar na Srnami gori pri Ljubljani je prejšnjo nedeljo napravil mnogo škode. Strašen umor v tržiškem okraju. Dne 15. t. m. je 23 letni Jože Zupan p. d. Puštenjakov ubli Jero Fajfer p. d. Kovačevo. S trdim predmetom Jo je udaril po glavi in ji prerezal vrat. Nato je skril mrtvo truplo v kleti, ga pokril z deskami, slamo in jabolkami. Oblasti in sorodniki so pre- | jeli pisma, v katerih je bilo rečeno: Vse moje premoženje naj dobi Puštenjakov Jože, kateremu je bil boter moj mož, katerega sem jaz zastrupila in zato ubežala ... Vsa ta pisma je pisal seveda morilec. Morilca so aretirali. . — Požar na Sveti gori pri Gorici je vso goro do golega požgal. Med požarom so pokale še patrone in granate, ki so še bile raztresene po gori. Grozen uboj. V mali vasi Pudobu pri Starem trgu na Notranjskem se je dne 24. t. m. proti večeru izvršil grozen ,,v' i. Sin je z žepnim nožem zaklal svojega lastnega očeta. Umorjeni Janez Baraga je bil vdovec, star 75 let. Zverinski umor svojega lastnega očeta je Izvršil v Bukovici pri Banjaluki Ivo Mataševič. S sekiro je očeta udaril po sencih in trebuhu in mu nato z roko iztrgal jezik. Zver v človeški podobi so zaprli. Rodbinska tragedija. V Tešanovcih je posestnik Š. Š. ustrelil svojo 241etno ženo zaradi nezvestobe. Mož je najprej pobegnil, čez tri dni pa se je sam javil sodišču. Grozen čin na vlaku. Na vlaku, ki ]e vozil v soboto ponoči med Subotico in Bajo, je izginil strojevodja. Policijska preiskava je dognala, da s strojevodjo vrgli v ogenj kotla železniškega stroja. Trije kurjači so bili takoj aretirani. Vzrok groznega čina je baje maščevanje. Madžarov v Jugoslaviji je kakih 100 tisoč. Naivec iih ie v Vojvodini, nekoliko pa tudi na Prekmurskem. Gospodarske vesti. — 20 dinarski (80 kronski) bankovci. Zadnjič smo javili, da so med temi bankovci štiri vrste ponarejenih. Ljudstvo je bilo razburjeno, ker ni vedelo, kateri so pravi in kateri ne. — Prvo vrsto ponarejenih bankovcev najložje spoznamo po tem, da je na pravem bankovcu prav lahk0 spoznati na klobuku orača, ki drži za ..LJUDSKI O L A S“ Štev. 5. plug, krajce, na ponarejenem pa ne. — Druga vrsta ponarejenih je slabo tiskana, slike se ne poznajo tako lepo in barva je zamolkla, tako da bankovec izgleda kakor zamazan. Stebla klasja so preširoko narisana in črke so slabe. Beseda »Fi-nansija« je tiskana z enim velikim I. — Tretja vrsta ponarejenih bankovcev se spozna po tem, da oblaki na nebu in planine nimajo sence; zato je videti nebo preveč prazno. Tudi skoro ni mogoče razločiti drevja v ozadju, dočim se na pravem bankovcu prav dobro vidi. — Četrta vrsta ponarejenih bankovcev se spozna po tem, da ima bolj bel papir kakor pravi bankovec, kar lahko zapaziš, če k robu ponarejenega bankovca položiš pravi bankovec. Pogledan od strani, je tisk ponarejenega bankovca jako svetel, na pravem pa je popolnoma medel. Izmenjava teh novčanic se vrši pri osrednji Narodni Banki v Beogradu vštevši do 30. aprila t. 1., pri podružnicah Narodne Banke pa samo do vštetega 28. februarja t. 1. S početkom 1. maja t. 1. izgube omenjene novčanice svojo vrednost in se od tega časa ne bodo več izmenjavale. — Madžarsko vino. Na Madžarskem plačuiek) novo vino no 18 do 35 madžarskih kron liter. Toda cene se bodo se dvignile ker ie povpraševanje no vinu na Madžarskem zelo veliko. — Novo vino v Dalmaciji prodajalo oo 1000 K hektoliter. — Cene francoskemu vinu Dodajo. Sto litrov dobrega vina stane 60—90 frankov dobiti na sn zamore v nekaterih krajih isto vino tudi do 50 frankov. Opozarjamo kmetovalce na določbo, da je pobiranje vinskega davka dovoljeno samo tedaj, ako se vino proda oziroma kupi. Vino, ki ga pridelovalec porabi doma za sebe, tza družino in za delavce, je davka prosto. — Cene žita v Ameriki so začetkom tega meseca znatno nadle, — Sedanie cene. Pred voisko ie stala ■ -železniška lokomotiva za brzovlak 100 ti-sqč mark. danes na stane nad 2 milijona mark. Odnrti železniški voz ie stal takrat 4000 mark. danes na 60.000 mark. Otvoritev reške luke. V Belgradu pričakujejo, da se luka na Reki že tekom enega meseca otvori za snlošnl oromer. Kilogram belega kruha velja z Zagrebu 16 do 18 K, črnega pa 13 do 15 K. Kdaj bo vendar nehala v Jugoslaviji ta draginja, ki jo delajo razni prekupci, trgovci in verižniki. =Ministrstvo za šume iti rude izdeluje uredbo glede sekanja drv v gozdovih. Po ugotovitvi ministrstva bo naša država mogla vsako leto izvoziti za eno milijardo drv. Razne vesti. Wiljem Foerster, eden najstarejših in najboljših zvezdoslovcev, je umrl te dni v Berlinu. = Morilec Tisze umrl. V budimpeštanski ječi je umrl Štefan Dobo, ki je bil obsojen na smrt kot eden izmed morilcev grofa Tisze. = Frančiškan ubil opata. V vsej Italiji je zbudila veliko senzacijo razprava pred napolskim sodiščem zoper frančiškana Salvatore Ciavolini, ki je ubil opata Nicola Grossi. Pri razpravi ie zločinec izjavil, da je vstopil k frančiškanom le zato, ker je tam lahko udobno živel in uganjal svoje donžuanstvo; dokazali so mu 32 slučajev zakonolomstva; slednjič ko se je frančiškan zaljubil v krasotico napoljske opere, Nino Dambrosio, je pa rabil denar; in ker mu ga opat na njegove zahteve ni hotel dati, ga je frančiškan ubil z železno palico. Obtoženec je bil obsojen na 24 letno ječo. Konec denarja v sovjetski Rusiji1. Sovietska vlada se ie odločila, da mesto denaria uvede v »romet nosebne doznake, katere bi bilo mogoče ori državnih urad h zameniali za blago. USTNICA UREDNIŠTVA. Vsem dopisnikom na znanie! Ker se večkrat dogaja, da dobiva uredništvo »Ljudskega Glasu« kako ongainiaatorično naznanilo prepozno, C* seveda ne more objaviti. Sestanki, shodi itd. naJ so naznanijo teden dni naprej. Sodirug nam Je n. pr. poslal naznanilo za sestanek, ki se je vršil to nedeljo (30. januarja) šele v petek, dočim je naš list .izšel šde v sredo. Dopis bi moral torej poslati že en teden poprej, tako da bi bil objavljen že v zadnji številki t. J. dne 26. januarja. — Dalje apelira uredništvo, da v »Ljudski Glas« vsi člani KDZ pr ki no dopisujejo. Vemo, da sd marsikdo misli, da ne bi kaj pranr napisal. Toda le brez skrbi! Zato pa je uredištvu tu, da stvar uredi tako, da gre lahko v tisk. Vsak naj torej svoje glasilo »Ljudski Glas« rabi tudi v tem smislu, da v njem popiše vse težnje dn težave, ki jih ima naše kmečko ljudstvo v posameznih krajih! Uredništvo bo vestno skrbelo za točnost objav. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina PO' sebej. „ Trpite na počasni prebavi? Zaprtjur To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevinu Elza-krogljicami. 6 škatijic 18 K. — Zelo-; dec okrepčujoča švedska tinktura 1 ste-! klenica 20 P. — Omot in poštnina posebej, i a najceneje. Fugen V. Feller, Stublca do-1 nja, Elsatrg 358, Hrvatska. D. It« Hiši-podgane stenice-ščurki In vsa golazen mora poginiti, ako porabljate mol® najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12.—, za podKa1,e J" miši K 12.—; za ščurke, a posebno močna vrs * stane K 20.—; posebno močna tinktura za s*® niče K 12.—; uničevalce moljev K 10.—; Pra e j za uši v obleki in perilu K 10.— in 20.—5 pr° j mravljam K 10.—; proti ušem pri perutnini K j prašek proti mrčesom K 10.— in 20.—. pf ^ ušem pri ljudeh K 5.— In 12.—; mazilo za i*51 p j živini K 5.— in 12.—; tinktura proti mrčes« ; sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K ‘ mazilo proti garjam K 14.—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport ^ j M. Jiinker, Zagreb 45., Petriniska ul^, COSULICH-LINE = TE ST—a M ER IK A Neiv - iork — Buenos - Ayrf* 0 Rio di Janeiro-Santos Montev« .. .jgtliov * Brezplačna pojasnila in prodaja voznin ■ potnike za Slovenijo edinole pr SIMON KMETEC, Ljub«" Kolodvorska ulica 26 reBistrovana zadruga z omejeno zavezo ____n n —« VSilk G irestule 47« sprejema liranlln« vl«Ke .VB.ak ,^el?čfih ^ K in jih obrestuje |>o ciann Rentni davek plača društvo i* svojega, [»olletno. Večje in stolne vloge se Junji/bb 'ia |»onoMI* dal« »voiira zadružnikom prot p,rjev. o*- Eiil. res delavski ienmUavM- ----- ■ —— Oblastem ie odgovoren Ut Založba in lest konzorcij* .T4or!-ki U a**. Twk« „Učiteljska tiskiu na“ v Ljubljani.