Pred nekaj dnevi me je ustavila gruča razposajenih fantičev,če s:"Gospod, kdaj gremo domov ?" Na takšna vprašanja je tezkc dati za= dovoljiv odguvor. Če poveš,da koncem prihcd= njega tedna, se ti vsi zasmejejo,če3:" Far= ha nas .'Lahko verne z je i" Oe pa rečeš, da drugo leto, pa z >pet povesijo glave in vsem se podaljšaj.'. noso= vi :"3ele drugo leto ???" Tako sem bil tudi zdao v zadrebi>kakšen odgovor dati, da bo vsem po volji.Pa mi je brž prišlo na misel : "Aha,"sem rekel,"le glejte, sulci,to pa je cdvisno samo od vas!" "Kaj, od nas?"sc se čudili kratkehiačni» ki. "Od vas, od vas," sem pritrdil. "Seveda, lahko greš domov, samo kaj bo s tabo, če te Tito za glavo zniža," "Ali pa te pošlje z amnestijo v krtovo dezelo,"so postali fancfcalini živalmi. "Ne, ne mislim tako," sem postal resen. Pa se je oglasil Ciril, ki je pri kr= šdanskem nauku vedno zelo pazljiv:" Jaz pa vem,- gospod !" 'ul , pa ^OvOj, Ciril!11 'čim lepše bomo molili, tem prej bomo šli domov i •«■ "Tako je i" Ko sem pri večerni molitvi malo poški= lil tja na moško strans sem viuel Cirila in Janeza in Franceta in Gusteljna in Srečka, kako so zaupne upirali cči &ori v milostne podobe brezijanske Begunke. Tedaj se mi je za vse male in lačne,bed= ne in bose, prezebajoče in strgane odvalil cd srca kamen : Kmalu bomo šli domov ! D^d nekim drevesom gel sad proč. Tudi izpljunil in dejal: lil" Ko je čez nekaj na^vrt,je arevc ze ječalo proti viharj da so me posekali! aad?" ''Som mar jaz kriv |(E ikrov ?" ' ihar je divjal čez vrt. Zaganjal se je v dreve= sa, stresal veje,da je -z njih letelo listje in sad. Na vrt je prišel cče z ctroci. Otroci so se veselili lepega sadja,ki je ležalo po tleh in ve= selo zasajali vanj bele zobe.Mali Francek je vzkliknil Fej!1' in vr= cče je pokusil sad, ga M To drevo bomo poseka = dni vihar spet privršal ležalo.Očitajoče je za= u:"Divjak, ti si kriv, Zakaj si stresel z mene * , da je tvoj sad zanič?" -5- je t^tulil vihar v oagovo^. "Samo si krive svo^č smrti, zakaj pa rodiš tak sad ?* tiharji razočaranja, krivice in trplje« nja tretrežajo sleherno človeški srce: Iz. ete^a srca bruhajo na d£n kletve in grožnje, %z drugega pa privre moidtev iii odpuščanje. Vihar strese iz drevesa pač takšen sad, kakršnega drevo rodi, J5.fi! | »#:Jvečerne želie f Tiho, tiho se pogreza ¿i svet krog mene v mrak lahan H Gozd šumi in bela breza pošlje list mi svoj droban. Svoji mamici napisal s solzami "bi nanj pozdrav, da bi nihče ga ne zbrisal, ko hitel bi prek dobrav, Vetrčku bi vse potožil, rekel mu,naj pohiti. On bi nesel in poleži^, list na «kne mamici,,. i» h m/iit Fr. Bazilik. V toi mmuo vsmiA iii ošmm? iim m lI(DW anezku je ko ©oraača tr« t a l(r\ hI !'i/t> ^VU li i jj ^ bilo .neKako devet imel lepe sanje: w c u= \ i "b-;- -i vi-: ¿j' -' t - . ,' ■ iti ** J- J-f^-t. X -i? *i:- ' "1 P i- i ^^ Ij-ltiMr u t------i >. 't sonce se je svetil a, t,cv obraz. Nosil je J< .ezka poklice pc imenu si postavi na čelu teh dečkov,češ:"Ne z udarci in trdo besede,am= ljubeznijo si boš pridobil jih, kako grd je greh in j w te nemogoče stvari?"vpraša Janezek, ki se ni čutil zmožnega psidobiti si teh razgrajačev. "Dal ti btm učiteljicc ,ki te bc učila vse modrosti," je obljubil čudoviti mož. "Tcda, kdo ste vi? Mamica mi je prepov ■ dala brez njenega dovoljenja govoriti s tujimi ljudmi," je bil,odločen Janezek. "Jaz sem Sin Nje, katero te je mamica učila trikrat na dan pozoravljati," ga je potolažil tujec. Tedaj je Janezek zagledal lepo gospo z milim obrazom in z zlatimi zvezdami posuto snežnebel piasc. in mu ukaže, naj "N pak z dobroto in te dečke. Pouči ¡a-^"» kako lepa je Čednost "Kdo ste vi, ki mi naročate 1 obleko. Ta ga je prijela za roke in jnu je rekla: 'Poglej !'' In res, čudo: Dečki so izginili. Na njihovem mestu so iftali kozli, mačke, psi, medvedi in se ' mnoge üivje živali. "To je tvoje polje," je rekla nebeška Gospa, ''"bodi'srčen, močan in pogumen!" Tedaj so se divje živali začele spre= minjati v krotk jagnjeta. "Tako spreminjaj ti slabe dečke v clobre!1' £ poučila nebeška prikazen Janezka.On pa je začel na glas jokati, ker ni ničesar razuiael. Čudovita zena pa je so'Sutno in nežno položila roko na -Janezkovo (»lávico in dejala : —S— .vtc