PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 19*5 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorskf TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD »Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih tja, kjer so iz strahu pred Judi bili učenci, stopil v sredo med nje in jim rekel: ”Mir vam bodi! In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: "Mir vam bodi!”«. (Citat je vzet iz Janezovega evangelija, osmo poglavje -jenja.) Minculpop (ministrstvo za ljudsko kulturo fašistične vlade, ki je nadzorovalo italijanski tisk in pošiljalo dnevnikom dnevno zloglasne »veline« z navodili - ukazi, kaj ne smejo in kaj morajo pisati) je 25. oktobra 1940. leta poslalo naslednje navodilo -ukaz: »Izogibajte se tudi mimogrede omeniti besedo mir«. Kateremu nauku slede številni, preštevilni voditelji modernega sveta? Pozivu »mir z vami«, ali ukazu Min-culpopa: izogniti se tudi preprosti omembi besede mir? Žal grmijo topom in strupeno sikajo rakete tudi v naši neposredni bližini. Na kaj se sklicuje Reagan, ko je ukazal svojemu ladjevju izzivalne manevre in izstrelitev ubijalskih raket? Pa vojna Iran - Irak in še sovjetska vo- jaška okupacija Afganistana z vsemi grozotnimi posledicami, številne napovedi o vojaških pripravah v Južni Ameriki. Ko smo pripravljali tokratno velikonočno številko našega Dnevnika, smo želeli na poseben način dati poudarek miru, njegovi vrednosti za vse človeštvo brez izjeme. S tem smo za laike in vernike želeli obeležiti tudi današnji cerkveni praznik. Zato smo osrednji strani posvetili trem najvišjim cerkvenim dostojanstvenikom področja, kjer živimo Slovenci v Italiji. Mir ni samo geslo, pa še tako visoko in lepo zveneče, še tako pomembno. Mir je tudi konkretno prizadevanje v širšem prostoru, in še zlasti odgovorno dejanje na prostoru, kjer živimo. Mir je nedeljiv in ga je treba braniti in utrjevati vsak dan. Tu pri nas — menimo — so v ospredju predvsem dobrososedski odnosi, ko se meja spreminja iz sovražnega, kar deli in postavlja ljudi na nasprotne okope, v aktivni dejavnik povezovanja, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in sožitja. Mnogo je bilo ustvarjenega, še mnogo pa je treba narediti. Izredno prepričljivo merilo doseženega je odnos do nacionalno-manjšinske skupnosti, ki živi v treh pokrajinah Italije in italijanske skupnosti v SR Sloveniji in SR Hrvaški. Pričakovan zaključek procesa zaradi atentata na papeža Pet oprostitev in dve lažji kazni: izginila je Agcàjeva bolgarska sled RIM — Včerajšnja razsodba na procesu za atentat na papeža je bila kompromisna in pilatovska, vendar pa po svoje emblematična, saj se je na njej razblinila »bolgarska« sled, tako da ta atentat ostaja popolna skrivnost. Glavni obtoženec tega procesa, vodilni funkcionar bolgarske letalske družbe Balcan Air Sergej Ivan Antonov, je spet na svobodi. Bil je namreč oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, njegov veliki tožilec, dvoumni mitoman Ali Agcà (že obsojen na dosmrtno ječo za poskus umora) pa je prejel le dodatno majhno kazen (eno leto zapora) zaradi posesti orožja. Oproščena zaradi pomanjkanja dokazov sta bila tudi uslužbenca v bolgarskem veleposlaništvu v Rimu Todor Ajvazov in delio Vassiliev, poleg njiju pa še turška državljana Musa Cerdar Celebi in Oral Čelik. Najhujšo kazen je tokrat prejel turški delavec Omar Bagci, ki bo moral odsedeti tri leta in dva meseca zaradi posesti in nato izročitve samokresa Ali Agcaju. Z včerajšnjo razsodbo petih oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov in dveh lažjih kazni, ni zadovoljen nihče. Obsojenci so namreč pričakovali popolno oprostitev in se bodo zato pritožili na prizivno sodišče, predvsem pa niso zadovoljni zaradi pomena te razsodbe, ki pušča stanje v popolni zmedi in nejasnosti. Kaj ni torej obstajal mednarodni komplot za umor papeža? Kaj so bili res tisti streli dne 13. maja 1981 na Trgu sv. Petra le sad norih možganov nekega posameznika, in ali bo to proces le eden od toliko v Italiji, ki ni razpršil nobenih dvomov, obratno, jih še pomnožil? Pred petimi leti je bil Agcà obtožen na dosmrtno ječo, atentat na papeža pa je zamajal stolček marsikaterega visokega državnega funkcionarja predvsem pa skrhal odnose med Vzhodom in Zahodom. Obstaja prepričanje, da se bo zadeva še dolgo vlekla in da bodo prišle na površje nove priče in nove osebe, ki so bile do sedaj v ozadju. V ta atentat so bili namreč posredno ali neposredno povezani mafija, italijanski in tuji politiki, razpečevalci mamil in ugrabitelji Emanuele Orlandi. Proces v rimskem Foru Italicu je trajal deset mesecev, njegova najbolj značilna nota pa so bile izjave Ali Agcàja, ki je občasno izjavljal, da je sam Jezus Kristus in da se bliža konec sveta. Koliko so te izjave vplivale na razsodbo ni znano, dejstvo je, da so se Bolgari vedno imeli za nedolžne. V 'našem primeru, ko obravnavamo Slovence v Italiji, je vsekakor na prvem mestu odnos do globalnega zaščitnega zakona in zato smo tudi ponatisnili odmevni dokument treh škofov, pomemben zaradi nekaterih načelnih odprtih in pogumnih stališč glede zaščite, toda tudi z nekaterimi omejitvami, posledica kompromisov. Za zaključek teh skromnih razmišljanj, posvečenih miru in sožitju, naj bo — meni laiku — dovoljeno, da ponovno sežem po Svetem pismu nove zaveze in zaključim s citatom o ljubezni, veljavni za vse, nauku, še kako sodobnem za celotno človeštvo! »Otročiči, še malo časa bom med vami. Iskali me boste in, kakor sem rekel Judom, tudi vam zdaj pravim: Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi ljubite med seboj. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učengi, ako boste imeli ljubezen med seboj.« Gorbačov za nujno srečanje z Reaganom o moratoriju MOSKVA — Sovjetski partijski voditelj Gorbačov je včeraj med večernim dnevnikom dejal, da je pripravljen na srečanje z Reaganom, da bi se pogovorila o čimprejšnjem zaključku vseh jedrskih poizkusov. Gorbačov je kot morebitni sedež srečanja predlagal London, Rim, ali kako drugo evropsko glavno mesto, to pa čimprej, saj že jutri zapade moratorij o jedrskih poizkusih. Sovjetski partijski voditelj je izjavil, da je pripravljen na podaljšanje tega moratorija, a le pod pogojem, da ga sprejme tudi Ronald Reagan. Ostro je namreč kritiziral zadnji ameriški podzemski jedrski poizkus, ki so ga opravib dne 22. marca. Gorbačov je še nadaljeval, da ne bo Sovjetska zveza opravljala jedrskih poizkusov vse dokler ne bodo ZDA storile isto in torej vsestransko pogojil svojo odločitev z Reaganovo, saj sta tako ZS kot ZDA enako odgovorni za mir v svetu in za razorožitev. Tudi romunski predsednik Nicolae Ceausescu je v petek pozval Gorbačova, naj podaljša moratorij o jedrskih poizkusih in naj obenem tudi prepriča ZDA, da storijo isto. »Nič ne more opravičiti nadaljevanja jedrskih poizkusov.« Stališče Jugoslavije o »aferi« Waldheim BEOGRAD — Na več vprašanj domačih in tujih novinarjev v zvezi s Kurtom VJaldheirrwm je uradni predstavnik Zveznega sekretariata za zunanje zadeve Aleksander Stanič v pogovoru z diplomatskim urednikom Tanjuga dejal, da Jugoslavija pripisuje veliko pozornost novicam in podatkom, ki so se pojavili v sredstvih obveščanja v svetu, o tistem delu vojne biografije Waldheima, ki zadeva Jugoslavijo. To je seveda izzvalo tudi zanimanje jugoslovanskega tiska in javnosti. V domačem in tujem tisku je bila objavljena vsebina dokumentov, ki jih je januarja leta 1948 Jugoslavija dostavila komisiji OZN za vojne zločince. Stanič je dejal, da za sedaj ne razpolagajo z drugimi podatki. Opazili pa so, da nekateri časopisi ob tej priložnosti poskušajo vplesti Jugoslavijo v kampanjo za predsedniške volitve v Avstriji. Volitve v tej prijateljski sosednji državi so notranja zadeva Avstrije in avstrijskega naroda, je dejal predstavnik jugoslovanskega sekretariata za zunanje zadeve, (dd) NOGOMET: VČERAJ V B LIGI Smola Triestine Rekordni Totocalcio V včerajšnjem, 28. kolu druge italijanske nogometne lige je imela Triestina zvrhano mero smole. Tržačani so namreč v Cremoni vse do poslednje minute vodili z 2:1, ko je sodnik Ongaro domačinom dosodil enajstmetrovko, ki jo je Bongiomi tudi uspešno izvedel in tako se je srečanje med Cremonesejem in Triestino končalo z neodločenim izidom 2 proti 2. Nekaj včerajšnjih nepričakovanih izidov je prineslo do drugega rekordnega dobitka vseh časov stave To-tocalcia. Trije srečni dobitniki (iz Catanzara, Villimpente in Vigevana) bodo namreč prejeli kar po 1 milijardo 727 milijonov lir. NA 18. STRANI Na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu Shultz potrdil razhajanja glede taktike ZDA do Libije RIM — Ameriški zunanji minister George Shultz, ki se mudi na tridnevnem uradnem obisku v Italiji, je na včerajšnji jutranji tiskovni konferenci na veleposlaništvu ZDA moral priznati, da sta mu na predsinočnjih pogovorili, ki so zadevali skoraj izključno spopad v Sidrskem zalivu, Craxi in Andreotti sicer izrazila soglasje s stališči Reaganove administracije glede 12-miljske meje teritorialnih voda in glede pravice do odgovora na napad libijskih raket, toda tudi drugačna mnenja (kot sicer tudi druge države, je dejal Shultz), glede taktike, ki jih ZDA uporabljajo proti Gadafiju. Mimo njegovih izjav pa se je iz ameriških uradnih krogov izvedelo, da je italijanska vlada izrazila »dvome« in »zaskrbljenost« glede možnosti novih manevrov ZDA v Sidrskem zalivu. Nato se je državni tajnik spustil v dolgo obtoževanje Gadafija, češ da podpira mednarodni terorizem in ovira mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu in mu je celo' pripisal odgovornost za grožnje egiptovskemu predsedniku Mubaraku in jordanskemu kralju Huseinu. Izjave so izzvenele kot posreden odgovor Gadafijevemu nočnemu govoru, Da le ne teče med ZDA in njenimi zaveznicami vse kot po olju je Shultz dokazal tudi z izrazi zaskrbljenosti nad razširitvijo EGS na Španijo in Portugalsko, zaradi česar ti dve državi najbrž ne bosta več kupovali žita v ZDA, proti čemur je omenil možnost povračilnih trgovinskih ukrepov. Ameriški zunanji minister se je včeraj sestal tudi z notranjim ministrom Scalfarom, s katerim se je dogovoril o bližnji razširitvi dvostranskega sporazuma za boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in trgovanju z mamili, pri čemer je omenil možnost pritegnitve tudi kake tretje države, ki je pa ni navedel. Z obrambnim ministrom Spadolinijem pa sta se v glavnem pogovarjala o odnosih Zahod-Vzhod (pri čemer Italija zagotavlja vso možno podporo za njihov uspeh), o Bližnjem vzhodu in razmerah v Sredozemlju. Pri tem je Spadolini ponovno poudaril nujnost tesnejšega posvetovanja med zavezniki. Popoldne je imel Shultz še sklepne pogovore z Andreottijem, zvečer pa je bil gost papeža v Vatikanu. Velikonočni promet Prizor z dovoza na avtocesto Milan - Benetke ponazoruje razmere v prometu ob velikonočnih praznikih. Na cestah je približno 5 milijonov avtomobilov, domačih in tujih, ne poročajo pa o velikih zastojih, ker se je »železna kača« začela premikati že v četrtek Padec tečaja ameriškega dolarja olajšuje odplačevanje dolga SFRJ BEOGRAD — Padec vrednosti ameriškega dolarja bo nekoliko zmanjšal breme jugoslovanskega konvertibilnega dolga v tujini. Lanski padec dolarja v povprečju za 10 odstotkov je zmanjšal dolg, preračunan v dinarje, za 768 milijard. Ker so se hkrati okrepila zahodnonemška marka, italijanska lira in nekatere druge evropske valute, kj sestavljajo 40 odstotkov jugoslovanskih posojil v tujini, se je dolg na tem področju povečal za 413 milijard dinarjev. Končni izračun kaže, da znaša prihranek pri jugoslovanskem konvertibilnem dolgu (okoli 19 milijard dolarjev) 355 milijard dinarjev, poroča Tanjug. Za minulo leto je že znano, da je bilo po dospeli glavnici, ki ni rejman-cirana, v znesku 1,3 milijarde dolarjev in obresti v višini 1,8 milijarde dolarjev, privarčevanih okoli 100 milijonov dolarjev. Te valutne prerazporeditve v državi bodo po drugi strani povzročile prerazporeditev dinarskih sredstev v korist dolarskih dolžnikov in na škodo organizacij, ki svoje dolgove tujini odplačujejo v evropskih valutah. Kot ocenjujejo, bo ameriški dolar letos v tujini padel še za 20 odstotkov, kar naj bi letno odplačilo dolga v dolarjih še dodatno olajšalo. Tudi obrestne mere v svetu se znižujejo. Jugoslavija je največji del tujih posojil najela ob spremenljivih obrestih, ki zdaj v povprečju znašajo 10 odstotkov. Palec obresti za odstotek pomeni, da je letni izdatek Jugoslavije za obresti na konvertibilni dolg manjši za 190 milijonov dolarjev, (dd) Raziskave so razširili po vsej Italiji Že enajst mrtvih zaradi vina s preveliko količino metanola MILAN — »Strupeno« vino z daleč prekomerno količino metilnega alkohola je do sedaj, po neuradnih vesteh, povzročilo 11 mrtvih, poleg teh pa sta dve osebi izgubili vid, nekatere pa so zaradi zastrupitve še v smrtni nevarnosti. Namestnik državnega pravdnika iz Milana Alberto Nobili, ki vodi raziskave o vinu z metanolom, je izjavU, da je stanje končno pod nadzorstvom in da so že zaplenili vse pošiljke vina, ki so jih namenili »uradni« prodaji. Prav zato se Nobili boji, da so še v prometu pošiljke, ki so jih pač prodajali »na črno« brez faktur in davčnih pristojbin. Obstajajo upravičeni sumi, da so mnogi proizvajalci vina odkupili strupeni metilni alkohol, da pa ga je uporabila le tvrdka »Odore« iz Astija. Vsekakor pa so preiskovalca razširili in uvedli svoje preiskave že po vsej Italiji, Po Italiji se je medtem razpasla prava fobija pred barbero iz Piemonta, Prodaja slednjega je v zadnjih dneh padla na ničlo, ljudje pa dosledno odbijajo to vrsto vina, od koder pač prihaja. Žal pa preiskave po Italiji niso koordinirane ter povezane med sabo, tako da karabinjerji in sodne oblasti večkrat izgubljajo mnogo dragocenega časa ter ustvarjajo zmedo. Edini organizmi, ki imajo popoln vpogled v zadevo so karabinjerji NAS, ministrstvo za poljedeljstvo ter milansko državno prav-dništvo. Oblasti so do sedaj sprožile preiskavo proti Giovanniju in Daniele ju Ciravegni (ki sta v zaporu), proti Carlu in Vincenzo Odoreju ter Antoniu Fuscu, ki so osumljeni nenamernega umora ter sleparije, saj so v vino dali prevelik odstotek že itak škodljivega metanola. VODITELJ PLO ARAFAT Samoodločba pogoj za priznanje Izraela KUVAJT — Voditelj PLO Jaser A-rafat je v intervjuju izjavil, da bi bili Palestinci pripravljeni sprejeti resolucijo 242 varnostnega sveta OZN, ki priznava Izraelu pravico do obstanka kot država, če bi pet velesil, ki so stalne članice tega sveta, prevzele obvezo za samoodločbo palestinskega naroda. Toda večina arabskih držav si v to smer nič ne prizadeva, je dodal Arafat, medtem ko so ZDA odločno nasprotne vsakršnemu sodelovanju PLO v prizadevanjih za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. Varnostni svet je bil sprejel resolucijo 242 leta 1967 po »šestdnevni vojni« med Izraelom in arabskimi državami, in je tedaj tudi zahteval vrnitev zasedenih ozemelj. V Železniška nesreča v Južni Afriki JOHANNESBURG — Namestnik vrhovnega šefa južnoafriške železniške policije Pieter Du Plessis je včeraj odločno demantiral vest, da je bila železniška nesreča, ki se je zgodila v petek v bližini Pretorie in ki je zahtevala 10 mrtvih in 92 ranjenih, sad atentata ali sabotaže. Du Plessis, ki raziskuje nesrečo je dodal, da je bila slednja povsem na ključna in da so oblasti aretirale le eno osebo, ki se je po nesreči mimo sprehajala med mrtvimi in ranjenimi ter trdila, da so nesrečo namerno zakrivili železničarji sami. Vlak je bil poln članov »Krščanske cerkve Siona«, ki so konservativno usmerjeni in ki natihoma podpirajo južnoafriškega predsednika Pietra Botho. Poskus ugrabitve princese Ane? LONDON — Predstavniki londonskega »Foreign Office« so včeraj izjavili, da je pred kratkim tolpa razpečevalcev mamil skušala ugrabiti angleško princeso Ano. Ugrabitev naj bi uresničili med princesinim obiskom v Braziliji ter jo nato kot talko zamenjali z vodjo razpečevalcev mamil v Rio de Janeiru, ki ga je policija pred kratkim aretirala. Gre za mitičnega Joseja Carlosa de Reisa, imenovanega »Kschadina«, katerega se je že prijel naziv »Robin Hood revnih«. APRIL ’86 Buoni del Tesoro Poliennali. 0 BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v višini 12%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. • Nove triletne in štiriletne zadolžnice se nudijo občinstvu: v podpis proti gotovini ali v obnovitev BTP, ki zapadejo 1. aprila 1986. • Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca d'Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Pri predložitvi zapadlih efektov vnovči prinositelj 0,50 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominalne vrednosti. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu V podpis od 1. do 7. aprila v obnovitev od 1. do 9. aprila Emisijska cena Obrestna mera Rok Dejanski letni donos 99,50% 12% 3 12,58% 4 12,53% BTP Investicija oproščena davkov vedno na razpolago Velikonočni konec tedna Živahna zmes tradicij in novih navad VIDEM, PORDENON — Sončno in toplo vreme, ki se nam je še v petek obetalo, se je nepričakovano pokvarilo in verjetno prekrižalo račune marsikateremu izletniku. Vsekakor pa je včeraj zjutraj na mejnih prehodih v deželi vladal pravi kaos, kot smo ga navajeni le v poletnih dneh pred in po dopustu. Pisali smo že, da so se turistični delavci za letošnji velikonočni konec tedna organizirali tako, da bi priva-bjli čim več turistov na smučišča in tudi na plaže. V Lignanu so namreč že v petek zabeležili živahen promet, odprti so številni hoteli in restavracije, postopoma pa odpirajo tudi trgovine. Prav tako je v Gradežu, kjer že sedaj beležijo kakih tisoč tujih gostov, predvsem Avstrijcev in Korošcev. Turistične agencije iz Dolomitov poročajo, da na marčnem snegu kar mrgoli turistov. Po prvih podatkih naj bi jih bilo samo v Piancavaliu več kot pet tisoč. Tudi v Gorici je bilo v teh predprazničnih dneh živahno. Trgovine, predvsem pekarne in mesnice, so doživljale pravi naval kupcev, ki so letos v večji meri kot sicer, nakupovali predvsem jagnjetino in druge velikonočne dobrote. V Pordenonu prav tako beležijo pravo nakupovalno mrzlico, kljub temu pa bodo letos, kot kaže, prodali veliko manj čokoladnih pirhov in »golobic«, medtem ko se prebivalci na veliko odločajo za nakup mesa, v glavnem gre za jagnje, kozlička in odojek, ki ga bodo sami pripravljali. V raznih znanih in izjemnih restavracijah pa pripravljalo velikonočne pojedine, ki resnici na ljubo, imajo prav malo skupnega s tem spomladanskim, verskim praznikom. Tako smo na primer slišali o praženih kruhkih, obloženih z rezinami divjačine in bučne kreme, pa še o marsičem, o čemer se našim babicam še sanjalo ni. Potrebe so pač potrebe... V Nadiških dolinah bodo kar na veliko jedli gubane, drugod TRST — Po razpravi v deželnem svetu o novem zakonu, ki bo urejal obnovo mestnih središč in po velikonočnih praznikih se bodo ta teden sestale nekatere deželne komisije. V sredo se bo tako sestala prva deželna komisija, na kateri bo predsednik deželnega odbora Biasutti predstavil zakonske osnutke, ki zadevajo osebje deželne uprave, popotresno obnovo in pa uporabo namenskih posojil. po Furlaniji pa polento z najrazličnejšimi prikuhami in na razne načine. O velikonočnih pojedinah v naših krajih pa tako poročamo na drugi strani. Še podatek o prometu: prometna policija javlja, da je v teh dneh ojačila nadzorstvo na velikih vpadnicah in najbolj prometnih cestah, vse do torka pa bodo možje postave strogo nadzorovali hitrost, vsak" prekršek pa bodo po zakonu kaznovali. Da si ne bomo velikonočnega vzdušja pokvarili pa bralce še enkrat pozivamo k previdnosti. Komisija za industrijo bo razpravljala o krizi, ki pesti določena podjetja v naši deželi. Sestala se bo tudi komisija za kmetijstvo, ki bo razpravljala o zakonskem osnutku za nameščanje namakalnih naprav in pa o gozdovih. Razpravljali bodo tudi o komunističnem predlogu, ki zadeva živinorejske zadruge in o ceni mleka. Komisija za javna dela pa si bo ogledala nekatera področja, ki jih onesnažuje, očitno onesnažena, reka Ter. Številna odprta vprašanja bodo na dnevnem redu deželnih komisij Deželni odbor F-JK dodelil pomoč italijanski manjšini TRST — Na predlog deželnega odbornika za kulturo Bamade je deželni odbor odobril 250 milijonov lir podpore italijanski manjšini v Jugoslaviji. Vsota je namenjena za leto 1086, služila pa bo prizadevanjem za ohranitev kulturnih dobrin in jezika. Dežela F-JK bo dodelila tudi 150 milijonov lir ustanovi Friuli nel mondo; z omenjenimi sredstvi bodo ponesli razstavo o furlanski civilizaciji med izseljence v raznih državah. Srečanje o vlogi psihologov v raznih javnih ustanovah PALMANOVA — V Palmanovi so imeli srečanje, na katerem so govorili o zakonu, ki je trenutno v razpravi v poslanski zbornici in ki bi moral urediti položaj in junkcijo psihologov v javnih telesih (v KZE in drugih krajevnih ustanovah). Srečanje je- priredil deželni koordinacijski odbor psihologov v sodelovanju s CGIL. Naj zapišemo, da je v naši,, deželi 150 doktorjev psihologije, ki delajo v raznih javnih ustanovah. Na srečanju je predsednik vsedržavnega koordinacijskega odbora psihologov Enzo Cordano poudaril, da novi zakonski osnutek predvideva poklicni seznam psihologov in dejal, da je predvsem pomembno, da bodo zakon resnično izvajali. Na ta način bi po 15 letih zmešnjav končno določili vlogo in naloge psihologov, ki delujejo v javnih strukturah. .□ VIDEM — Deželna gozdarska služba obvešča, da se je v teh dneh, zaradi višje temperature, povečala nevarnost snežnih plazov. Slednji se lahko sprožijo sami, še več možnosti pa je, da nastanejo zaradi številnih smu-arjev, ki nepravilno ocenjujejo in izbirajo smuarske proge. V Alpah in v Karnijskih Predalpah grozi nevarnost plazov že na višini okrog tisoč metrov. Smučarji naj se zato držijo navodil gorskih izvedencev. Gospodarsko pismo iz Slovenije Nič ne bo podarjenega Jugoslavija nekoliko z olajšanjem sprejema novice s svetovnih valutnih trgov, trgov denarja in najte. Zaradi zmanjševanja dolarjeve tečajne vrednosti postajajo dolžniške obveznosti vsaj na pogled nekoliko manjše, še več pa k temu prispeva zmanjševanje obresti. Od obojega bi lahko imela Jugoslavija za 800 milijonov dolarjev koristi, kar pri zadolženosti, ki se zdaj vrti med 19 in 20 milijardami dolarjev, pomeni kar precej. Tolikšno številko so izračunali pri jugoslovanski narodni banki. Če bo cena nafte na svetovnih trgih ostala na zdajšnji ravni, bo imelo Jugoslavija z uvozom nafte za pol milijarde dolarjev manj stroškov. To naj bi jugoslovanskemu gospodarstvu omogočilo, da bi nekoliko lažje zadihalo. Nekateri pa si obetajo od tega preveč in optimistično predvidevajo, da bi se zaradi dogodkov na svetovnih trgih lahko jugoslovansko gospodarstvo kar kmalu izvleklo iz krize. Potrditev za to vidijo tudi v dejstvu, da 15. maja, ko bo potekel sporazum z mednarodnim denarnim skladom, tega sporazuma Jugoslaviji ne bo treba več podaljševati in bo spet lahko samostojno nastopala na tujih finančnih trgih. To naj bi bil namreč dokaz, da tudi tujci pričakujejo, da se bo gospodarska kriza v Jugoslaviji kmalu končala. Takšen optimizem pa je, vsaj po našem mnenju, neutemeljen. Kaj torej lahko pričakujemo od pocenitve dolarja na svetovnih denarnih trgih? Zaradi pocenitve so se dolgovi, tisti seveda, ki imajo drsečo obrestno stopnjo, relativno res nekoliko zmanjšali. Toda vedeti moramo, da se dinarjeva menjalna vrednost še veliko hitreje zmanjšuje kot pa dolarjeva, kar je opaziti na domačih tečajnih listah, kjetr vrednost dolarja še naprej narašča, čeprav seveda ne tako močno kot nn primer vrednost zahodnoevropskih valut. Bolje bi bilo torej reči, da dinarska protivrednost posojil ne narašča tako hitro, kot bi, če bi bil tečaj dolarja bolj stabilen. No, tudi to je nekaj. Več pa naj bi prinesla možnost, da bi za refinanciranje (preložitev odplačila na kasnejši čas) najeli posojila, ki bodo imela ugodnejšo obrestno mero. Za letos je predvideno, da naj bi jugoslovanska narodna banka najela za 3,9 milijarde dolarjev takih posojil. Toda, zvedelo se je, da je narodna banka precej teh posojil že najela ob koncu lanskega leta (menda gre za 2,5 milijarde dolarjev). Takrat pa so bile obresti višje kot sedaj. Torej bo učinek manjših obresti manj pomemben, kot nekateri računajo. Poleg tega pa so vsa ta posojila v glavnem v dolarjih. Ta posojila — vsaj zelo velik del — troši Jugoslavija v Zahodni Evropi. Torej od pocenitve dolarja ne bo velikih koristi. Res pa je, da je prav Zahodna Evropa dokaj velik jugoslovanski zunanjetrgovinski partner in da te države predstavljajo v jugoslovanskem izvozu kar precejšen delež. Ker bo ta izvoz plačan v dolarju konkurenčnih valutah, utegne biti to za vračilo dolarskih dolgov pomembno. Nekaj zelo podobnega je pri nafti. Nafta se je resda močno pocenila. Toda, ker Jugoslavija nima gotovine, da bi to nafto kupovala na prostem trgu. si jo zagotavlja na podlagi pogodb (kakor smo pisali v prejšnjem gospodarskem pismu) in jo navadno plačuje s svojim blagom in storitvami. Pocenitev je sama po sebi za gospodarstvo ugodna, vendar ima to tudi svojo senčno stran. Izvoznice nafte bodo imele zaradi pocenitev tudi manjše zaslužke, kar bo seveda vplivalo na njihova naročila blaga in storitev. Utegnejo se zmanjšati in pri tem bo prikrajšana tudi Jugoslavija. Morda pa je tudi v tem najti vsaj majhno uteho: če se bodo kupčije z državami, kjer so najbogatejša nahajališča nafte, zmanjšale, bo Jugoslavija to blago lahko preusmerila na zahtevne tuje trge, kjer plačujejo s konvertibilnimi denarji. Vse to so bolj ali manj le predvidevanja, saj je težko napovedovati, kaj vse se bo dogajalo na svetovnih finančnih in naftnih trgih. Zdi se le, da blagodejni učinki, na katere marsikdo v Jugoslaviji prisega, ne bodo tako veliki. Bolj kot vse spremembe na svetovnih trgih je pomembno, Icaj se dogaja s samim jugoslovanskim gospodarstvom. To gospodarstvo pa se v dokaj dolgem obdobju precenjenega dolarja in visokih obresti ni prilagodilo svetovnemu trgu. Ker se ni prilagodilo, tudi težko pričakuje, da bo na tujih trgih lahko uspešnejše. Kajti z gospodarstvom, ki se v nekaj letih ni uspelo otresti glavnih vzrokov stagnacije, ne bo moč izkoristiti tistih ugodnih novosti, do katerih je prišlo v svetovnem gospodarstvu in zaradi katerih države OECD napovedujejo za letos 2,7-odstotno rast nacionalnega dohodka. V Jugoslaviji se sicer zavedajo, da je tudi v zdajšnjih svetovnih razmerah edini izhod močno povečan izvoz, ki bi se kar kmalu moral povečati na 20 do 25 milijard dolarjev letno (zdaj manj kot 15 milijard dolarjev), da bi se lahko gospodarske razmere v državi kolikor toliko normalizirale, toda kaj, ko gospodarstvo ta- ko po polžje napreduje. Kar pa je to gospodarstvo doseglo v zadnjih letih, je doseglo z dokaj restriktivnimi ukrepi, ki so restriktivni že zato, ker se približujejo za tržne razmere normalni gospodarski logiki. Takšne ukrepe pa je bilo treba uvesti tudi zaradi tega, ker jih je zahteval Mednarodni denarni sklad (IMF). Zdaj IMF ne bo več neposredno nadzoroval jugoslovanske gospodarske politike. Ali se bo ta politika zdaj začela ozirati k tistim, ki jim je bil IMF neprestano trn v peti? Ali se bo na primer zaradi tega bistveno spremenila zdajšnja politika domačih obrestnih mer, kar nekateri ven in ven zahtevajo, češ da so stroški za obresti preveliki? Kakšna politika bo obveljala, to je najprej predvsem odvisno od tega, kakšnega prepričanja bodo ljudje, ki bodo zasedli prostore v novi zvezni vladi. Vendar do velikih, vratolomnih sprememb ne bo moglo priti, saj vlada ne bo imela povsem pro- stih rok. Mednarodni denarni sklad bo namreč še naprej spremljal vse tiste vzvode, od katerih je odvisna zunanja likvidnost države. Od te likvidnosti je namreč odvisno tudi, ali bo država pravočasno poravnala upnikom tisto, kar jim je dolžna. Če pa bo sposobnost države za odplačevanje dolgov padla, bodo v IMF spet prižgali opozorilno luč, s katero bodo posvarili banke, ki sodelujejo z Jugoslavijo, in vse upnike. To bi pomenilo, da je treba ponovno začeti tam, kjer je bilo treba zagrabiti pred štirimi leti, tega pa si najbrž nihče v Jugoslaviji ne more privoščiti. Zato pravimo, da bo imela zvezna vlada zvezane roke, kar včasih (tako pričajo spoznanja iz preteklosti) niti ni tako slabo. Torej ■— spremenjeni pogoji na tujih trgih in drugačen položaj Jugoslavije do IMF še ne dajejo podlage za gojitev nekakšnih novih upov, da bo jugoslovanskemu gospodarstvu poslej lažje. Zaradi teh sprememb ne bo Jugoslaviji prav nič podarjenega in kriza se zaradi tega sama po sebi ne bo nič zmanjšala. Doslej smo namreč v gospodarstvu naredili premalo, da bi se lahko izvlekli izpod plazu, ki nas je zasul zaradi gospodarske politike, ki je dopustila, da se je država močno zadolžila, ni pa usposobila jugoslovanskega gospodarstva za vračanje dolgov. LTjyiothy milnim TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669 POMLADANSKE MODNE NOVOSTI ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje izredne cene na vseh artiklih Marija Vojskovič Mi smo od tam... 15. Sosede so te spraševale: »Kako stokajo ra- tei?« Nagnila si glavo-, ueee... ueee... Se spomi-3?« »Ne,« sem rekla. »Ma, kako da ne. se J e žari. Ko so vozili mimo vozovi Rdečega kriza... » aj saj ji je bilo komaj dobro leto,« ga je zavrnila ± »Kravja dolina,« je začel spet čez nekaj casa m lišljeno kadil. »Zdaj pravijo tistemu predelu Vi-rdanska cesta. Mar ni lepše staro ime »Kravja na?« Tam so se nekdaj pasle krave. Takrat se ni > hiralnice in vseh tistih hiš. Vse naokrog sami mi pašniki...« ' In kakšni prijazni ljudje so živeli okoli nas je tel dalje. In sta šla z materjo v spominu od hiše hiše, od peka onkraj ceste do čevljarja nekaj his ie, pa do fotografa in nazaj do kavarne. In po-l v hiši od sosedov na ganku do onih v pritličju do družine hišnega gospodarja. Koliko let je bilo tedaj njihovi Hedviki? Kakšno leto več kakor naši punci, ne? Oh, zakaj smo šli stran od tam... Vsi so nas imeli radi. Zakaj, zakaj, se je vsakič ujezila mati. Zato ker si nas vlekel na Brezovico. Vleeekel je užaljeno zategnil oče. Dokler bo vojna še trajala bomo tam, tako sem mislil. Pomagali bomo na kmetiji in se preživeli. Saj veš, kako je bilo letos sedemnajstega... Intanto smo izgubili stanovanje v mestu, tam nam pa tudi ni bilo obstanka, je rekla mati. Ko bi hotel toliko pomagati, kolikor so pričakovali, bi moral pustiti službo, je rekel oče. Eh, kaj hočeš, človek misli dobro, potlej pride pa vse drugače, je sklenila mati. V tistih povojnih letih so često prihajale k nam botre iz »naših krajev«. Včasih se je katera začudila. »Vaša hči pa ne govori po naše?« »Ona je ljubljanska srajca,« je rekla mati. »A, tu se je rodila? Pej, kdaj ste prišli les?« To je bila priložnost za očeta, da je začel praviti storijo o Južni železnici, ki je leta petnajst premeščala svoje ljudi iz Trsta. Pripovedoval je natančno in po vrsti, kako je bilo in kako ni bilo, in kako mu je šef postaje rekel, da se bo lahko vrnil, ko mine ta prekleta vojska, in naj se odloči, bi šel na Dunaj ali v Ljubljano? Infatti, on je... Mati ga je nestrpno pogledovala. Povej na kratko, dal si se premestiti v Ljubljano, e basta! Oče se je zviška ozrl vanjo. Hotel sem med Slovence, ne med Nemce, je rekel in v očeh se mu je užgalo. Mene je spreletelo sladko in vroče, botra iz naših krajev pa je vzkliknila: »Bravo! Tako je prav. Slovenec med Slovence!« Mati je hodila s pogledom od enega do drugega. V strahu sem čakala, da bo zanosno razpoloženje pokvarila s kakšno vsakdanjo besedo. In je res zmignila z rameni, in rekla, da je revež povsod revež, Kar pogreznila bi se od sramu pred botro iz naših krajev. Tisto je druga stvar, jo je zavrnil oče, ampak to je, da so nas tu nekateri gledali postrani. Kaj hočete, se je vmešala mati. Vojna je bila, za hrano je šlo... Ja, res, je precej popustil oče. In dan za dnem begunci... Botra iz naših krajev je kimala. Mi smo prišli leta dvajset, je rekla. Naš tata je na Goriškem prodal posestvo in tu kupil hišo. Nam ni šlo slabo, ne smem reči. Tudi v vojni nismo trpeli lakote. O, mi pa, je z bridkim usmevom rekla naša mati. Po vse noči smo čakali pred aprovizacijami na kruh ali na košček mesa, pa smo ga dočakali ali pa ne... Vsega je bilo malo in je hitro zmanjkalo. Ja, hudo je bilo. Kaj bi pravila, vsakdo ki je to izkusil ve, kako ti je, če otrok joče, ker je lačen, pa mu nimaš kaj dati. Mene je stiska nekoč pripravila tako daleč, da sem šla po soseščini prosit košček kruha. In so mi ga res dali dobri ljudje. Bog jim daj zdravje! Nikoli jih ne bom pozabila. Botra je sočutno kimala. stran JESTVINE SILVAN GRGIČ I GOSTILNA I | »ŠKABAR« | | najemnica Žagar Milena | REPEN 70 - Tel. 227-1 17 | PADRIČE 37_Tel. 226-293 | OB SREDAH ZAPRTO | REPENTABOR 1—Tel. 227-113 | ___— HOTEL — RESTAVRACIJA KRAS Pri Božotu MESNICA I FOTO Albin Bak SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225-394 PADRIČE 116 — Tel. 226-184 I Se priporoča! AVTOKAROSERIJA RADKO GUŠTIN COL 4 — Tel. 227-284 TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK 1 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA GOSTILNA MALALAN | PROSEK 151 | I CVETLIČARNA I PROSEK 160 — Tel. 225-220 »Pod Tabrom« COL (Repentabor) št. 8 — Tel. 227-120 NADJA Društvena gostilna na Proseku HOTEL - RESTAVRACIJA PROSEK 131 | Tel. 225-450 | | PEKARNA - SLAŠČIČARNA Ifurlan -; D LS nr\n iQtì Pl Mmt) 7‘ j j N PERIC KRIŽ 35 j GOSTILNA Sprejema rezervacije za poročna kosila, svečane priložnosti, organizirane družbe PROSEK 280 - Tel. 225-137 | se priporoča cenjenim gostom Lastnik Karlo Guštin REPENTABOR — Tel. 227-125 PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA — LEPA DVORANA — PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI PODJETJE Alojz Daneu 1 GRADBENI MATERIAL □ LES I IZOLACIJSKI MATERIAL □ ŽELEZNINE I OPČINE — Proseska ulica 13 — Tel. 211-044 JESTVINE - BAR | KONFEKCIJA I CVETLIČARNA - SEMENARNA JESTVINE OPČINE — Proseška ulica 35 | w 291 GRGIČ ■ GREGORETTI | TRGOVINA JESTVIN DESPAR Najemnika ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE - Narodna ul. 63/1 Tel. 211-026 ŠKABAR s. n. c. Puric Alenka — Raubar Marta OPČINE — Narodna ul. 42 Tel. 211-026 FERNETIČI 13 Tel. 211-866 | MESNICA | Danieli Marino OPČINE - Narodna ul. 69 Tel. 211-097 SPECIALIZIRANA V ČIŠČENJU | MARKET LASTNEM LA^ORATORIJU^A " | PRALNIH PRAŠKOV ČISTILNICA TATIANA | Ul. Ginnastica 19 — Tel.772-669 | Ul. Melara 15/2 - Tel. 912-741 — TRST KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKI TERAN V Bifeju Tomažič TRST — Ul. Cassa di Risparmio 3 — Tel. 68-073 | UDOVIČ s.d.f« OPČINE Narodna ulica 28 DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE Najemnik DEBENJAK NADA Odlična izbrana kuhinja — Grili — Domača kuhinja OPČINE — Proseška ul. 39 ELETROMARKET HI-FI — AVTORADIO — TV OPČINE Ul. dei Salici 1 — Tel. 211-155 m SADJE - ZELENJAVA Darlo Husu TRST - Ul. dell’lstria 3 I UVOZ ISTRSKEGA VINA ZALOGA DOMAČIH VIN INHIKERJEV MIRAN KURET START sport Veliko število Tržačanov bo velikonočne praznike preživelo na smučiščih, na potovanjih in izletih Kot že vrsto let so tudi letošnji velikonočni prazniki čas prvih množičnih odhodov na potovanja in izlete. Letos to velja še v večji meri kot v preteklosti, vsaj sodeč po podatkih, ki so nam jih posredovale turistične agencije, prometna in obmejna policija. K letošnjemu porastu števila odhodov so gotovo nekaj prispevale tudi nenavadno dolge šolske počitnice, ki bodo trajale natanko teden dni (pouk se bo nadaljeval šele v četrtek, medtem^ ko so se v preteklih letih velikonočne počitnice končale dan ali celo dva dni prej). Veliko ljudi se je odločalo, da bo praznike izkoristilo za zadnjo smuko. Letos je velika noč sorazmerno zgodnja, poleg tega pa so snežne razmere na smučiščih v teh dneh celo ugodnejše kot za božične praznike. V Fianca vallu, Ravasclettu, Forni di Sopra, na Nevejskem sedlu, pa tudi v Kranjski gori, Bohinju in drugor so hoteli polno ali skoraj polno zasedeni. Marsikje je sneg pre cej svež, za smuko pa ga je dovolj je tudi na nižjih legah. Kot zagotavljajo tržaške turistične agencije, se je letos odločilo precej ljudi tudi za daljša potovanja. Veliko jih bo preživelo veliko noč v najznamenitejših evropskih mestih, od Londona in Pariza do Madrida, Berlina in Dunaja. Precej povpraševanja je bilo tudi za Palmo de Mallor-ca, še več pa za Kanarske otoke, medtem ko so najnovejši' izbruhi mednarodnega terorizma marsikomu odsvetovali potovanje v Egipt in Izrael, ki sta sicer značilna turi stična cilja ob velikonočnih praznikih. Ob naštevanju krajev, v katerih bodo številni Tržačani preživeli letošnjo veliko noč, ne moremo ne omeniti bližnje Istre, kjer se obeta dobra turistična predsezona. Obrnili smo se na uprave nekaterih hotelov v Portorožu in Izoli in dobili od govor, da so vsi kar dobro zasedeni. Zagotavljajo, da je število gostov nenavadno veliko tudi v hotelih ob hrvaški obali vse do Opatije, pa tudi na nekaterih otokih, zlasti na Malem Lošinju. Te podatke posredno potrjuje tudi promet na tržaških mejnih prehodih, ki je bil že v petek zelo živahen in takšen je tudi ostal ves včerajšnji dan. Na Pesku so nastale tudi do kilometer dolge kolone avtomobilov, podobno na škofijah, medtem ko se promet pri Fernetičih ni bistveno dvignil nad povprečjem. Mnogi avtomobili s tržaško evidenčno tablico so imeli stanovanjsko prikolico: očitno se že zdaj marsikdo pripravlja na poletne počitnice, saj bodo rulotke verjetno ostale onstran meje do jeseni. Mejo pa je v teh dneh prešlo tudi precejšnje število avtomobilov s tujimi evidenčnimi tablicami. Gre za prve letošnje turiste, ki prihajajo iz Avstrije, Nemčije in drugih evropskih držav, prav gotovo pa je bil med njimi tudi marsikateri izseljenec, ki se je vračal iz tujine, da bi preživel veliko noč v rojstnem kraju. Kljub ne ravno naklonjenim vremenskim razmeram pa se bodo danes in jutri mnogi odpravili na krajše izlete ali vsaj na kosila v restavracije in gostilne. Na kraški planoti tostran in onstran meje so gostinci že sprejeli toliko prednaročil, da bo verjetno imel hude težave. kdor se bo zadnji trenutek odločil za kosilo v restavraciji. Mnogi so naročili obed v gostilnah v upanju, da si bodo lahko privoščili tudi sprehod v naravi, če se bo vreme kisalo, pa verjetno jim ne bo preostalo drugega, kot da dobršni del prazničnega dne preživijo v natrpanih jedilnicah. Dejavnost deželnega centra za zadružništvo Upravni svet deželnega centra za zadružništvo v šolah je na svoji skupščini izvolil novo vodstvo centra. Kot je poudaril dosedanji predsednik Enrico Tosoratti, je centar izvedel številne pobude, da bi dijakom in študentom približale zadružništvo: pripravil je vrsto obiskov v deželnih zadružnih centrih, priredil srečanja za šolnike, da bi tudi oni bolje spoznali ta gospodarski aspekt dežele, razdelil šolam vrsto avdiovizualnih kaset na to problematiko. Deželna uprava je tudi pokazala veliko zanimanje za širjenje informacij o zadružništvu s tem da je podelila vrsto štipendij dijakom, ki so se najbolje izkazali na pismenem natečaju o zadružništvu in študentom, ki so opravili diplomsko nalogo na to temo. Urnik trgovin za velikonočne praznike Od 1. aprila dalje bo za vse trgovine veljal poletni umik. Danes bomo namreč prešli na legalno uro in temu se bodo seveda prilagodili tudi trgovci. Nekaj sprememb v urnikih trgovin bo kot običajno tudi ob velikonočnih praznikih. Združenje trgovcev je poslalo sledeča navodila: danes, velika noč — vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte razen cvetličarn, ki bodo odprte v predpoldanskih urah; jutri, 31. marca — dopoldne bodo odprte pekarne in mlekarne; sreda, 2. aprila — lahko bodo odprte vse trgovine, tudi tiste, ki so ob sredah popoldne običajno zaprte. Spomladansko obrezovanje trt Koledar pravi, da smo že nekaj dni v pomladi. Kljub prvim znakom prebujanja narave pa nič ne kaže, da bi se zimi mudilo leč za peč. Zato potekajo poljska dela s precejšnjo zamudo. Šele v zadnjih dneh, ko je sonce končno nekoliko prijazneje posijalo, so se ponekod poljedelci odpravili v vinograde obrezovat in vezat trte Predlog je pred dnevi odobril deželni odbor Kmalu zakon o civilni zaščiti Naša dežela bo imela kmalu svoj zakon o civilni zaščiti. Zakonski predlog, ki ga je orisal pristojni odbornik’ Di Benedetto, je pred dnevi sprejel deželni odbor. O predlogu bo morala sedaj razpravljati deželna skupščina, šele po odobritvi bo lahko novi zakon stopil v veljavo. Deželni upravitelji upajo, da ga bo deželni svet odobril čimprej, še prihodnji mesec ali v začetku maja, ko se bomo spomnili desetletnice katastrofalnega potresa, ki je 6. maja 1976 prizadel Furlanijo in Beneško Slovenijo. Po mnenju odbornika Di Benedetta je treba zametke novega zakona iskati prav v takratni tragični izkušnji. Ob uničevalnem potresu v Furlaniji je prišel prvič v Italiji do izraza pojem civilne zaščite. Tudi druge podobne izkušnje v Italiji • so izpostavile vprašanje hitrega in predvsem učinkovitega posega ob naravnih ujmah. Ustanovitev posebnega ministrstva za civilno zaščito je odločilno pripomogla, da so se v tej zvezi stvari premaknile z mrtve točke v smer, proti ka- teri so druge evropske države zakorakale že pred časom. Zakonski predlog o civilni zaščiti v Furlaniji - Julijski krajini temelji prav na izkušnji izpred desetih let, vsebuje vrsto norm o »upravljanju teritorija« in predvideva ustanovitev nekaterih organov, ki naj bi posegli v primeru naravnih katastrof. Nosilni element zakonskega predloga naj bi bila prevencija. Predlog predvideva tri stopnje prevencije. Primarni preventivni ukrepi naj bi se nanašali predvsem na poostreno nadzorstvo deželnega teritorija, pri čemer naj bi se poslužih najnovejših znanstveno-tehničndh naprav. Druga faza naj bi zajela predvsem organizacijo reševalnih sil in struktur pred ujmo. Cilj tretje faze je omejitev kaotične situacije takoj po ujmi; na ta način naj bi organizacija reševalne akcije stekla hitreje. Temeljni »nosilci« civilne zaščite naj bi bile po tem predlogu posamezne občinske uprave. Ob tem naj bi v sklopu posebnega deželnega koordinacijskega organa ustanovili teh-nično-znanstveni odbor in deželni odbor za nujne posege. Prvi odbor naj bi imel posvetovalni značaj in naj bi svoje raziskave usmeril predvsem v predvidevanje naravnih katastrof; drugi odbor naj bi imel tipično operativne naloge in naj bi v bistvu »vodil« reševalne akcije. Serija predavanj o ekoloških vprašanjih Svetovni sklad za zaščito narave WW bo v aprilu priredil zanimivo serijo predavanj z naslovom »Ekologija: odnos z drugimi vedami in njen pomen za človeka.« Srečanj se sicer lahko udeležijo vsi, posebej pa so namenjena šolnikom. Ob koncu predavanj bodo namreč izdali zbornik obravnavanih tem in, potrdilo o obiskovanju seminarjev. Zaradi omejenega števila mest se morajo zainteresirani čimprej prijaviti na sedežu Svetovnega sklada za zaščito narave v Ul. Venezian 27' uradi so odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Spored predavanj bo naslednji: v torek, 8. aprila, prof. Guido Bressan: biološki aspekti onesnaževanja morja; v sredo, 9. aprila, prof. Enrico Feoli: načela ekologije; v petek, 11. aprila, dr. Franco Perco- strategija za ohranitev naravnih parkov in rezeratov; v ponedeljek, 14. aprila, prof. Giuliano Orel: splošni trofizem obmorskih območij in vprašanje morskega bogastva: primer severnega Jadrana; v sredo, 16. aprila, dr. Fabio de Guerrini: ekologija sevanj; v petek, 18. aprila, dr. Gianvincenzo Siciliani de Cumis: ekologija in zdravje: demoekologija. Vsa predavanja bodo v veliki dvorani klasičnega liceja F. Petrarca Na zavodu Stefan naši profesorji odkrivajo skrivnosti računalništva V okviru izpopolnjevalnih tečajev, ki jih pripravlja deželni zavod IRRSAE poteka v teh dneh na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan začetni tečaj o računalništvu za profesorje slovenskih šol. Udeleženci bodo pridobili poleg teoretične podlage tudi praktično znanje s poukom v kom-pjuterskem laboratoriju zavoda Stefan. Na tečaju predavajo prof. Fabio Štur-man s poklicnega zavoda Stefan, prof. Bojan Rovtar in Marko Batista z Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane, prof. Giovanni Torelli in prof. Tomaž Pisanski s fakultete za računalništvo ljubljanske univerze. Na poklicnem zavodu Stefan poteka istočasno (v popoldanskih urah) tudi tečaj za dijake zavoda Stefan in liceja Prešeren o računalniški grafiki, ki ga vodi inž. Matjaž Hmeljak. V drugi polovici aprila pa se, bo začel nadaljevalni tečaj računalništva za profesorje, ki so že obiskovali tečaje IRRSAE v prejšnjih dveh letih. Na sliki: udeleženci začetnega tečaja o računalništvu na zavodu Stefan. Mnenje o zadevi Dem jan j uk Fogar - Važno je, da ne pozabimo »Povsem razumljivo je, da je primer Ivana Demjanjuka vzbudil pozornost italijanskih in evropskih medijev. Po eni strani Demjanjuk spominja na Treblinko, na načrtovan pokol Židov v Evropi, na krajevni ravni pa prihod spe-ciahstov pokola v naše kraje spet odpira vprašanja nacistične zasedbe v deželi in pokolov v Rižarni.« . Čeprav je zelo zaseden s pripravo zadnje številke zbornika Qualestoria, Galliano Fogar, predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporništva vselej najde nekaj minut za razgovor o Rižarni in o vprašanjih, M se odpirajo ob identifikaciji Ivana Demjanjuka, enega od težakov nasilja v taborišču smrti v Treblinki, ki je živel med vojno in po vojni dalj časa v Trstu. Nedorečeni proces zaradi zločinov v Rižarni ga še vedno žuli in razumljivo je, da je razgovor začel prav s tem, saj je letos deset let od kar je tržaško porotno sodišče izreklo obsodbo na dosmrtno ječo morilcu Josephu Oberhauserju. Žarometi so že spet uperjeni v Rižarno. Kaj je pojasnil proces izpred desetih let? Predvsem je treba poudariti, da je proces razkril, pa čeprav le delno, važne aspekte Hitlerjeve totalne vojne, kd je predvidevala tudi načrtovanje pokolov, represalije, uničenje zidovskih skupnosti, likvidiranje partizanskih odpornikov. Rižarna pri Sv. Soboti je bila glavni zbirni center Židov, ki so jih nato pošiljah v nemška ali poljska taborišča smrti ali ki so jih umorili kar v tem mestnem lagerju. Ob tem pa je bila Rižama tudi orožje v boju proti partizanom, saj so morili partizane, njihove sorodnike in zaveznike, politične jetnike. Zgrešeno bi bilo, če b: rekli, da je proces pojasnil, tudi z zgodovinskega in političnega vidika, vsa ta vprašanja. Kljub temu pa je bil to važen proces, pa čeravno se je omejil predvsem na zločinsko delo Einsatzkommanda Reinhard. Česa pa ni pojasnil proces? Proces predvsem ni pojasnil, zlasti z zgodovinskega vidika (juridičnega ne bi rad omenjal), problem krajevnega kolaboracionizma. Ni pojasnil tistega več ali manj obsežnega soglasja, aktivnega in pasivnega, ki so si ga nacisti zagotovili v tržaški družbi. To soglasje se je oblikovalo s {»močjo pripadnikov Saloj-ske republike, ki pa so imeli majhno politično težo, zlasti pa s posegom, rekel bi skoraj filo-nacistično opcijo dela vodilnega razreda tedanje tržaške buržoazije. Vendar primer Ivana Demjanjuka odpira tudi druge probleme, saj vse kaže, da se je ukrajinski zločinec skrival v mestu tudi po vojni in je tu dobil celo potni list. Tudi to vprašanje, ta širši aspekt Rižarne bi lahko pojasnil primer Demjanjuk. Povojna situacija je posledica že omenjenega soglasja, ki so si ga nacisti zagotovili med vojno. Saj so zaposlili na stotine civilnih urad-kov, pretežno Italijanov, pa tudi Slovencev in Hrvatov, in to je po vojni imelo svoj vpliv. K temu gre dodati še stališče Zavezniške vojaške uprave, ki ni dopuščala poglobljene preiskave o tej nacistični dediščini ali pa je celo posredno ali neposredno pomagala nekaterim nacistom. Vendar pa je treba pripomniti, da so se bivši nacistični privrženci lahko dokaj dobro mimetizirali v Trstu tudi po odhodu ZVU, kar je posledca skromnega nadzorstva ali tolerance pod italijansko upravo po letu 1954. Že pred leti, pa tudi sedaj nekatere sile poskušajo istovetiti Rižarno in fojbe, kolabora-cionizem z nacisti in, kot je pisal L’Espresso, kolaboracionizem s titovci. Ali je ta poskus umesten? Ne. Z zgodovinskega in s političnog? vidika taka istovetnost ni nikakor osnovana. To seveda ne pomeni, da v času jugoslovanske administracije Trsta ni bilo aretacij, deportacij, nasilja, vendar postavljati obe obdobji na isto raven, iskati neko moralno istovetnost obeh obdobij, češ nasilni so bili oboji, pomeni tudi iskati neko politično ekvivalenco, češ nacisti ali Jugoslovani so bdi eno in isto. Taka operacija je strumentalo a, rekel bi celo odvratno izkrivljujoča, saj pomeni postavljati na isto raven nacističnega okupatorja in odporništvo. In ne samo jugoslovanski osvobodilni boj pač pa odporništvo v vsej Evropi. Z zgodovinskega vidika je bila bistvena razlika že pojasnjena. Na eni strani je bil nacizem, ki je bil odraz rasističnega imperializma in je uzakonil politiko pokolov in si je prizadeval, da bi zasegel vso Evropo. V tem smislu je šlo za imperializem, ki ni primerljiv z imperializmi preteklosti pa tudi z unperializmi našega časa. Odporništvo je seveda imelo ob svetlih tudi nekatere senčne plati. Vendar istovetiti odporništvo, ali ga le primerjati z nacistično ideologijo je odraz nizkotne politike, ki jo, žal, večkrat vodijo in ki vzbuja, žal, v Trstu še vedno nekaj soglasja. Od konca vojne je minilo 40 let. Ali ima danes, po tolikem času, sploh še smisel voditi preiskave kot je tista o vlogi Ivana Demjanjuka? Ali take preiskave in procese lahko ute-melimo samo s tem, da »starejši ne bi pozabili in da bi mladi vedeli«? Ali pa imajo take preiskave in procesi globlji pomen? Najprdj naj rečem, da mi je osebno žal — {»dobna stališča pa imajo tudi drugi, da preiskave in procese vodijo šele sedaj, kar nedvomno omejuje uspešnost preiskovalnega dela. Vendar ima tako odlašanje tudi politično vsebino, saj je to poskus iztirjanja preiskav, ko ne gre celo za poskus, da se preiskavi izognemo. To je seveda negativno. Vendar tem preiskavam, pa čeprav s štiridesetletno zamudo, pripisujem tudi velik pomen, saj obujajo v družbah, ki so doživele nacistično nasilje, kolektivni spomin na to obdobje. Tudi v našem času ljudje ne smejo pozabiti pokolov, pohtike neizprosnih imperializmov, posledic druge svetovne vojne. Priklicujejo nam v spomin to obdobje, tiste čase, ki delno še živijo v dejavnosti skupin evropske neonacistične in neofašistične desnice. Prav zato je važno, da ne pozabimo. VOJMIR TAVČAR Pri Sv. Jakobu manifestacija KPI za mir in sodelovanje v Sredozemlju Šentjakobska sekcija KPI je priredila včeraj popoldne na trgu pri Sv. Jakobu manifestacijo na temo: »Mir, razorožitev in sodelovanje med narodi«. Organizatorji so želeli s prireditvijo opoziriti na nevarnost zaostrovanja na petosti v Sredozemlju predvsem v luči nedavnega oboroženega spora med šestim brodovjem ZDA in Libijo. V tako stopnjujoči se nevarnosti postajata potreba in delovanje za mir nujna. »Svet krvavo potrebuje mir, da premaga lakoto in nerazvitost in uveljavi vrednote vzajemnosti in človeškega dostojanstva zoper bedo samouničenja«, je med drugim pisalo v letaku, ki so ga delili na trgu. Delovanje za mir je še toliko bolj potrebno v tem stičišu narodov in kultur, ki ga predstavlja Sredozemlje. Tržaška federacija KPI bo vedno na to temo priredila v torek, 1. aprila, ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 manifestacijo z naslovom: »Mir v Sredozemlju; za varnost in suverenost Italije; za novo vlogo Evrope v okviru mednarodne razorožitve in za denuklearizacijo območja med Jadranom in severno Evropo«. Govorili bodo pokrajinski tajnik ZKMI Giancarlo Cuperlo, deželni svetovalec Boris Iskra in deželni tajnik KPI Roberto Viezzi. Sledila bo razprava. • V torek, 1. aprila, ob 18.30 bodo v Ljudski knjižnici v Ul. Teatro Romano odprli razstavo dokumentov, fotografij in risb, ki jih je Fulvio Anzellotti u-porabil v svoji knjigi »Svevova skrivnost«. Anzellotti, ki je Svevov potomec, je del dokumentarnega gradiva črpal iz družinskega arhiva, del pa iz državnih arhivov v Trstu, na Dunaju in v Londonu. Razstavo bo predstavil prof. Arduino Agnelli. Novi odbor si je porazdelil funkcije Nabrežinska godba se pripravlja na proslavo svoje devetdesetletnice Pred kratkim smo poročali, da je imela godba »Nabrežina« prvo nedeljo v marcu občni zbor. Najavili smo tudi, da se bo enajstčlanski odbor v kratkem sestal in si porazdelil funkcije. Novi odbor je takole sestavljen: predsednik je Karlo Gabrovec, podpredsednik Herman Svetlič, tajnik Suzana Briščak, blagajnik Gino Šinigoj, gospodarji pa so Franco Peric, Guerrino Bogateč, Paolo in Peter Doljak, Mario Golemac in Sergio Gratton. Kapelnik Stanko Mislej je seveda avtomatično član odbora. Da bi se bolje seznanili z dejavnostjo in načrti tega društva, smo se pogovorili z novim predsednikom Karlom Gabrovcem, ki nam je najprej obrazložil, zakaj je sploh prišlo do občnega zbora. Glavni razlog je bilo dejstvo, da se je nabrežinska godba v zadnjih letih precej pomladila in pomnožila članstvo'. Z občnim zborom pa so hoteli tesneje vključiti v življenje godbe starše in simpatizerje, ki so v novi odbor tudi izvolili dva svoja predstavnika. Nabrežinska godba se lahko pohva- li z zelo bogato dejavnostjo tostran in onstran meje. Z društvi, ki delujejo v mejah devinsko-nabrežinske občine goji tesne in plodne stike. Trenutno je največja ovira za nadaljnji razcvet godbene dejavnosti pomanjkanje primernih prostorov za vaje. Današnji sedež godbe je seveda pretesen za oseminštiridesetčlan-sko zasedbo. Godba je že pred časom poslala občinski upravi prošnjo za primemo rešitev tega perečega vprašanja. Za umetniško rast in usmeritev skrbi kapelnik Stanko Mislej, ki je izšolal večino današnjih godbenikov in še danes uspešno vodi glasbeno šolo godbe. V pomoč sta mu sedaj dva mlada talenta, ki študirata na konservatoriju Tartini, in sicer Davide Sinigoi, ki poučuje trobento, in Sergio Gratton, ki skrbi za klarinete in flavte. Na koncu nas je Gabrovec opozoril, da poteka letos devetdesetletnica ustanovitve godbe. Za to priložnost bo godba poleti priredila primemo proslavo. (W) Program Skupine 85 v aprilu Razstava o antikvariatu Množijo se pobude, ki naj bi izboljšale turistično ponudbo Trsta in obenem popestrile življenjski vsakdan Tržačanov. Poročali smo že o bližnji razstavi Natura '86 in o razstavi, ki bo namenjena Maksimilijanu Habsburškemu, o manifestaciji» Pomlad v Trstu« in o drugih pobudah. Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova prireja v sodelovanju s Trgovinsko zbornico letos že četrtič prodajno razstavo o antikvariatu. Razstava bo od 23. do 29. aprila na pomorski postaji. Želja organizatorjev je, da bi postalo naše mesto središče antikvariata tudi v državnem merilu. Svoje predmete bo letos predstavilo 36 razstavljavcev iz-Furlanije - Julijske krajine in iz vseh pomembnejših središč Italije. Smrtna nesreča v Ulici Flavia Ko smo že zaključili redakcijo (zaradi legalne ure se je to zgodilo uro prej kot običajno), smo sinoči izvedeli, da se je v Ulici Flavia, pred avtomobilsko hišo Plahuta, pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje ena oseba. Na kraj nesreče so pohiteli tudi gasilci, ki so imeli veliko dela, da so potegnili truplo iz razbitin. Dinamika nesreče je enostavna; voznik je izgubil nadzorstvo nad volanom in silovito treščil v obcestni drog za razsvetljavo. Žrtev je 47-letni Giampaolo Pagnini, ki je stanoval v Trstu v Ulici Di Vittorio 22. Potem ko je morala nekaj najavljenih večerov preložiti, se Skupina 85 po krajšem premoru spet oglasa. Za april je namreč pripravila pester in zanimiv spored dejavnosti, ki bo prav gotovo pritegnil tudi pozornost širše javnosti. V pripravi so različne pobude, ki lahko zadovoljujejo tudi različne okuse, vsaka izmed teh pa bo predvsem kulturni dogodek. Okvirni program, ki ga bo Skupina 85 sproti najavljala v dnevnem časopisju, je naslednji: Petek, 4. aprila: Černigojev konstruktivistični trenutek. Ob predvajanju diapozitivov bosta večer vodila umetnostni zgodovinar Peter Krečič iz Ljubljane in Nicoletta Zar, tržaška raziskovalka sodobne umetnosti (Trst, dvorana Baroncini, Ul. Trento 8, ob 18. uri). Nedelja, 20. aprila: ekskurzija v naravo z ogledom kulturnih vrednot Vipavske doline. Vodil nas bo prof. Livio Poldini s tržaške univerze. Ogled gozda Panovec in Gradu Coronini -Cromberg. Kosilo iz nahrbtnika. Večerja v tamkajšnjem agroturističnem središču. Sreda, 23. aprila: koncert. Skladbe Marija Kogoja bo igral Andrea Pesta- lozza iz Milana. Predstavitev plošče Kogojevih skladb in (morebitne) brošure o skladatelju. (Gorica, Auditorium, Ul. Roma, ob 20.30). Četrtek, 24. aprila: ponovitev koncerta v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, ob 20.30. Prve dni maja: predstavitev knjige Tita Maniacca Storia del Friuli. O knjigi bosta spregovorila prof. Giovanni Miccoli z univerze v Benetkah in furlanski raziskovalec prof. Luciano Morandini (Trst, Novinarski krožek, Korzo Italia 12 ali dvorana Baroncini, Ul. Trento 8, ob 18. uri). Dvajset let petja Fantov izpod Grmade Pred 20 leti, in sicer v začetku leta 1966, se je skupina ljubiteljev slovenskega petja iz Jamelj, Stivano., Devina, Sesljana, Vižovelj, Mavhinj, Čermelj in Slivnega začela zbirati na rednih pevskih vajah v Devinu, najprej na domu Franca Antoniča, potem pa v župnijski dvoranici. Iz nje je nastal eden najbolj znanih in priljubljenih moških pevskih zborov s Tržaškega, in sicer Fantje izpod Grmade, ki so prvič nastopili ob otvoritvi vinske razstave v Nabrežini junija 1966. Od vsega začetka jih uspešno vodi dirigent Ivo Kralj. Zbor namerava svojo 20-letnico neprekinjenega delovanja primerno proslaviti. Konec junija namerava prirediti jubilejni koncert, če bo mogoče v stari štivanski cerkvi. Tako so pevci sklenili na sestanku, ki so ga imeli v petek namesto običajnih pevskih vaj. Na svoj praznik nameravajo ^povabiti številne prijatelje od blizu in daleč, ki so si jih znali pridobiti v dveh desetletjih zaslužnega delovanja. Nabrežinski kamnolomi v dvorani Di Vittorio Deželni študijski in raziskovalni inštitut CGIL prireja v dvorani Di Vittorio v Ulici Fondares v Trstu razstavo o dvatisočletnici nabrežinskih kamnolomov. Razstavljeno je tudi gradivo iz državnega arhiva iz Trsta, občinske knjižnice, dnevnega tiska in revij, prikazuje pa življenje in delo kamnosekov ter njihove več kot 90 let stare sindikalne organizacije. Razstavo bodo otvorili v soboto, 4. aprila, ob 17.30, odprta pa bo od 7. do 12. aprila z naslednjim umikom: od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. • Gledališče La Contrada zaključuje TV. mladinsko gledališko sezono s priredbo Andersenove pravljice o svinčenem vojaku, ki sta jo pripravila Orazio Bobbio in Giorgio Amodeo. Predstava je namenjena predvsem mlajšim otrokom in ni vezana na gledališke strukture, zato pa je še posebno primerna za šolske prostore v katerih jo bodo uprizarjali od četrtka, 3. aprila dalje. Mladinski zbor Glasbene ^matice se je vrnil z obiska na Češkem Nasmejani in z veselo pesmijo na ustih se je mladinski zbor Glasbene matice sinoči vrnil z enotedenskega gostovanja na Češkoslovaškem. Mladi pevci so tam bili gostje mladinskega pevskega zbora »Campanelle«, iz Olo-mouca, ki je že dvakrat uspešno koncertiral v našem mestu. Tržaški pevci so pri svojih češkoslmaških vrstnikih naleteli na izredno gostoljubje, oddolžili pa so se jim z nadvse uspešnim koncertom v Olomoucu. Prijateljske vezi, ki družijo pevce obeh zborov, so še tako še dodatno okrepile, sedaj pa je že vrsta na »Campanelli«, da se znova milo oglasi v Trstu. Dolga vožnja malih pevcev po vsem videzu sodeč ni utrudila^ in enotedenska turneja se je ob povratku domov zaključila, kot je bilo želeti: v objemu srečnih staršev. O češkoslovaški turneji mladinskega zbora GM bomo še poročali. Se posebno v teh prazničnih dneh Tatovi pridno »na delu« Ko se je Giovanna Kobal vd. Škrinjar vrnila včeraj okrog 11.30 na svoj dom v Ul. Ciamician 15, jo je čakalo neprijetno presenečenje. V njeni nekajurni odsotnosti so v stanovanje namreč vdrli tatovi, ki so odnesli s seboj dve hranilni knjižici na prino-sitelja, ki ju je imela vpisani za vrednost 30 milijonov lir pri Tržaški hranilnici. Prijatelji tuje lastnine so vdovi ukradli tudi milijon lir v gotovini in več dragocenih predmetov. V stanovanje so vdrli s pomočjo izvijača. Policija prijela nočnega tatu Policija je aretirala in prijavila sodišču zaradi večkratne kraje in poskusa kraje 36-letnega Anseima Olezza, ki stanuje v Ulici Machlig 18. Moškega je nekdo opazil v noči od petka na soboto, ko je okrog 3.20 parkiral fiat 124, na katerem je prevažal leseno lestev, pred parfumerijo Cosu-lich v Ulici Crispi. S flegmo, ki jo je v sedanjem nevrotičnem času prav težko najti, je Clozza snel lestev z avtomobila, jo prislonil k vratom prodajalne, se povzpel nanjo in nato začel z izvijačem počasi vrtati po ključavnici, ki je nameščena na zgornjem koncu ovojnic. No, anonimni očividec je takrat že razumel, da »nočni ptič« nima dobrih namenov in je obvestil policijo. Kot da bi Clozza slutil nevarnost, je skoraj istočasno prenehal z delom in se odpeljal v noe. Policija ga je čez uro ustavila pred pa- viljonom P v komprenzoriju bivše u-mobolniee. V avtu je imel veliko o-rodja za vdiranje, na domu pa več dragocenih predmetov, za katere je sam priznal, da jih je ukradel. Priznal je tudi, da je hotel vdreti v parfumerijo Cosulich. čestitke Ob častitljivem m visokem jubileju 100-letnice rojstva svaka EDVARDA SCHEIMERJA mu iskreno želi še v bodoče obilo zdravja in vse najboljše Marija Pečar. Danes praznuje rojstni dan PEPI SANCIN. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo žena, hčerka in sin z družinama. razna obvestila Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bodo zadnje vaje pred nastopom na Primorski poje v torek, 1., sredo, 2. in četrtek, 3. aprila, ob 20.30 tako za ženske kot za moške glasove. Barkovljanski skavtski vod Muck vljudno vabi na prireditev z igrico »Lepi zdravnik« z glasbenimi točkami, diapozitivi iz skavtskega življenja in srečolovom, ki bo jutri, 31. t. m., ob 17.30 v župnijski dvorani v Bar-kovljah. Vabljeni! Ženski pevski zbor Rdeča zvezda -Salež sporoča, da ho pevska vaja v torek, 1. aprila, ob 20.30 v osnovni šoli v Zgoniku. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago mamo Marijo Kante vd. Purič Posebna zahvala sorodnikom, g. župniku, pevcem, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njen spomin. SVOJCI Repnič, 30. marca 1986 ZAHVALA Svojci se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali ob izgubj drage Gabrijele Ferluge por. Pahor Trst, 30. marca 1986 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none Angele Guštin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala g. župniku Žerjalu. SVOJCI Opčine, 30. marca 1986 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujetmo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše Neve Di Lenardo Družine Tence in Di Lenardo Trst, Križ, 30. marca 1986 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega dragega Anakleta Grudna Posebna zahvala dr. Posarelliju, g. župniku, cerkvenim pevkam, nosilcem krste in prijateljem, darovalcem cvetja, vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Družina Gruden Nabrežina, 30. marca 1986 ZAHVALA Ob, izgubi našega dragega Bruna Škerka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Nabrežina, 30. marca 1986 (Pogrebpo podjetje - Ul. Zonta 3) Cerkvene pevke iz Boljunca izrekajo Ljubi in Jolandi Smotlak iskreno sožalje ob izgubi drage mame. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA | PEKARNA | IN SLAŠČIČARNA | RESTAVRACIJA - BAR Ivo Grilanc JAZBEC »La Marinella« I M A r-»i->r--57iM a h r\o -r i I NABREŽINA CENTER I NABREŽINA 108 — Tel. 200-231 | Tel 200-174 I ! I ŽELEZNINA 1 TRGOVINA Rožica Terčon-Pertot B | NABREŽINA 124 | I Tel. 200-122 | I | I SAMOPOSTREŽNA | | TRGOVINA JESTVIN | GRUDEN I I I DEVIN 50 —Tel. 208-139 I Kosmina Sergij TV, radio, gospodinjski stroji, elektromaterial TRST - Drev. Miramare 323 - Tel. 410-986 | Za vsako svečano priložnost spomnite se na naše ribje specialitete | DRAGULJARNA IN ZLATARNA NABREŽINA CENTER j Tel. 200-123 1 Cavalla r TRST — Ul. S. Lazzaro 15 "T | AVTOKAROSERIJA — VLEČNA SLUŽBA ! S. Švara & S. Masten | Nabrežina — Slivno 37 — ss 202 -- Tel. 291192 - 299768 | ! GOSTILNA 1 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA | optika valetič Ivo 1 | in j foto kinoflii Karis Jožita ( d TRST — Sv. Jakob 3 Telefon: 040/724218 KAMNOSEŠKO PODJETJE »ZIDARIČ« I POHIŠTVO ŠEMPOLAJ 4/B I POHIŠTVO GRUDEN | TRST — Ulica Buonarroti 6 — Telefon: 772-996 (prečna Ul. Rossetti) | | PLOŠČICE IN | SANITARNI MATERIAL R f} 1 1 C* 1-1 1 Ipatito rwui^n j ilir—--al i I - ULICA CARDUOOI 15 - TRST I «CNC»69N«SS®SN®i»N. I POHIŠTVO 3C£K TRST —Ul. S. Cilino 38 —Tei. 54-390 | Arcobaleno DEVIN — Državna cesta 14 Tei. 208-559 | GRADBENI MATERIAL | TERČON | I I I Najeminka | | Žbogar in Ret ) SESLJAN 27/A I Tei. 299-259 | P U P I s SESLJAN 59/b — Tei. 299-269 I 'I I !t| ■lillili M I S H MASH TRST — Ul. G. Gallina 5 Tel. 741-949 CVETJE — SOBNE RASTLINE VENCI — ARANŽMAJI Savina TRST — Ul. dell'lstria 10 Tel.: 755590 ŽELEZNINA IN DROGERIJA TERČON | PEKARNA - SLAŠČIČARNA 1 - w Zuzek SESLJAN 27/A | Tel. 299-920 | TRST — Ul. Giulia 39 VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KMETIJSKI STROJI VSEH VRST Kmetijska zadruga - Trst ( Z O. j. SEDEŽ: TRST — Ul. Foscolo 1 — Tel. 749-386 I IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA ^ PEKARNA I IN SLAŠČIČARNA TRST — Ul, Rismondo 9 Telefon 761-884 - 761-819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA LEGISA | dl M. Schart | Rogaška mineralna voda - Radenska | Pršut »S. Daniele« SESLJAN 41 | Tel. 209-147 | 34133 TRST Ulica Fabio Severo 20 Tel. 040/60516 — P.P. 989 | P|vo: Puntigam in Reininghaus Telex: 460636 STAO I I Mineralna voda in pijače Piose in Credo Briška vina in Kraški teran ^«drininipex I OPTIKA S. p. A. UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA 1 Pooblaščeni izvoznik: IVECO - FIAT - PIRELLI — COMETTO Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo | TRST — Ulica Geppa 9 | Tel. (040) 68802 - 64489 - 62254 1 I Fil.: GORICA — Korzo Verdi 59 I Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I l Co Co IR. S.n.c. I SPLOSNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA MARIO PELLASCHIAR TRST Trg sv. Jakoba 12 | Tel. 750-057 | D Z O.Z. — Uvoz - Izvoz I Tel. 69-316 - 69-558 - 69248 - 630089 I Telex: 460559 TRST — Ul. Geppa 9 C.P. 158 EDI MDNU KAKOVOST IN PRESTIŽ ZAPRTO ob Četrtkih s mmmmm •*^ » -*■ . PEKARNI | JESTVINE I KOKOŠEREJA Rudolf Marc j Oskar Kraljič BAZOVICA | Ul. S. Kosovel 24 | Magda Marc BAZOVICA ^ Ul. I. Gruden 64 I PREBENEG 85 | Tel. 231-846 | | GOSTILNA MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12-tel. 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj monztuzzo ^ Ul. i. uruoen o* | ^ | yi7^1 - ----------^ u_———— ^ __ ir- I unTFl RFRTAI1RANT — TOTOCALCIO — TOTIP I G0STILNA vošči vesele velikonočne praznike OBUTVE PRINCIPE S.n.c. HOTEL RESTAURANT — TOTOCALCIO — TOTIP SONIA TUL Mačkolje TRST Vračajo se stari gospodarji, | Italia 10___TpI RR-R86 1 I ki se zvestim obiskovalcem | I "" Largo Barriera Vecchia 8 - Tel. 727-027 | DOM JO 47 - Tel. 820-229 | priporočajo. | I_____________________ | I PRIVATNE INDUSTRIJSKE ELEKTRIČNE NAPELJAVE | ^ S .O./. AnAC ATI * Vesele velikonočne praznike \s \s • VOSCl La Combustibile DOMJO GOSPODINJSKI APARATI SVETILA GABURRO WALTER P.i. | DOMJO 132 (ob TKB) | | alarmne naprave Tel. 820-734 I I | SUPERMARKET | i - I Despar JEZ I Velik parkirni I Družina LOVREČIČ j prostor domjo 157-Tei.826-541 | I_______ So Pro Zoo SEDEŽ IN KLAVNICA: Žavlje - Ul. Flavia di Stramare 8 Telex: Soproz 460462 - Tel. 23I04I (5 linij) TRGOVSKO PODJETJE Z MESOM IN ŽIVINO import - export MILJE - TRST SKLADIŠČE: TRST - Ul. Pečenko 2 Vakuumsko pakiranje mesa je\ 569273 - 4 30. marca 1986 tržaški dnevnik □ stran Tri kulturne obveznosti KD V. Vodnik iz Doline Udeleženke tečaja izraznega plesa se pripravljajo na krstni nastop V nedeljo bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu nastop udeleženk letošnjega tečaja sodobnega izraznega plesa, ki ga je za svoje mlade članice organiziralo KD Vodnik iz Doline, vodi pa ga Jasna Knez, plesalka, pedagog, koreografinja ter članica Studija za svobodni ples iz Ljubljane ob pomoči Nerine Švab, ki skrbi za organizacijo, pri pripravah za prvi javni nastop pa tudi za režijo in za vse, kar pač k takšni prireditvi spada. Obiskali smo mlade plesalke, ko so vadile s svojo učiteljico. Osem jih je bilo na vaji (ker so nekatere bolne) in se tako zapletli z njimi, Jasno in Neri-no v prijeten razgovor, ob katerem smo lahko tudi videli, kako in kaj vadijo in kako se ob tem sodobnem izraznem plesu sprostijo, učijo, nazaba-vajo, pa tudi soustvarjajo. Nerina Švab nam je najprej povedala nekaj o nastanku tega tečaja, ki je pravzaprav stekel že lani in sicer za kratkih pet dni. Vendar pa je le predstavljal temelje, je dejala, za začetek letošnjega tečaja, ki se ga udeležujejo lanske tečajnice, pa tudi nekaj novih. »S sodobnim izraznim plesom smo res začeli šele sedaj,« nam je povedala Švabova, »vendar smo z aerobiko, ritmično telovadbo in z učenjem folklore, začeli pri nas že pred leti. Tako so imele mlade tečajnice že nekaj podlage, nastopile so med drugim ze v lutkovni predstavi ter je bilo njihovo vključevanje v tokratni tečaj tako ne-kaj čisto naravnega in tudi nekaj pri- Jet,nKera'delam tukaj z 11 tečajnicami (na žalost se ni prijavil noben fant m tudi to bo treba v bodoče se izpopolniti) je pravzaprav igra, s pomočjo katere se dekleta učijo plesnih gibov, ki postajajo tako tudi izrazno sredstvo, ki ga spremlja seveda tudi pantomima. Ne gre torej za klasični ples, ali balet, ker bi učenje le-tega zahtevalo veliko vaj in truda in seveda tudi znanje čiste plesne tehnike. Sem pa s svojimi mladimi tečajnicami zadovoljna, ker se vidi, da imajo že podlago, da niso začetnice, da že obvladajo svoje telo, da so se že bavile z gledališko dejavnostjo in da imajo predvsem bogato domišljijo, vse to pa je pri svobodnem izraznem plesu nujno potrebno,« je povedala Jasna. Potem ko sta nam Nerina in Jasna še obrazložili, da morajo potekati vaje pač v prostorih, ki jih ima društvo na razpolago in v katerih tla niso ravno primerna za ples, da so lahko vaje le enkrat tedensko, pa še to ne vednonas je zanimala predstava, ki jo za prihodnjo nedeljo pripravljajo. »Naslov nam je dala zgodba Ele Peroci, ki se imenuje »Stara hiša številka tri«. Pripravili smo več prizorčkov, nakazali osnovo zgodbe in porazdelili razne vloge; vse ostalo pa bodo mlade tečajnice na odru sproti improvizirale. Torej bo tudi vsaka predstava celota zase. To ne bo nekak »Pokaži kaj znaš«, temveč bo slonela predvsem na invenciji in domišljiji nastopajočih, ki bodo z gibi in govorom sproti ustvarjale in gradile zgodbo.« Da je takšna dejavnost našim mladim koristna, za vzgojo in njihovo kulturno obogatitev potrebna, bi bilo odveč poudariti. Zato jo je treba le z zadovoljstvom pozdraviti ter zaželeti mladim tečajnicam in njihovi učiteljici čim več uspeha, pa tudi volje, da bi pri tej dejavnosti vztrajale. N. L. KD Valentin Vodnik ima v tem tednu kar tri važne kulturne obveznosti. Prva bo v petek, 4. aprila, ko bo v društvenih prostorih domačin Mario Kocjančič z besedo in sliko predstavil svoje pustolovščine po slovenskih Julijcih. Naslov petkovega večera je »Gremo v gore«, spomini Maria Kocjančiča pa bodo marsikoga navdušili, da bo vzljubil slovenske vrhove. V soboto, 5. aprila bo MPZ Valentin Vodnik nastopil na Primorske poje. Tokrat v Podgori. Zbor se že dalj časa resno pripravlja, v soboto pa se bo predstavil s tremi Maroltovimi priredbami ljudskih motivov. Naj dodamo, da se zbor pripravlja tudi na večdnevno gostovanje v Subotici, kjer bo vrnil obisk komornemu mešanemu zboru PRO MUSICA, ki je pred dvema letoma pel na Junijskih večerih. In še tretja kulturna obveznost, nekoliko neobičajna. Že večkrat smo omenili delovanje mladinske skupine KD Valentin Vodnik, malokrat pa smo točno povedali, s čim se ukvarja. Skupina mladih deklet se bo predstavilo v nedeljo, 6. aprila, v občinskem gledališču France Prešeren z izraznim plesom, c čemer poročamo v gornjem članku. (dam) Tabor mladih SKD Tabor Opčine KD Vesna Križ JANEZ TRDINA, MARKO SOSIČ Kresna noč Pri oblikovanju predstave so sodelovali: Giuliana Gerdol, Magda Tavčar, Ani Tretjak, Miloš Jugovič, Anastazija Purič, Pauletto Sosič, Giuliana Sosič. ReZ1j^onovitev v Domu A. Sirk v Križu v torek, 1. in sredo, 2. aprila, ob 20.30. Zaradi omejenega števila prostorov bo predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD in v Domu A. Sirk v Križu. gledališča kino SSG gostuje s Cankarjevo dramo Pohujšanje v dolini šentflorjanski v Novem mestu jutri, 31. t.m., ob 19.30 m v torek, 1. aprila, ob 12.00 in 19.30. VERDI V torek, 1. aprila, ob 20.00 premiera (reda A/F) opere "Un ballo in maschera G. Verdija. Dirigent R. Giovamnetti, režija C. Maestrini. ROSSETTI Danes, 30. t.m., ob 17.00 bo Teatro Stabile iz Turina predstavil delo G. Sepeja "Itala film Torino". V vlogi Patroneja bo nastopil Luciano Salce. Režija Giancarlo Sepe. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V četrtek, 3. aprila, ob 20.30 (edma predstava) bo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba predstavilo Sofoklejevo delo "Antigona". Režija Ivica Kunčevič. Predstava je izven abonmaja, 50-odstotni popust za abonente Stalnega gledališča FJK in SSG. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 4. do 20. aprila bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal". Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM Velika dvorana V sredo, 2. aprila, ob 20.00: Sofoklej "Antigona" - Hrvatsko narodno kazalište, Zagreb. Mala dvorana Jutri, 31. marca, ter v torek, 1. aprila, ob 19. uri: Retrospektiva filmov Marca Ferrerija. Srednja dvorana V sredo, 2. aprila, ob 19.30 Naši dosežki, revija mladinskih zborov Ljubljanskega pevskega združenja. TRGOVINA IDEALE Ul. Settefontane 3/c Tel. 731377 - TRST sanitarije vse za ogrevanje in hidravliko inštalacije in popravila razne prireditve ARISTON - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr.-Jap. 1985, 163'; r. Akira Kurosawa; i. Tatsuya Nakadai, Satoshi Terao. EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford. EXCELSIOR II - 16.00, 22.00 Anctartica, dram., Jap. 1984, 120'; r. Koreyoshi Ku-rahara; i. Ken Kakakura, Eiyi Okada. FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., It. 1985, 105'; r. Carlo Vanzina; i. massimo Boldi, Jerry Calà. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Spie come noi, kom., ZDA 1985, 102'; r. John Lan-dis; i. Chevy Chase, Dan Aykroyd. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Una spina nel cuore, dram., It. 1986, 105'; r. Alberto Lattuada; i. Sophie Duez, Anthony Delon. MIGNON - 16.00, 22.00 Taram e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80j r. Ted Berman, Richard Rich; prod. Walt Disney. EDEN - 15 20, 22.00 La dolcissima in I porno incontri porn. □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 II tenente dei carabinieri, kom., It. 1985, 95'; r. Maurizio Ponzi; i. Enrico Montesano, Nino Manfredi. ALCIONE - 16.00, 22.00 Ritorno al futuro,fant., ZDA 1985, 115'; r. Robert Ze-meckis;i. Michael J. Fox. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Tutta col-padel paradiso, dram., It 1985, 95'; r. FancescoNuti; i. Ornella Muti, Francesco Nuli. NAZIONALE II — 16.00, 22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □ NAZIONALE III - Il sole a mezzanotte, dram., ZDA 1985, 135'; r. Taylor Hack-ford; i. Mikhail Baryshnikov, Gregory Hines. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 I Go-onies, pust., ZDA 1985, UT; r. Richard Donnen; i. Corey Feldman, Ke Huy-Quan. RADIO - Danes zaprto. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ GLASBENA MATICA TRST V sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu organizira ciklus koncertov Mladi mladim v četrtek, 3. aprila, ob 18. uri v Avditoriju RAI v Ul. F. Severo 7 KVINTET SIMFONIČNIH PIHAL NOTTURNO Aneš Cacjan - flavta, Veronika Škerjanc - oboa, Jure Jenko -rog, Peter Stadler - fagot VABLJENI! SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 3. aprila, predavanje prof. Petra Suhadolca, ki bo s pomočjo diapozitivov govoril o temi POTRESI IN GOROTVORNE SILE Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20/11), začelo pa se bo ob 20. uri. VABLJENI! razstave Sekcije VZPI—ANPI, KPI ter Zveza upokojencev CGIL iz Križa prirejajo 10. in 11. 5. avtobusni izlet v Bologno, z ogledom rojstne hiše bratov Cervi in Val Camonico, kjer bo shod garibaldinskih enot. Cena 90.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505). SPDT vabi na tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek; zbirališče bo ob 9.30 v Bazovici pred spomenikom, od koder se bodo udeleženci odpeljali z osebnimi avtomobili do Skadanščine; krenili bodo nato na krožno pot po Slavniku in triurno hojo sklenili v lovski koči nad to vasjo. Vabljeni! Dolinska sekcija KPI prireja 20. aprila avtobusni izlet v Bistro pri Vrhniki, Idrijo in bolnico Franjo. Vpisovanje od 2. do 12. aprila , od 18. do 20.ure na sedežu sekcije v Dolini. Zveza vojnih invalidov - Odbor in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju prirejata 23., 24. in 25. maja 1986 izlet na Koroško in Štajersko. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze, Ul. Montecchi 6 (4. nadstropje), telefon (040) 771952, vsak dan razen sobot med 9. in 12. uro. Združenje Union priredi dva enodnevna izleta: 6. aprila v Sappado in 13. aprila v Sesto - Moso - San Candido. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 (razen ob sobotah) tel. (040) 61011. fotografia USrto OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739 /VISTA Trst - Ul. Carducci 15 Tel. 62-515 p pam železnina M s™“' ' ‘"T",u TRST (Industrijska cona) Donio 132 - TeL 281262 ______ V umetnostni galeriji CISEAT je odprta razstava slikarke Laure Rocco in Emilia. Pampanina. Razstava bo odprta do 5. aprila. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom, v soboto, 5. aprila, ob 20. uri odprtje razstave Maria Sosiča. Uvodna beseda Milko Bambič. Sodelujeta: zbor in folklorna skupina KUD DR. LOJZ KRAIGHER Univerzitetnega klasičnega centra Ljubljana. Vabljeni! SLAŠČIČARNA - SLADOLED Costa del Barbari vošči vesele velikonočne praznike TRST - SESLJAN 34/F Telefon 29.99.63 [ak>i*ija UL sv. Frančiška 20 Vam nudi izbiro likovnih del domačih in tujih umetnikov: Černigoj, Kravos, Koren, Palčič, Spacal, Vecchiet, Žuljan, Žerjal, Apollonio, Bernik, Debenjak, Ciuha, Križišnik, Jemec, Hozo, Maraž, Matelič, Priča, Tršar, Veličkovič, Zelenko. Italijanski mojstri. Mali formati in mini grafike. mali oglasi GRADBENI ODPUST. Sprejmem naročila za izvedbo prošenj za gradbeni odpust. tel. na št. 231-854 od 20. do 21. ure. PRODAM dobro ohranjeno prikolico roller, letnik '71, 4 ležišča. Tel na št. 211-997 ob urah kosila. DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v dolinski občini. Tel. na št. 741-670. PO UGODNI CENI PRODAM črno-beli televizor, znamke phonola, z dvema ojačevalcema, tudi z mizico iz orehovega lesa. Tel. na št. (040) 575-436. PRODAM 20 stotov sena, nebaliranega. Tel. na št. (040) 227-411. IŠČEM nezazidljiv teren na Padričah, v Trebčah ali v bližnjih vaseh. Tel. (040) 818-012. PRODAM prostor za stojnico in dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave na tržnici na Ponterošu. Tel. na št. 51670 ob urah obedov. HIŠICO z vrtom, tudi staro kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. (040) 414-542. PRODAM štedilnik na drva in metan, za 50.000 lir. Tel. na št. (040) 911-014. OSMICO ima odprto v Nabrežini Dušan Radovič. Vabi na prigrizek in domačo kapljico. PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju. Tel. na št. (040) 229-484. ZIDARSKO podjetje iz Benečije opravlja vsakovrstna popravila, brezplačni predračuni. Tel. na št. (0432) 400-016. UPOKOJENEC, vešč opravljanja del v vinogradništvu in vrtnarstvu išče priložnostno delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Pomlad ". PRODAM veliko in skoraj novo frezo. Tel. ob večernih urah na št. 228-309. PRODAM mladiče pasme ROTWEIL-LER, odličnega legla. Cena po dogovoru. Informacije v slovenščini po tel. (003861) 271-142, pismene tudi v italijanščini - Janoš Bertoncelj, Vrhovci, CXXX/10, 61000 Ljubljana. OSMICO ima odprto pri Piščancih Sergio Ferfolja. Cenjenim strankam želi veselo veliko noč včeraj-danes Danes, NEDELJA, 30. marca VELIKA NOČ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.30 Dolžina dneva 12.41 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 8.58. Jutri, PONEDELJEK, 31. marca VELIKONOČNI PONEDELJEK VREME VČERAJ: Temperatura zraka 10 8 stopinje, zračni tlak 1016,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62—odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. V Narodni in študijski knjižnici bo do 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute. SKD Tabor - v sredo 2. aprila, ob 10. uri gostuje mladinska dramska skupina z veseloigro Figole Fagole v osnovni šoli D. Berdon v Kopru, ob 17. uri pa v gledališču v Izoli. V petek, 4. aprila, ob 20.30 v šempolaj-ski osnovni šoli Erika Košuta in njena potovanja po Južni Ameriki (Andi) in Afriki (Kilimandžaro). Predavanje z diapozitivi o pokrajini, življenju in običajih tamkajšnjega prebivalstva. Vabljeni! PLIMOVANJE DANES: ob 07.01 najnižja -44 cm, ob 13.14 najvišja 16 cm, ob 18.22 najnižja -15 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 00.39 najvišja 39 cm, ob 07.53 najnižja —37 cm, ob 14.32 najvišja 7 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michele Mancusi, Irene Lanza, Mattia lanza, Diego Ferluga, Aylin Alp, Guido Gorlato, Andrea-Deborah Piego, Gianluca Lamola. UMRLI SO: 76-letni Giuseppe Ronko, 75-letna Danica Kelemenic, 78-letna Di-norah Patermolli, 68-letna Lidia Vatta, 74-letna Maria Krmac, 67-letni Antonio Salerno, 91-le'tni Giuseppe Razze, 72-let-ni Antonio Lettich, 80-letna Gisella Loi-go, 61-letni Mario Mussin, 88-letna Rosa Saftich. _________ Ponedeljek, 31. marca (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 13.00 do 16.00) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 20.30 do 8.30) Trg Ospedale, Istrska ulica 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (274630) - od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA BARI 86 34 48 22 2 LEKARN CAGLIARI 10 25 11 66 60 Nedelja, 30. marca FIRENCE 5 15 33 71 39 (Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) GENOVA 35 86 83 41 1 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa- MILAN 20 28 83 74 88 bio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. NEAPELJ 6 47 57 87 14 Oriani 2, Trg Venezia 2., Mazzinijev dre- PALERMO 78 76 29 60 25 vored 1 (Milje) RIM 54 38 83 19 4 (od 13.00 do 16.00) TURIN 69 3 15 60 40 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, , Maz- BENETKE 50 79 22 43 86 zinijev drevored 1 (Milje). (od 20.30 do 8.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere ENALOTTO 211 XII 2X2 XXX KVOTE: 12 — 59.501.000 lir 11 — 1.229.000 lir 10 — 107.000 lir Razgovor s tržaškim škofom Lorenzom Bellomijem Odnos med Italijani in Slovenci v Trstu bistvenega pomena za uveljavitev sožitja « /<• , • «v» Skojje o zaščiti manjšine Objavljamo besedilo pisma, ki so ga goriški in videmski nadškof ter tržaški škof 8. okt. naslovili na senatno komisijo v zvezi z zakonom za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Podpisani škofje Gorice, Vidma in Trsta, pozorni na vprašanja vernikov slovenskega jezika, ki sestavljajo etnično manjšino naših treh škofij, menimo, da moramo izraziti svoje mnenje v zvezi z osnutkom »Zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji.« Načelno smo mnenja, da je tak normativ pravičen in potreben. Terja ga ustava italijanske republike. Poleg tega priporočajo zaščito manjšin svečani dokumenti Cerkve, kot enciklika »Populorum progressio«, konstitucija 2. ekumenskega vatikanskega koncila »Gaudium et spes« in nedavno apostolsko pismo Janeza Pavla II. »Slavorum Apostoli«. Zato imamo, na osnovi naše vere, še dodatne razloge, da trdimo, da je ta zakonski poseg dolžnosten. Ni naša naloga, da postavljamo predloge specifično tehnične vrste, ki pripadajo političnim silam in državnim oblastem. Vsekakor pa se nam zdi da v zvezi s tem lahko izrazimo željo, da bi s tem normativom postale po zakonu trdnejše tiste ugodnosti, pravne in dejanske, kiCjih naša slovenska manjšina že v dobri meri uživa na kulturni ravni, na družbeni ravni, na gospodarski ravni itd... in da bi bile slednje razširjene tudi na ozemlja, ki jih sedaj ne uživajo. S tega vidika se zavedamo, po neposrednih in vsakodnevnih izkušnjah, da stanje v slovenskem prebivalstvu, ki biva vzdolž vzhodne meje naše domovine od Trbiža do Milj, ni povsod enako. Dejanska razlika terja razčlenjena in prožna določila, ki bi jo upoštevala in bi omogočila rešitve, primerne taki raznolikosti. Kot pastirji Cerkve smo tudi poklicani, da posežemo v korist osnovnih pravic človekove osebe. Zdi se nam, da mora biti, v našem primeru, pravica posameznika, da rabi svoj jezik urejena za tiste javne forume, kjer se take pravice postavljajo. Končno bi želeli, da bi upoštevali, da zaščita manjšine lahko privede do težav na splošni ravni, še zlasti kjer bi lahko prebivalstvo, ki pripada manjšini, občutilo negativne posledice. Priložnost tega zakona je dobra tudi zato, da se načne tudi ta aspekt, ki je v nekaterih predelih naše dežele posebno aktualen in kočljiv. Hvaležni, da ste prebrali, kar smo napisali in z iskrenim zaupanjem, da boste ta naš doprinos vzeli primerno v poštev, vas pozdravljamo s prisrčnim spoštovanjem in vam želimo dobro delo. Z vdanostjo t Antonio Vitale Bommarco goriški nadškof t Alfredo Battisti videmski nadškof t Lorenzo Bellomi tržaški škof Velika noč praznik miru. Seveda je to predvsem cerkveni praznik, ki ga verniki praznujejo še posebej slovesno in občutljivo. Temu prazniku smo želeli dati posebno obeležje in globljo vsebino s tem, da smo zaprosili za razgovor tri najvišje cerkvene dostojanstvenike — škofe treh pokrajin, kjer živimo Slovenci v Italiji. Pismena vprašanja se nanašajo na važne teme: mir, sožitje, kultura sožitja in sodelovanje, slovenska narodnostna skupnost in sožitje. V imenu vseh treh odgovarja tržaški škof Lorenzo Bellomi. Vpr.: Mir je izredna dobrina. Kako ocenjujete sedanji svetovni položaj in vlogo kristjanov v naporih za mir? Bellomi: Po mojem je situacija zelo huda.Glavni vzrok tako zaskrbljene ocene pa je oboroževalna tekma, ki se zdi nezadržna. Kristjan meni, da je mir božji dar. Ve, da mu ga je osebno izročil Bog. Njegova odgovornost je zato večja. Zato mora kristjan sodelovati z vsemi, ki se zavzemajo za mir, poleg tega pa mora dati svoj specifični prispevek s "prerokbo" in z " prostovoljnostjo. Evangelijska prerokba je zaupanje, je vera, da je mir mogoč. La Pira jedo-dajal celo "neizbežen". "Prostovoljnost" zadeva posege v korist miru, ki presegajo lastne interese in silijo kristjana k temu, da osebno plača tudi s težkimi žrtvami. Vpr.: In pri nas? Mi živimo ob meji, za katero bi želeli, da bi bila čimbolj odprta na ozemlju koder so hodile in se borile v zgodovini najrazličnejše vojske? Bellomi: Trst lahko odkrije v koordinatah svoje organske strukture — v zgodovini in geografiji kulturo miru. Z mnogih vidikov je Trst ključno mesto: mittelevropskega, medet-ničnega, medkonfesionalnega, ekumenskega, mejnega, srečanja več narodnosti. Naše mesto pa ima tudi daljšo izkušnjo v sprejemanju različnega, v toleranci, v miroljubnem sožitju.Včasih pridejo na dan in se upošteva protislovne epizode. Po mojem mnenju gre za ceno, ki ni bila nikoli plačana v celoti, za mir, ki smo ga doživljali v tem kontekstu in torej v fizioloških napetostih naše stvarnosti. Stremljenje k miru, ki se konkretno uveljavlja, pa bo vse bolj rušilo odpore in strah med nami. Ne manjka namreč znakov, ki vzbujajo upanje. Vpr.: Pri nas je, menimo, osnovno vprašanje sožitje med Italijani in Slovenci. Dobri odnosi, razumevanje na vseh področjih življenja in človeškega ustvarjanja. Kako ocenjujete doseženo raven odnosov? Je zadovoljiva, je bilo narejeno dovolj, je mogoče narediti kaj novega, važnega v tej smeri? Bellomi: Odnos med Italijani in Slovenci je bistvenega pomena glede miroljubnega sožitja v Trstu Z mojega vidika je obračun pozitiven. Vendar v stolpcu izgub je še precej postavk. Včasih kaže, da se sklop nerešenih vprašanj veča. In obe strani poznata svoje dolgove. Vendar raven razumevanja in sodelovanja se odločno izboljšuje^ Potrebno pa je še veliko delo za vzajemno spoznavanje in razumevanje, za ravnovesje v zahtevah, za mero korakov naprej, ki naj jih naredimo, itd... Vpr.: In na neposrednem področju Cerkve, odnosov med verniki obeh narodnosti? Je vse v redu? Katere so težave in problemi, kaj ste ustvarili in kaj bi želeli narediti? Bellomi: Glede odnosov med slovensko in italijansko katoliško skupnostjo tržaške Cerkve je znana obstoječa težnja na liniji priznavanja manjšine in vzajemne interakcije. Problemi, s kateremi se srečujemo na tej poti, niso ne majhni ne nešte-vilni.In zadevajo ves teritorij, ki ga poseljujejo Slovenci, od Milj do Trbiža. Nekateri problemni so temeljnega značaja in zadevajo predvsem slovenske duhovnike kot na primer dejstvo, da je treba usklajevati poslanstvo Evangelija, ki je po svojem značaju univerzalne narave, z lastno kulturno istovetnostjo, ki je partikularna in ki pri manjšini ima vselej značaj obrambe. Naj k temu dodamo skoraj popolno odsotnost duhovniškega nagnjenja, ki več kot dvajset let pesti Slovence v Italiji. Globalno staranje duhovščine ne daje nikoli moči za odpiranje in pogum! Pri nas poleg tega starost duhovščine odraža čase akutnih in napetih nasprotij. Kdor je živel v tistih časih jih ne more pozabiti. In spominjati se teh časov pomeni vsaj deljno podaljšati njihov negativni vpliv. Zaviralni moment je tudi jezik. Italijani naših krajev ne poznajo slovenščine. Slovenci pa zahtevajo, da je njihov jezik prisoten v skupnih dejavnostih. To pa pogosto zmanjšuje možnost srečanja na liturgični in bolj na splošno na pastoralni ravni. Ob tem pa je pravilno poudariti, da smo zaradi vzajemne dobre volje naredili veliko korakov naprej. V škofijskih zbornih organih so Slovenci -duhovniki, menihi in nune, laiki -vselej prisotni in vsakdo se lahko svobodno izraža v svojem jeziku. V mešanih župnijah so glavne dejavnosti Cerkve (katekeza, liturgija...) v obeh jezikih. Glavni uradni dokumenti so objavljeni v italijanščini in slovenščini. In še: v teološkem seminarju je slovenščina obvezen predmet. Mladi pa se tudi kažejo zelo odprte in pripravljajo razne skupne dejavnosti. Vpr.: Tržaški, goriški in videmski škof, trije najvišji cerkveni dostojanstveniki na našem teritoriju, ste se načelno zavzeli za globalno zaščito, za uveljavitev pravic slovenske manjšine z globalnim zaščitnim zakonom. O tem ste izdelali skupno pismo. Kakšni so bili odmevi? Bellomi: Naše pismo o globalni zaščiti slovenske manjšine je bilo ocenjeno na različne načine. Na splošno je bilo cenjeno zaradi uravnovešenosti, ki združuje zelo jasno zahtevo po nujnosti zakonske zaščite pravic manjšine z zahtevo, naj bo zakon prožen in razčlenjen, da bi priznal in tolmačil različne situacije, z opozorilom, naj se ne prizadeva škode večini. Vpr.: Kot je znano, se stvari z globalno zaščito rešujejo izredno počasi, bolje rečeno so ustavljene. Kaj se lahko naredi, da se jih pospeši? Bellomi: Počasnost državnih organizmov si je mogoče delno razlagati s splošno italijansko situacijo, delno pa je tudi za nas skrivnost. Za pospešitev postopka ni druge poti kot združiti vse krajevne politične sile, ki so prisotne v Parlamentu, da pritiskajo na pristojne parlamentarne kroge. Na politične sile pa bi morala pritiskati tudi gibanja. Morda je bilo na tej ravni narejenega malo, tudi zaradi pomanjkanja večjezičnih kulturnih skupin, v katerih bi omenjeni problemi lahko dozoreli v mirnem dialogu. Vendar to je zelo težko. Za manjšino vsaka mešana skupina predpostavlja nujno asimilacijo. Po drugi strani pa obstaja dilema, ob kateri se morajo Slovenci zamisliti: ali tvegati odprtost ali se obsoditi na gotovo smrt. Slovenski jezik in slovenska kultura pri nas morata zaupati svoj obstoj in svoj razvoj kontaktu s Slovenijo in ne zapiranju v same sebe. V Italiji, kot tudi v Avstriji in drugod, pa je treba pritiskati tudi na večino. Kjer naraščata poznavanje in sprejemanje naraščata tudi spoštovanje in spodbujanje različnega. Spomenica slovenskih duhovnikov za globalno zaščito Slovenski duhovniki tržaške, goriške in videmske škofije, zaskrbljeni za življenje svojega ljudstva, čutimo dolžnost, da se obrnemo do najvišjih državnih oblasti glede zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki se zdaj pripravlja. K temu nas nagiba krščanska zavest, ki- temelji na evangeliju in se izraža tudi na podlagi dokumentov Drugega vatikanskega koncila. Odsev teh vrednot zasledimo tudi v italijanski ustavi, predvsem tam, kjer spodbuja in brani enake pravice vseh državljanov. Zato prosimo, da bi uresničili duha ustave tako, da bi čimprej odobrili zakon o zaščiti Slovencev v Italiji. Poznamo težave, ki so doslej ovirale odobritev zakona. Vemo pa tudi, da nobena težava ne sme preprečiti pravne zaščite temeljnih človekovih pravic. Znano je namreč, da pravice posameznikov in skupnosti nikogar ne žalijo, nikomur ne prinašajo škode, temveč so izraz omike in mirnega sožitja. Ustava ne priznava privilegijev, temveč jamči za pravice, izraža vrednote in določa dolžnosti, ne da bi komu kaj odvzela. Slovenski duhovniki prosimo, da tiste pravice, ki imajo poseben pomen za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti, dobijo priznanje in jamstvo s posebnim zaščitnim zakonom. Posebej želimo poudariti nekatere točke, ki so po našem mnenju pomembnejše. 1. Zakon naj prizna in zajamči spoštovanje slovenskih državljanov in njihovih kulturnih izrazov, predvsem jezika, ki je temeljni in značilni izraz njihove istovetnosti, in to ne samo v zasebnem krogu, temveč tudi v odnosu do javnih oblasti v vseh 35 občinah v deželi — v videmski, goriški in tržaški pokrajini — kjer pač živijo Slovenci skupno z italijanskim prebivalstvom. 2. Za šolske ustanove prosimo, naj zaščitni zakon ne le potrdi dosedanja določila, ki zaenkrat veljajo le za šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini, temveč naj jih izboljša in izpopolni v smeri posebne avtonomije na deželni ravni in jih razširi še na videmsko pokrajino. Glede Slovencev videmske pokrajine, ki so na kulturnem področju v neugodnem položaju, naj zakon predvideva, ob enakosti pravic s Slovenci tržaške in goriške pokrajine, tako uresničevanje določil na šolskem področju, da jim bo pomagalo k napredovanju s postopnim in homogenim razvojem. 3. Ohranitev slovenskega prebivalstva je povezana z ozemljem, z njegovim družbenim in gospodarskim razvojem in z njegovo povezanostjo, zato smo mnenja, da predstavljata veliko nevarnost za sam obstoj manjšine tako dosedanje načrtno razlaščanje zemljišč kot nekatere urbanistične izbire. Zakon naj predvideva omejitev takih postopkov in neposredno soodločanje prebivalstva pri urbanističnih izbirah. 4. Globoko smo preprečani, da kultura bistveno oblikuje istovetnost in resnični človekov družbeni ter verski napredek vsakega naroda. Zato pričaku- jemo, da bo zaščitni zakon upošteval in spodbujal možnosti za ohranitev in razvoj svojstvene kulture slovenske narodnostne skupnosti s primerno podporo ustanovam, organizacijam, družbenim občilom in drugim dejavnikom kulturnega razvoja. Zaščitni zakon naj prinaša zaščito in finančno podporo vsem kulturnim ustanovam slovenske narodnostne skupnosti, brez neopravičenih prednosti, zapostavljanj ali izključevanj, kakor pač določa sama ustava, saj je tudi za Slovence v Italiji značilen ideološki pluralizem. Ob koncu želimo, da bi zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki že stoletja živi na področju Furlanije - Julijske krajine, omogočil dejavno sodelovanje, prijateljsko in mirno sožitje vseh prebivalcev, in to v korist obeh narodov, ki živita na tem obmejnem prostoru, ob obojestranskem upoštevanju pravic in dolžnosti posameznikov in skupnosti. Za slovenske duhovnike tržaške škofije: msgr LOJZE ŠKERL, škofov vikar za Slovence; goriške škofije: msgr. OSKAR SIMČIČ, škofov vikar za Slovence; videmske škofije: msgr. MARINO QUALIZZA, župnik videmske stolnice Trst, 21. novembra 1985 Butare in pirhi Foto M. Magajna Voščila treh škofov Bratom in sestram moje Cerkve, prijateljem kristjanskih skupnosti in drugih veroizpovedi,vsem prebivalcem tržaškega teritorija: Srečno veliko noč! Voščilo, ki je privrelo iz radostnega srca in ki izraža željo po dobrem za vse, ima v sebi vselej jasen in nedotaknjen odmev zmage nad smrtjo. Kristus je res od mrtvih vstal, vstal je iz groba in se obudil k življenju. K novemu in različnemu življenju, vendar pa k pravemu življenju. Vendar pa ne gre samo za odmev. Ob veliki noči Cerkev praznuje prisotnost Živečega v zgodovini; nadaljevanje v stoletjih tistega dela, ki se izkazuje v vstajenju kot že opravljeno; dejansko možnost vsakega človeka, da se sreča s Tistim, ki je od mrtvih vstal in da ima o tem tudi osebno izkustvo. Velikonočno voščilo je pravo voščilo; je voščilo in zaveza, ki odraža in ponuja resnične stvari, dosegljive in uresničljive. Vsebuje in daruje nekaj, kar se lahko predlaga in uresniči, kar se predlaga z velikim veseljem in je zagotovo uresničljivo. Morda nič več kot to; seveda ob neskončnem pričakovanju Boga, da vsi sprejmejo njegov dar. To pa je: vstajenje je vidno že sedaj, v našem smrtnem telesu. In res nam daruje spravo in mir. Kristus je umrl in od mrtvih vstal, da 'bi zbral božje otroke, ki so se razšli." (Janez,11,52). Kristjanski mir zajame naravnost bistvo problema, ki je v bratski enotnosti človeštva in v konkretnih korakih, ki so za to potrebni. In ti so: odpustiti žalitve in dolgove, popraviti krivice, ki so bile narejene vsem revnim, ljubiti sovražnike. Če se je treba za politični mir pogajati, je človeški mir treba narediti. In vsakdo se mora zanj zavzemati v prvi osebi. Velika noč naznanja svetu, da je to možno: nakazuje pot, daje moralno energijo in jamči za pozitiven rezultat, pa čeprav je ta postopen in neskončen. Tako velikonočno voščilo dobi jasnejše obrise v perspektivi novega humanizma in nove solidarnosti, na katere lahko gledamo z zaupanjem, ker Kristus hodi z nami. Mednarodno leto miru je civilno in kulturno ozadje evangelijski prerokbi: "Blaženi graditelji miru!" Moje iskreno voščilo "Srečna velika noč" je goreča prošnja Kristusu, da bi se vsi naši ljudje vse bolj odprli tej blaženosti in okusili intimno srečo, ki izhaja iz tega, da ji pogumno sledimo in jo delimo z ljubeznijo. t Lovrenc škof Vsem dragim vernikom goriške nadškofije različnih jezikov in narodnosti izražam nadvse lepo velikonočno voščilo: "Počutimo se prerojene v Kristusu, ki je od mrtvih vstal." Oglejski sveti škof Kromacij je kristjanom v prvih stoletjih ob veliki noči tako pridigal: "Prvi mesec v letu ne bi smel biti januar, ko je vse še mrtvo, pač pa mesec velike noči, ko se vse obuja k novemu življenju. Prav to velikonočno obdobje, ko se vse sestavine sveta obnavljajo, je prvi mesec v letu in novi čas. In naj nas ne čudi, če se prav v tem času svet obnavlja, saj se tudi človeštvo danes obnavlja v Kristusu."(Pridiga 17). Narava se obnavlja, Kristus vstaja od mrtvih in poziva vse ljudi, da se obudijo z njim v novo življenje. Kot kristjani moramo čutiti potrebo, da se združimo v Kristusu, da posredujemo bratom srečo in moč vstajenja. Naša solidarnost in upanje, ki izhajata iz Kristusovega vstajenja, naj gre predvsem trpečim bratom, emarginiranim, mladim, ki iščejo prvo zaposlitev, in vsem družinam. Srečno veliko noč. Aleluja. t Antonio Vitale Bommarco Vsem bratom videmske Cerkve, v imenu Gospoda Kristusa, ki je vstal od mrtvih, voščim vsem blagoslovljeno Veliko noč. Velika noč je praznik upanja. Med vsemi definicijami pojma upanja, me je najbolj vznemirila ta, ki jo je izrekel Gabriel Marcel: »Upanje je spomin bodočnosti«. Velikonočno upanje je predvsem spomin na neki zgodovinski, najbolj nov, razburljiv in tolažilen dogodek: prazen grob, ki ga je na velikonočno jutro odkrila božja sila in iz katerega je vstal Kristus, kot sonce novega stvarstva. K temu grobu romajo brezštevilne množice, neprekinjeno že dvajset stoletij. Prav zaradi tega dogodka iz preteklosti je krščansko upanje polno bodočnosti in ga nosi s seboj v dveh dimenzijah, skoraj na dveh bregovih. Prvi breg pomeni onstranstvo. Velikonočno upanje prinaša odgovor na zapleteno vprašanje, ki od nekdaj para človekovo srce: Cernu smrt? Kaj je smrt? Kaj je po smrti? Sodobna omika se tem vprašanjem izogiba s potrošniškimi dobrinami, z zabavo, s tem, da o njih ne razmišlja. Toda na ta način odkriva vso svojo duhovno bedo. Zavidljivi dosežki in izumi tega stoletja, ki označujejo skokovite spremembe nove dobe, puščajo nerešena prav vprašanja, ki bremenijo vest: je Kristus, ki je vstal od mrtvih »primicija onih, ki spe v grobovih«, ki nosi težko upanje onstranstva? Drugi breg v naši bodočnosti je tostranstvo, sedanjost, ta svet: »Pričakovanje nekega novega sveta ne šibi, temveč spodbuja upajoče kristijane da obdelujejo novo zemljo, na kateri uspeva tisti del človeštva, ki je kal porajajoče se prihodnosti«. (GS 39) Velikonočno upanje je spodbuda kristjanom, naj se vključijo v zgodovino, naj jo prisilijo, da bo čim-prej prišel čas, ko bo nevidno postalo očitno, vidno. V izzivu prihodnosti, za katero se zavzema naše upanje, so številni problemi. Dovolj je omeniti strašno oboroževalno tekmo in laboratorije smrti, milijone ljudi, ki hirajo od lakote, mladino, v brezupnem iskanju zaposlitve in smisla življenja. Ni lahko najti rešitve. Toda Velika noč ne dopušča nikomur, da bi se pred tolikšno tragično stvarnostjo vdal v usodo. Pogostokrat se za besedo »realist« skriva mentalna lenoba v iskanju nečesa novega. Duh Gospoda, ki je vstal od mrtvih nas sili, da kruto stvarnost občutimo trpeče, s krščansko solidarnostjo; vendar ji z našim upanjem lahko oporekamo. t Alfredo Battisti Kaj se še ohranja od tradicionalnih velikonočnih jedi Ko so žolco posneli enajstkrat... Sodobni čas neusmiljeno golta tradicije in nas osvaja z novimi, največkrat potrošniškimi dobrinami. Ob božiču in veliki noči se na izložbenih policah razbohotijo razkošne konfekcije najbolj nenavadnih sladic in mesnih jedi, razkošju primerne pa so tudi cene. Sofisticirana živilska industrija tako izpodriva pristno, domačo hrano, ki so jo iz roda v rod, po nepisanih pravilih in s pomočjo velike iznajdljivosti pripravljale naše prababice in babice in od katerih kljub vsemu ohranjamo vsaj imena. V slovenskih krajih so nekatere sestavine velikonočnega kosila še trdno zasidrane. Tako na Primer skoraj ni mogoče mimo kuhanega pršuta in žolce, žepce, živce ali žuce, kot jo pač v raznih krajih imenujejo. Zanimivo je, kako to pristno Primorsko jed pripravljajo na različne načine, po različnih receptih iz česar lahko sklepamo, da je bil rezultat odvisen predvsem od sestavin, ki jih je gospodinja imela na zalogi, oziroma od tega, kaj so pri hiši premogli. Ponekod je bilo kuhanje žolce že pravi obred. V starih Barkovljah na primer, so morale kuharice žolco enajstkrat posneti, jo ravno tolikokrat zaliti, da so na koncu lahko zlile v krožnike bistro tekočino, ki se je počasi strdila. Žolco običajno pripravljajo iz boljših kosov svinjine, ki pa mora biti posušena, nekateri j° kuhajo iz mešanice govejega in telečjega, nekateri spet dodajo nekaj vampov, ki žolci pustijo nekoliko svojevrsten okus. Krožnike z žolco okrasijo z lovorjevimi listi in zrni popra. Nekatere gospodinje, ki imajo bržčas razvit estetski smisel, žolco okrasijo z rezinami trdo kuhanega jnjca, česnovimi stroki in poprovimi zrni, tako da se nam s krožnika ponuja že umetniško okrašena »torta«. Če ne drugega, za veliko noč spečemo v sleherni slovenski hiši pinco in presene ali potico. Kolikor mi je uspelo poizvedeti, pa nisem mogla raztolmačiti, kakšna razlika je med slednjima dvema sladicama. Nekatere gospodinje trdijo, da je razlika pač samo v imenu, druge pa pravijo, da je bistvo skrivnosti v nadevu, ki da je pri presen-cu bolj gost in bogat, pri potici pa manj. Potice, oziroma presenci pa imajo lahko podolgovato ali okroglo obliko. Otroci so bili nadvse veseli, če jim je mati spekla titolo ali tičeo. Testo za pinco ali maslen kruh je treba splesti v kito, jo izoblikovati v ptičjo podobo in končno vmesti še pisan velikonočni pirh. Prav svojevrstno velikonočno kosilo so si privoščili v Brkinih. Jutranji zajtrk je začel z ùbla-tom. To je hostiji podobna sfolija nekvašenega testa, ki pa ima tudi svoj liturgični pomen. Spominja namreč na zadnjo večerjo, ko je Kristus razdelil med apostole kruh. Ùblat so običajno kupili pri župniku. Poleg tega je bilo treba na veliko nedeljo zaužiti eno »žegnano« jajce, ki so ga domače kokoši znesle na dan svetega Benedikta, to je 21. marca. Brkinska posebnost, ki pa je ne poznajo v vsaki vasi, je želodec. Najboljše svinjsko meso je treba tesno natlačiti v svinjski želodec, ga zvezati in položiti pod prešo, da se ob poznejšem kuhanju, oziroma rezanju, ne zdrobi. Želodec so gospodinje skuhale na soboto popoldne, tako da je bil za veliki nedeljski zajtrk hladen in pripravljen za rezanje. Ob hrani so običajno popili ječmenovo kavo. Kosilo je sestavljala mesna juha z domačimi rezanci, pražen krompir in zelenjava. Ta dan je moral biti na mizi tudi maslen kruh, ki je nekakšna različica bolj poznane pince. Seveda so se pod belimi prti v shrambi skrivale tudi potice./ Svojevrsten obred je bilo barvanje pirhov. Najpogosteje so jih kuhali v vodi, v katero so dodali liste čebule, tako da je lupina dobila prijetno rjavo barvo. Vsekakor imenitnejše je bilo barvanje z voskom, za kar je bilo treba imeti že prave umetniške sposobnosti. Trdo kuhano jajce so potopili v stopljen vosek, nakar so s koščkom kovine, ki so ga običajno sneli z vezalk - baje je to bil najboljši pripomoček ga pritrdili na paličico in v vosek praskali najrazličnejše okraske. Jajce so nato potopili v kis; praske, kjer ni bilo več voska so postopoma dobile temno rdečo barvo, deli, pokriti z voskom, pa so ostali beli ali rahlo rumenkasti. Gospodinje so vsaj eno tako umetniško jajce shranile do naslednje velike noči in verjamemo, da je predstavljalo pravi okras v kuhinjski omari. Kakšno velikonočno kosilo je bilo po sili razmer skromnejše, zato pa nič manj slovesno. Na mizi je moral obvezno biti kos surovega in kos kuhanega pršuta. Glavna jed je bila kokošja juha, kuhano meso pa so jedli z omako, pripravljeno iz hrena. To je sladka varianta hrena v kozici zalitega s pristnim teranom, svojevrstnega okusa in vonja. Dogajalo se je, da so zaradi obilnega jutranjega zajtrka oziroma »fruštka«, velikokrat manj jedli za kosilo. Včasih je bila dovolj dobra juha in kos potice ali presenca, saj naši ljudje sploh niso bili vajeni tako rekoč dvakratne malice. Od tod verjetno anekdota o cigančku, ki so nam jo, zbirčnim otrokom, večkrat pravili. Ciganček je slučajno prišel v hišo, kjer so ravnokar praznično obedovali. Povabili so ga, naj prisede in mali je, kakopak, privolil. Najedel se je juhe, mesa in krompirja, nato pa začel neusmiljeno jokati, češ, kam bom pa potico spravil, ko sem že do kraja sit? Skoraj nikjer, razen v nekaterih vaseh v Bregu, niso za velikonočo pekli jagnjeta, kot je to zelo razširjeno v italijanskih deželah. Brežani so po jagnje hodili v Čičarijo, tam so ga tudi ubili in »slekli«, tako da so imeli doma manj dela. Jagnje je moralo obvezno biti čisto majhno, »mlečno«, da ne bi imelo neprijetnega okusa. Drugje pa so, poredkoma sicer, jagnje jedli na velikonočni ponedeljek, vendar je bila to bolj izjema kot pravilo. Velika noč je bila vsekakor večji, pomembnejši praznik, kot božič, morda zato, ker naznanja mimo izrazito verskega pomena, toplejše dni, pomlad, ponovno življenje, ki se poraja v naravi! Naši predniki so naravne zakone tolmačili po svoje in z naravo so znali vzpostaviti pristen ži-vljenski stik. Bogato kosilo, pa čeprav je le temu sledilo leto dni pomanjkanja ali celo stradanja, so. ženske pripravljale po prastarih pravilih, z ne-izmerno ljubeznijo, z zavestjo, da pač mora tako biti in bržkone, tudi v upanju, da bo nekoč boljše. Zbrala: MIMA KAPELJ stran 1 nedeljski radijski in televizijski sporedi 1 n RA« i L# RAI2 -4 RAI 3 RTV Ljubljana | ^P) RTV Koper 10.00 Nanizanka: Amici per la pelle 10.25 Maša 12.30 Kmetijski nasveti 13.00 Nedeljska rubrika: TG luna 13.30 Dnevnik 14.00 Domenica in..., vodi Mino Damato 14.30 Športne vesti 15.50 Športne vesti 15.55 Glasbena oddaja: Discoring 16.55 Športne vesti 18.20 Športna rubrika: 90. minuta 19.55 Vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Il fantasma del pirata Barbanera (Kom., ZDA 1968, r. Robert Stevenson, i. P. Ustinov, D. Jones, S. Pleshette) 22.10 Speciale Italia sera 23.10 I dialoghi delle carmelitane (dram., Fr. 1983, r. Pierre Cardinal, i. N. Courcel, M. Robinson, S. Flon) 0.55 Nočne vesti in vremenske raz- 10.00 10.45 Dokumentarec: Fame, la risposta possibile 11.35 Film: Due ruoli di comicità 11.50 Film: L'uomo dai due volti (krim., ZDA 1935, r. L. Seder, i. W. Oland, M. Brian) 13.00 Dnevnik 13.25 Zdravniški nasveti 13.30 Glasbena oddaja: Piccoli fans 15.05 Film: La signora Skeffington (dram., ZDA 1944, r. V. Sherman, i. B. Davis, C. Rains) Dnevnik. Studio-Stadio, motociklizem, evropsko prvenstvo cij - pl* 17.05 18.05 M.E. Pjatnickij - p’lesi, petje in 18.50 zbori sovjetske akademije Nanizanka: Le strade di San 13.00 13.30 14.30 17.25 Francisco 19.50 Dnevnik 20.20 Dnevnik - šport 20.30 Alberto Sordi: Storia di un italiano 21.55 Informativna oddaja: Mixer 22.45 Dnevnik 22.55 Oddaja o medicini 23.25 Informativna oddaja: Immagini per la scuola 24.00 Nočni dnevnik 11.25 gent Claudio Abbado) Kantavtorji Che gioia vivere Mladinski teniški turnir Film: Le vergini di Roma (pust., It. 1960, r. V. Cottafavi, i. L. Jour-dan, S. Syms) 19.00 Dnevnik 19.20 Deželne športne vesti 19.40 Koncert 20.30 Dokumentarec: La fronda inutile 21.40 Informativna oddaja: Il bambino negli anni '90 22.10 Dnevnik 22.30 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 23.20 Jazz club Iz filma Gospa Skeffington RAI 2 ob 15.05 o.iJ ruiuciia 8.20 Otroška matineja: Živ Žav 9.15 Nadaljevanka: Merlin (8. del) 9.40 Nadaljevanka: Večni klic 11.25 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu 12.00 Oddaja za kmetovalce: Kdor zna, ima 14.00 Poročila 14.25 Nadaljevanka: Nikola Tesla 15.25 Film: Vera cruz 16.55 Poročila 16.25 Film: Vlak v plamenih 17.00 Nedeljsko popoldne TV Ljubljana 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes. Potrošniška porota 19.30 Dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Nadaljevanka: Sivi dom (12. del) 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Športni pregled 21.45 Jazz na ekranu: Ansambel Qua-tebriga (2.odd.) prodaja 15.00 Nadaljevanka: Verdi (l.del) 16.40 Risanke 17.30 Nanizanka: Narednik Preston 18.00 Nanizanka: Osamljeni jezdec 18.30 Dokumentarec: Ščepec širnega sveta 19.00 Nanizanka: Colonel March 19.30 Nadaljevanka: Sivi dom 20.30 Nanizanka: Prevara v San Franciscu 21.30 Film: Tatort 23.15 Nanizanka: Srh nepredvidenega Rolling Stones na Italia 1 ob 14.00 rji CANALE 5_____________ 8.50 Nanizanka: Alice 9.15 Nabožna oddaja 10.00 Zdravniški nasveti 11.00 Programi prihodnjega tedna 11.30 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 12.20 Informativna oddaja: Punto 7 13.30 Buona domenica, vodi Maurizio Costanzo 14.30 Nanizanka: Orazio 15.00 V studiu 17.00 Informativna oddaja: Forum, vodi C. Spaak 17.30 V studiu 19.00 Nanizanka: Dalle 9 alle 5 20.30 Nanizanka: I Robinson 21.00 Film: Bollenti spiriti 23.40 Koncert: filharmonični orkester milanske Scale vodi Riccardo Muti 0.30 Informativna oddaja: Punto 7 T (tg RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: Strega per amore 9.00 Film: Al di sopra di ogni sospetto 10.40 Film: L'ovest selvaggio 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao 15.00 Nanizanka: I gemelli Edison 15.20 Nanizanka: Il principe delle stelle 16.15 Nanizanka: I ragazzi di Padre Murphy 17.05 Nanizanka: Huckle-berry Finn e i suoi amici 17.30 Nanizanka: Amici per la pelle 18.20 Nanizaka: Cassie and Company 19.15 Programi prihodnjega tedna 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Variete: W le donne 20.50 Nanizanka: Mash 23.20 Nanizanka: Masque-rade 0.10 Nanizanka: Ironside l.oo Nanizanka: Mod Squ- ______ad______________ ITALIA 1 8.30 Otroški program: Bim Bum Barn 10.30 Košarka 12.00 Nanizanka: Manimal 12.30 Športna rubrika: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: Deejay Television 16.00 Nanizanka: Tegmen 18.00 Nanizanka: I ragazzi del computer 19.00 Buona pasqua 20.30 Variete: Drive In 22.30 Film: Gli scatenati campioni del karaté. 0.20 Nanizanka: Strike Force 1.00 Nanizanka: Cannon 1.50 Nanizanka: Gli invin-cibili______________ TELEPAPOVA 8.30 Risanke 12.30 Rubrika: Trgovina in turizem 13.00 Rubrika 14.00 TV film: Tutto Totò 15.00 TV film: I miserabili (dram., ZDA 1983, r. G. Jordan, i. R. Jordan, A. Perkins) 16.30 Nanizanka: Dr. John 17.30 Nanizanka: I giorni del furore 18.30 Risanke 20.30 Film: Il conte di Mon-tecristo 22.30 Športna rubrika: Fuorigioco 23.30 Primo piano 24.00 Nanizanka: Brett Ma-verik 1.00 Nanizanka: Strange report [ % TELEFRIULI 10.00 Rubrika: E' tempo di artigianato 10.30 Dokumentarec: Zelena dežela 11.00 Risanka: Candy e Terence 12.30 Risanka: Un bambino di nome Pinocchio 13.30 Rubrika: Le circoscrizioni 14.30 Kviz: Giochi in famiglia 16.00 Glasbena oddaja 18.30 Rubrika: Il sindaco e la sua gente 19.30 Nanizanka: Ultimo indizio 20.30 Film: Il re delle corse 22.30 Film: 1.00 Lahko noč, Furlanija f TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Vesti in nočni športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Kratka poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik;10.30 Mladinski oder: Zgodba o človeku, ki ni videl Boga; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni - mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: Zadnja večerja Marjana Rožanca; 15.40 Šport in glasba, prenosi z naših prireditev; 19.20 Jutrišnji spored. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 5.00 — 8.00 Jutranji spored; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska tega tedna: Jubilej (B. Miklavca); 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra: Avtos-top Gorana Babiča; 18.35 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00-22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno; 00.05-4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Otvoritev - pozdrav, pregled dogodkov; 9.30-17.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Jutranja glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 8.45 Športna rubrika; 9.30 Dragi Luciano; 10.35 Prost vstop: Ženska doma in izven doma - Sol in poper - Dopisi; 10.55 Val na valu; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.30 Popoldanski spored: Glasbena oddaja - Popevka tedna - Kaj je novega ?; 15.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored. ( RAI 1____________________________ 10.30 Nadaljevanka: La casa rossa 11.55 Vreme 12.00 Dnevnik — kratke vesti 12.05 Halo...kdo igra?, zabavni program z Enrico Bonaccorti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik — Tri minute 14.00 Halo...kdo igra?, zadnji poziv 14.15 Pista! , vmes film Quei temerari sulle macchine volanti (pust., VB, 1965, r. Ken Annakin, i. S. Miles, A. Sordi, R. Morley) 17.00 Dnevnik — kratke vesti 17.05 Pista! ( 2.del) 18.00 Informativna oddaja: Osmi dan 18.30 Italia sera, aktualnosti 19.40 Jutrišnji almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Cimarron (vestern, ZDA 1961 r. A. Mann, i. G. Ford, M. Schell, A. Baxter) 22.40 Kviz: Mille e una star, vodi Gigi Proietti 22.30 Dnevnik 23.10 Dnevnik. Posebna oddaja 24.00 Filmske novosti 0.10 Nočni dnevnik, Danes v parlamentu in Vreme ^ RA[ 2_________________________] 9.50 Film: Rebecca (la prima moglie) 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik.C'è da vedere 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 15.15 Kviz: Paroliamo 16.00 Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka 17.00 Milan: Trotto, gran premio d'Europa 17.30 Dnevnik — kratke vesti 17.35 Aktualnosti: Danes in jutri 18.30 Dnevnik. Športne vesti 18.40 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik 20.20- Dnevnik, Športne vesti 20.30 Informativna oddaja: Di tasca nostra 21.25 Nanizanka: Hill Street giorno e notte 22.15 Dnevnik - večerne vesti 22.25 Sorgente di vita 22.50 Nanizanka: Un ragazzo come noi - Doppio guaio 23.15 Informativna oddaja: Educazione allo sviluppo 23.50 Nočni dnevnik 24.00 Film: I sette del Texas ; ^ RAI 3______________________| 12.40 Nadaljevanka: Una donna 13.40 Alfred Brendel 14.45 Kolesarstvo 15.30 Tenis 17.00 Motociklizem 17.30 II nostro concerto 18.10 Glasbena • oddaja: L' orecchioc-chio 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne športne vesti 20.05 Informativna oddaja: Immagini per la scuola 20.30 Glasbena oddaja: Duran Duran 21.30 La macchina del tempo 22.10 Dnevnik 22.45 Film: Il gufo e la gattina (kom., ZDA 1970, r. H. Ross, i. B. Strei-sand, G. Segal {jp RTV Ljubljana _______ 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Puntarska pesem - 1. oddaja 10.00 Dokumentarna oddaja - Ljubezen 15.55 TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj 17.30 Poročila 17.35 Spored za otroke. Vojna je vojna Za najmlajše gledalce so pripravili oddajo na vojno tematiko, s poudarkom na nesmislu vojn in z opozorilom na uničenje, ki ga vsaka vojna prinese... Po motivih K. Grabeljška je oddajo zasnoval režiser Igor Košir, posnel pa Viki Pogačar. 17.50 Nanizanka: Lutkomedija 18.15 Videogodba - ponovitev 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes. Podravski obzornik 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Nadaljevanka: Vihre vojne 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Omizje: Kako dohiteti razviti svet? 23.00 Poročila (JP) TV Koper _________ 14.15 TV novice 14.25 Nanizanka: Uboga Klara 15.10 Medicinska oddaja: Zdravnik in pacient 15.45 Glasbena oddaja 16.30 Otroški program. Risanke - Dokumentarec Opera narave 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov (oddaja v živo) 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim predvajali daljši prispevek o uspehih mlade harfistke Jasne Corrado Merlak. Umetnica je pred nedavnim dosegla prvo mesto v častni kategoriji na tekmovanju v Parizu, že prej pa se je uveljavila na tekmovanjih v Italiji in v Jugoslaviji. 19.30 TVD Stičišče 19.50 Vse knjige 20.30 Športni pregled 21.05 Film: Nekoč je bil kifelc - l.del (r. G. Launter, i. Mirielle Dare, Nanni Loy) 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Film: nadaljevanje 22.40 Dokumentarec: Delta ££ CANALE 5____________ 8.30 Nanizanka: Alice 8.55 Nanizanka: Fio 9.20 Nanizanka: Una famiglia americana 10.15 Nanizanka: General Hospital 11.00 Kviz: Facciamo un affare, vodi Iva Zanicchi 11.30 Kviz: Tuttinfamiglia, vodi Claudio Lippi 12.00 Kviz: Bis 12.40 Kviz: Il pranzo è servito, vodi Corrado 13.30 Nadaljevanka: Sentieri 14.25 Nadaljevanka: La valle dei pini 15.20 Nadaljevanka: Così gira il mondo 16.15 Nanizanka: Alice 16.45 Nanizanka: Hazzard 17.30 Mladinski kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanka: Il mio amico Arnold 18.30 Kviz: Cest la vie 19.00 Nanizanka: I Jefferson 19.30 Kviz: ZigZag 20.30 Nanizanka: I Robinson 21.00 Film: Bluff - Storia di truffe e di imbroglioni 0.40 Koncert 1.10 Nanizanka: Sceriffo a New York Qg?_____RETEQUATTRO 8.30 Nanizanke: Strega per amore, Lucy Show 10.00 Film: Piccole volpi 11.45 Magazine 12.15 Nanizanka: Bravo Dick 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke 14.15 Nadaljevanka: Destini 15.00 Nadaljevanka: Agua viva 15.50 Film: Marito e moglie 17.50 Nanizanka: Lucy Show 18.20 Nanizanka: Ai confini della notte 18.50 Nanizanka: I Ryan 19.30 Nadaljevanka: Febbre d'amore 20.30 Film: Gruppo di famiglia in un interno 22.50 Cinema & Company, filmske novosti 23.20 Nanizanke: Mash, Mai dire si, Ironside, Mod squad [~ ITALIA 1 8.30 Nanizanka: Gli eroi di Hogan 8.55 Nanizanka: Sanford and Son 9.20 Nanizanka: La casa nella prateria 10.10 Nanizanka: Galactica 11.00 Nanizanka: La donna bionica 11.50 Nanizanka: Quincy 12.40 Nanizanka: Agenzia Rockford 13.20 Kviz: Help — Tutto per denaro 14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Ralph Superni axieroe 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Barn 18.10 Antologia dì Jonathan 19.00 Kviz: Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: La famiglia Addams 20.00 Buona Pasqua 20.30 Nanizanka: Magnum PI 21.25 Nanizanka: Simon & Šimon 22.20 Rubrika: Controcorrente 23.05 Film: Veronika Voss 1.05 Nanizanka: Cannon 1.55 Nanizanka: Gli invincibili___________ fTELEPAPOVA 14.30 Nadaljevanka: Innamorarsi 15.00 Nadaljevanka: Andrea Celeste 15.45 Risanke: Golion, Calvin, Super Book, Lamù, Peline story, Devilman, Gigi la trottola 19.00 Nadaljevanka: Carmin 20.00 Risanka: Candy Candy 20.30 Film: La scogliera dei desideri 22.30 Nanizanke: Nero Wol- fe, Missione impossi-bile, Spazio 1999__ [ ^ TELEFRIULI ^ 12.30 Nanizanka: La grande barriera 13.30 Nogomet: Cremonese - Triestina 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Rubrika: Realta indus- triale 19.00 Film: 4 bastardi per un posto all'inferno 20.30 Film: Gilda 22.30 Film: I leopardi di Churchill 24.00 Svetovne vesti [ TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Nedeljska nogometna tekma (ponov.) 17.30 Nedeljska košarkarska tekma (pon.) 19.00 II caffè dello sport (1. del) 19.30 Fatti e commenti 19.45 II caffè dello sport ( 2. del) 23.15 II caffè dello sport (po-novovitev) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 — 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček — Pravljica — Narodnozabavna glasba; 8.2 Velikonočne pesmi, vmes koledarček; 9.00 Slovenski zvonovi; 9.30 Glasbeni mozaik; 10.00 Vokalno-instrumentalni koncert;! 1.00 Mladinski oder: Velika noč pri zajčkih (Zora Saksida);11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri — Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba, nato: Glasbena priloga; 14.10 Cas in prostor: Iz šolskega sveta, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: Ali nas poznaš ?; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; 17.10 Mi in glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 — 8.00 Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za ...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križem-kraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30-15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Štirje kovači; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Republiško tekmovanje glasbenih šol Slovenije; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov — Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano,- 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00-14.30 Glasba po željah; 12.03 Ulva - danes pri mizi; 13.45 Val na valu; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci; 15.45-18.30 Glasbena oddaja; 16.00 Besede in glasba. V Avditoriju tržaškega radia Nastop pihalnega ansambla Notturno ». . . Igra mladih pihalcev v relativno zahtevni pihalni komorni glasbi je bila na presenetljivem tehničnem nivoju. Hkrati je pihalni kvintet Notturno tudi z glasbenim branjem že presenetil v muzikalnem pogledu. Tudi programska pestrost je že dala slutiti kaj več kot slučajnostni nastop tega ansambla. . . Verjetno v svojih hotenjih, ki so na relaciji solističnih in orkestralnih ambicij, ansambla z nadaljnjim trdim delom in dolgoročno zacrtano umetniško potjo, že lahko računa na večje izvajalske avditorije. ..« je o zadnjem gostp. koncertov, ki jih organizira Glasbena matica v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu, pihalnem ansamblu Notturno, ki bo nastopil v četrtek, 3. aprila, ob 18. uri v Avditoriju tržaškega radia, Ul. F. Severo 7, napisal ljubljanski kritik Franc Križnar. V sedanjem sestavu ansambla nastopajo Aleš Kacjan (flavta), Veronika Škerjanc (oboa), Juri Jenko (klarinet), Tine Felicijan (rog) in Peter Stadler (fagot). Glasbeniki; ki so uveljavljeni tudi kot samostojni interpreti solistične in orkestralne glasbe in so za svoja izvajanja dobila številne nagrade na tekmovanjih doma in v tujini, se bodo predstavili z zanimivim programom, ki zaobjema dela J. C. Bacha, J. Haydna, J. Iberta in do slovenskih M. Bravničarja ter P. Ramovša. Naj še dodamo, da je pihalni kvintet Notturno nastal še v študijskih letih in z delnimi spremembami uspešno deluje še danes. Odlikuje ga izredna uigranost in velik spekter zvončne barvitosti. Svoj program, ki obsega vsa obdobja ustvarjanja, je ansambel uspešno predstavil doma in v tujini in z njim posnel tudi ploščo z igranja na koncertu v Rovinju. Med svoje uspehe šteje Kvintet prvo nagrado na tekmovanju v Zagrebu, s čimer je dokazal, da spada v sam vrh jugoslovanske poustvarjalnosti. Bogata glasbena sezona v Tržiču Aprila obsežen glasbeni ciklus posvečen Beethovnovi glasbi Pred nekaj tedni nam je dirigent simfoničnega orkestra ljubljanske radiotelevizije Anton Nanut v intervjuju dejal, da ima dandanašnji Tržič zelo pomembno vlogo v glasbenem življenju vse naše dežele. V novem občinskem gledališču, ki je odprto komaj nekaj let, se odvija živahna in tudi pomembna koncertna dejavnost, ki ima festivalno vlogo. Prav zaradi tega in tudi zaradi povezav z beneškim gledališčem La Fenice, z italijansko in jugoslovansko radiotelevizijo, pa si je glasbena sezona v Tržiču pridobila sloves doma in v širšem svetu. Po zimski sezoni, v kateri so nastopili glasbeni umetniki ter ansambli iz Italije ter drugih evropskih držav, je sedaj na vidiku še en ciklus podoben tistim prirejeni v prejšnjih letih, ki so slavo Tržiča precej povzdignili. Gre za ciklus z naslovom »Beethovnov klavir«, ki se bo pričel 15. aprila in zaključil 20. junija. Ciklus obsega kar dvajset koncertov. Tržiška občina bo v ta namen porabila več kot 300 milijonov lir. Ko je pred tedni o tem tekla razprava v tržiškem občinskem svetu se je marsikdo od svetovalcev pritožil, da je strošek prevelik. Nekateri so celo bili mnenja, da bi bilo treba najprej pomisliti na ljudsko kulturo, češ, da delavci ne sprejemajo visoke glas- bene kulture, ki jo izvajajo evropsko in svetovno znani ansambli ter umetniki. Pa je predlog odbora vseeno prodrl, kljub takim neumestnim kritikam. Sicer pa bo , Tržič le deloma iz svojih sredstev kril tako visok izdatek. Prav zaradi kvalitete festivala si je občina zagotovila izdatne prispevke predsedstva republike, rimske vlade ter pristojnih ministrstev, deželne uprave ter še Goriške pokrajine. Pa tudi dohodek abonmajev in vstopnic bo precejšen, saj bo abonma veljal 130.000 lir, medtem ko bo posamezna vstopnica veljala 15.000 lir. Sicer pa morajo ljubitelji Beethovnove glasbe pohiteti z nakupom abonmaja, kajti običaj je že, da v tržiškem gledališču zlahka prodajo vse razpoložljive abonmaje. Zanimanje za glasbene prireditve, pa tudi za gledališke in filmske, je v Tržiču precejšnje. Zato zlahka prodajo vseh 500 razpoložljivih mest. K njim prihajajo v gledališče tudi ljudje iz neposredne okolice, pa tudi iz Trsta, Vidma in Gorice, saj v teh krajih zlepa ne dobiš tako bogatih programov. Tržič se namreč šele prebuja v kulturnem smislu. Zaradi tega je v tem kraju želja po kulturnem izpopolnjevanju, želja, da bi sedaj v kratkem času pridobili tega kar dolga leta prej sploh niso imeli. V Tržiču imajo srečo, da so se po- vezali s profesorjem De Incontrerò, ki ima dobre veze v Benetkah in drugih italijanskih glasbenih centrih. Doslej je ta strokovnjak uredil že več monografskih ciklusov v tržiškem gledališču. Začel je pravzaprav že leta 1981 prav z Beethovvnom. Takrat pa gledališča še ni bilo. Zaradi tega so se morali zateči v manjše dvorane, omejiti se na manjše glasbene skupine, na predavanja itd. Sedaj pa bodo lahko prikazali cel Beet-hovnoc ciklus v kar dvajsetih koncertih. Na voljo bo tudi okusno in bogato napisana knjiga, ki bo nekak prvenec v italijanskem preučevanju Beethovna. Uvodni koncert bo 15. aprila z simfoničnim orkestrom ljubljanske radiotelevizije, ki ga vodi Anton Nanut. Kot sobstka bo nastopila pianistka Dubravka Tomšič. Ljubljanski orkester bo pravzaprav pobral levji delež v tem ciklusu. Igral bo še 23. maja s solistom Francoisom - Joelom Thiollieriem, 30 maja s solistom Ta-masom Vasaryjem, 6 junija z zborom RTV in solistom Jorgom Demusotn, 13. junija s solistom Johanessom Kropttischem in 20. junija s solistom Lousom Lortiem. Anton Nanut bo orkester vodil na vseh koncertih razen na zadnjih dveh; 13. junija in 20. junija bo namreč dirigiral Muhai Tang. Na drugih koncertih bodo nastopili naslednji gostje. Trio Čajkovskij 18. aprila; Michael Schopper in Benedikt Koehlem 22. aprila; Michel Dal-berto 29. aprila; Bruno Canino, Antonio Ballista in Ensemble Kreisleriana 2. maja; Alexander Lonquich 6. maja; Jean Bernard Pommier 9. maja; Jeffrey Swann 13. maja; Gerhard Oppitz 16. maja; Bruno Leonardo Gel-ber 18. maja; Francois Joel Thiollier 20. maja; Tamas Vasary 27. maja; Jorg Demus 3. junija; Jess Trio z Dunaja 10. junija; Louis Lortie 17. junija. Dvajset koncertov torej. Kdor pobliže pozna Beethovnova dela bo brez dvoma dobil v teh dveh mesecih v Tržiču precej glasbenega uužitka. Informacije je moč dobiti na tržiški občini, na odbomištvu za kulturo. MARKO WALTRITSCH Danes po Radiu Trst A in Radiu Ljubljana Pustita nam rože po našim sadit Radio Trst A in Radio Ljubljana — 1. program bosta danes oddajala posnetek javne radijske oddaje, ki je bila prejšnjo soboto zvečer na Lesah v Benečiji. Skoraj dveumi program je obsegal predvsem nastope posameznikov in skupin iz Benečije in Rezije. Iz Rezije sta nastopila letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Renato Quaglia in kantavtor Rino Chinese. Iz Benečije pa glasbena skupina Trepetički, otroci glasbene šole v Špetru in Beneško gledališče s skečem Izidorja Predana »Sardelon«. Poleg tržaškega ansambla Times gre omeniti lepljenko goriških pesnikov od Šorlijeve preko Benedetiča do Mermolje. Izbor je pripravila Franka Ferletič, podali pa dijaki klasičnega liceja »Trubar« iz Gorice. Celotno prireditev je režiral Sergij Verč, razne nastope pa sta povezovala Livij Valenčič in Jasna Rodošek. Radio Trst A bo celoten spored oddajal danes popoldne, od 16. ure dalje. Vznemirljiv portret Josipa Stritarja V eni najodzivnejših knjižnih zbirk, »Znameniti Slovenci«, ki jo ureja Josip Vidmar, je pred nedavnim izšla plastična in učinkovito aktualizirana monografja o Josipu Stritarju, kot jo je zasnoval in realiziral znani slavist in literarni raziskovalec Jože Pogačnik. Gre namreč za takšen prikaz osebe iz naše (pol) pretekle slovstvene in tudi narodnostne zgodovine, ki s sicer znanstvenimi ter dokumentiranimi sredstvi oživlja pred nami tukaj in sedaj podobo portretiranca do tiste razvidnosti, ki se ji pravi stik s sedanjostjo, našim razumevanjem in našimi pogledi na življenje in umetnost. Študija je primer raziskovalnega pristopa, ki po eni strani rekonstruira obdobje svojega obravnavanja, po drugi strani pa išče v izbrani osebnosti tiste sestavine in poglede, ki navadno s svojimi zametki ali pa že kar nenapisanimi programi sega v prihodnost, v tedaj še ne videne zarise in problematiko. V luči tako očrtanega predstavljanja se Josp Stritar, ki velja v obdobju med 1865 in 1895 za poglavitno literarno-programsko osišče slovenskega kulturnega prostora, kaže kot nenavadno zanimiva in bližnja osebnost, razklana med dvome in rešitev na način, ki kar osupljivo spominja na razpotja in križpotja sodobnega, razsrediščenega človeka. Človek, ki so ga sodobniki kovali v zvezde, bo v naslednjem obdobju tako - rekoč totalno utonil v pozabo, sam pa bo s svojim življenjem že kar vnaprej nakazal enako bridko zaporedje dogodkov, dokaj kruto za njegovo delo in snovanje. V pričetku ali v najvitalnejših letih svojega življenja ves zagret za poslanstvo umetnosti in dela za narod, za slovensko literaturo in njen razvoj, bo na stara leta zdvo-mil v smisel svojega početja, se počutil docela nekoristnega in odvečnega, odrinjenega. Edini smisel bo v visoki starosti našel v pisanju za mladino, borba za ovrednotenje naroda in njegovega plemenitega duha, kjer je umetnost najplemenitejši odgovor na krutost in grobost sveta, vse to bo temu »Apolonu, velikemu upu našega naroda«, postalo odveč, brez koristi in brez najmanjšega zadoščenja. Potem ko je svoje najžlahtnejše e-nergije posvetil boju za osmislitev prave in resnične umetnosti, ki ne more biti folklorna zamisel Bleiweiso- vega kroga z znanim reklom »vse za vero, dom, cesarja«, pač pa le nadaljevanje ČopKtve in Prešernove evropeizacije, mu bo dejansko uspelo do' kraja poimenovati smisel tovrstnega človekovega delovanja, upoštevajoč obsežno zakladnico najsodobnejše evropske filozofije in pa klasične literature. Čeprav ves čas živeč na Dunaju, bo tako kot pesnik in prozaist ter dramatik, a tudi kot literarni zgodovinar intenzivno prisoten na Slovenskem, njegovo največje poslanstvo pa bo nedvomno progresivna o-predelitev umetnosti kot višje oblike snujočega človekovega duha: po Stritarju gre namreč za konflikt med »grdim« svetom in »lepo« zasnovo posameznika, za tragično vizijo sveta, ki jo v največji meri premaguje ravno umetnost z lepim, estetskim, etičnim, resnicoljubnim in moralnim. Umetnost kot ustvarjanje in stvaritev lepšega sveta, kot povezava med idealom in kruto resničnostjo. Po Pogačniku je Stritar verjetno prvi u-temeljil svet kot brezizhoden nič, ki ga je nujno premagovati le na ustreznem, se pravi najvišjem možnem nivoju. Tragični osebni in filozofski i-dealizem bo vodil Stritarja v t. i. »svetobolje«?, v »Weltschmerz«, sve- tožalje, kar se bo najučinkoviteje izrazilo v slovenski varianti Wertherja, v »Zorinu«, romanu v pismih, ki govori o razdvojenem, obupanem junaku, pred katerim se odpira cela vrsta rešitev, med njimi tudi vse preveri, da ne bi na koncu ugotovil, da mu nobena ne more prinesti notranjega miru in trajne sreče. Izumiti je treba nove rešitve, novo človekovo upornost, odprla so se prepadna področja, za katera trenutno ni zdravila. Umetnost je po Stritarju lahko blažilka tega in takšnega sta nja, umetnost osvobojena vsakršnih utilitarnih, »koristnih« nalog, umetnost kot samostojna tvorba, ki se odtrga od življenja do tiste mere, da bi lahko do kraja zaživela in se vrnila nazaj v taisto življenje. Zagovornik oblike, ki šele osvobodi vsebino, blagoglasnega jezika, ki je lepši od naravnega, predvsem pa s svojo, mestoma tudi razdvojeno nihilistično tragiko, Stritar seveda ni mogel najti v takratnih insititucijah primernega odobravanja. Bil je daleč pred svojim časom, toda nov čas, v imenu katerega je doživljal svoje muke in dvome, še ni prišel, zato je obnemogel v resignaciji JANEZ POVŠE Francetu Papežu letošnja literarna nagrada Vstajenje Komisija Uterame nagrade »VSTAJENJE«, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, urednik Mladike Marij Maver, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 26. marca 1986 v Trstu na sedežu Slovenske prosvete in pregledala 19 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski besedni umetniki. Odločila je, da podeli literarno nagrado »VSTAJENJE« za leto 1985 pesniški zbirki Franceta Papeža Dva svetova, ki je izšla pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu. Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: Zbirka je nastala iz avtorjeve razpetosti med dva svetova, slovenskega domovinskega in ameriškega zdomskega. Pa tudi iz dveh momentov časa, polpreteklosti in sedanjosti. Oba svetova in obe časovni stvarnosti se prepletajo. Povsod je prisoten slovenski človek, slovenska zemlja, zgodovina in revolucija ter trdo delo za vsakdanji kruh v novem svetu. Avtor, po rodu Belokranjec, živi iz dveh kultur, ki ju neprisiljeno spaja in sprejema. Domovino čuti v vsem duhovnem življenju, prav tako pa tudi novi svet, ki mu že ni tujina, ampak svet, ki ima svoje vrednote in ga je mogoče ljubiti. Pesniški izraz je nazoren in stvaren, poudarek je na refleksiji in metafizični ekspresivnosti. Jezik je sodoben in slikovit. Ta poezija je plemenito povezana s slovensko kulturo. Svečana podehtev nagrade bo 7. aprila 1986 ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje. Hrvaško narodno gledališče v Rossettiju z Antigono V okviru izmenjav s Hrvaškim narodnim gledališčem iz Zagreba bo na povabilo gledališča Teatro stabile omenjeno zagrebško gledališče gostovalo v Rossettiju s Sofoklejevo Antigono. Predstava bo v četrtek, 3. aprila. Klasično tragedijo je v hrvaščino prevedla Lada Kaštelan, delo pa je režiral Ivica Kunčević. V glavnih vlogah nastopajo Božidar Boban, Ena Be-goyic, Katija Zubčič, Dragan Despot, Vanja Drach, Zvonimir Zorčič, Ivka Da-betič in Dejan Bitorajac. Predstava bo vsekakor priložnost, da si ogledamo znamenito tragedijo o Antigoni, ki je vznemirjala pisatelje razhčnih obdobij in ki vsekakor sodi v sodobni repertoar. Naj zapišemo, da bodo imeli pri nakupu listka abonenti Teatra stabile in SSG 50-odstotni popust. Gledališče Teatro stabile bo vrnilo gostovanje 5 maja, ko bo v Zagrebu nastopilo z Goldonijevimi Grobijani. Zbirka 100 romanov Cankarjeve založbe 100 ROMANOV V 135 KN|IGAH V TREH LETNIKIH 45 KNJIG v prvem letniku v 12 mesečnih obrokih po 45.000 lir. V PREDNAROČILU DO 15. APRILA še 20% popusta, če odplačate celotni prvi letnik (540.000 lir). 100 ROMANON 100 NAGRAD: izžrebali bomo sto naročnikov, ki bodo zbirko naročili do 15. aprila letos. Vsi naročniki dobijo posebna darila. Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487 Scorianz Sergio TRGOVINI OBUTVE KOSIČ GORICA PODGORA (Gorica) — Ul. IV Novembre 24 | Tel. 0481/390611 I GORICA - Trg Cavour 7 | Trg S. Rocco 7 | ^\\\\v ' ' \\.\\\\' ' \'\w\\' .\\\\\v • ".\\\V \W V ^'N\\\\'\.\ WWWW . -1 'XXN'.WW^ '-.^NWW. 0\\\N\n\\ ' W\\\\\\\ 'C.\'N\\\\\'.X\\\\\\' ..\n\\\<' ' .\\\\\'\ '\\\\\\\ '>\\\\w\. :\\\WKW\\\\\\W.\\\\\\W..''\\\V\\\\\\\\\\\\^ GORICA Korzo Italia 76 Tel. 81-032 DROGERIJA - PROFUMERIJA FOTOKOPIJE - FOTOGRAFIJA EKNOMEC Vi Stroji in oprema za urade blagajne — registratorji Sweda | i Sergio Rovis »KOSIČ BENEDIKT» Ulica Raštel 7 — Telefon 85-162 »KOSIČ K2« Ulica Oberdan 7 — Telefon 85-520 y/f\ »KOSIČ K2« Ulica Oberda JVcSPORT TRAVNIK 10 - GORICA | s ^ I TISKARNA FOTOSTAVEK OFFSET URARNA- ZLATARNA Grafica goriziana | Virgilio Bratina TRŽIČ - Corso del Popolo 28 Tel. 72-674 KOSIČ A. Ulica Raštel 21 — GORICA — Telefon 84-884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV Gostilna pri Jelki Domača kuhinja (špageti — mineštre — vsako nedeljo bakala) DOBERDOB — UL. ROMA — TEL. 0481-78136 | GORICA — Ul. della Croce 1—Tel. 85-766 | I | ^ S | OPTIKA — FOTO — KINO I TRGOVINA JESTVIN * .... SPLOŠNA IMPORT - EXPORT GORICA — Korzo Italia 41 — Tel. 83-124 | GRADIŠČE — Ulica Ciotti 8 — Tel. 92-324 I Dušan Pelicon SOVODNJE - Prvomajska 52 Tel. 882-060 ČER - IMPEX PADCE TVRDKA GORICA — Ul. V. Veneto 49 — Tel. 82-159 - 33-524 Korzo Italia 63 Tel. (0481) 82-166 Telex: 461154 PAL GO I | GORICA I ;; | Nardin Vojko Zastopnik za Goriško: RADENSKA — ROGAŠKA PIVO UNION in FORST GORICA — ŠTANDREŽ — Ul. del Carso 67 — Tel. 81-310 Motel NANUT Tržaška 118 - Tel. 20-595 GORICA 1 I I KOVINARSKA DELAVNICA — KLEPARSTVO Franc Čavdek I GOSTILNA »Pri srnjaku« »Al capriolo« DOL Tel. 78-114 SOVODNJE — Industrijska cona — Tel. (0481) 34-700 | L š ì i GOSTILNA DEVETAK I Domača kraška kuhinja | 1 VRH SV. MIHAELA „ | Tel. 882-005 | I I ^N\X\\\XX\XX.\\\\\XXXX\\X\XX\XXX\\X\\\\XXXVvV.\XXX\\V.VvXX\XX\\\\\V.\\VvX\XVvXV^ 1 Gostilna pri Mirotu ( I i | Domača kuhinja, pristna vina | goriškega okoliša I I SOVODNJE - Prvomajska ul. 92 | 1 Tel. 882-017 | 9" ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA Uprava: UL. ALVIANO 56 —Tel. 83-411 Urad za promet: Terminal S. Andrea - Štandrež Tel. 21131/32/33/34 —Telex: 460119 ^ I TRGOVINA ČEVLJEV I ŽELEZNINA 1 GOSTILNA SOBAN Andrej Čotar H O B B Y NANUT in T. ŠULIGOJ JAMLJE 50 | Tel. 75-044 | GORICA — Raštel 72 | gorica * ^ Jej. 83-667 | Ul. Carducci 32 ^ ^N**N6S5Nee«*N5SNCc**»seessN®ssssiaasess5a®cc®s5553c«c*5eeees555*i5ee5slt*»&seeeeecaaaj5533N*«e5S55Nas«a*55«as«»8«Nes*s«5®N*^^ I RAČUNALNIKI — STEREO HI-FI NAPRAVE VSEH ZNAMK | ^ | ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — RADIO TV | Majda in Marko ŠULIGOJ specializirana trgovina zaves in konfekcije w . I Mikluz Ladislav Kersevam mednarodna špedicija IN transport w I GORICA IMPORT - EXPORT | | GORICA — Korzo Italia 90 — Tel. 84-643 | Ul. III. Armata 165 - Tel.: (0481) 20111-112 - Telex: 460694 | GORICA Raštel 15 ^^^XXXXV.XXXV.\\\XXXXXXV.XX^^XxXX^XXXXNXXX??^XXX.V^\\XX?^XxXWW^XXXXXWvX\\XX?WXXXX^X\XXXV^VX\XXXXX\XXXXXXXX,\X\XWX?^\ |o ' 1 Itt i vsem svojim klientom, ^ ^ potrošnikom k in pravim ljubiteljem kave ‘i a že pride tržaška komisija v Gorico, zakaj ne bi šla goriška v Trst? Kaj nimamo na Goriškem ljudi, ki bi imeli pogoje, da bi bili imenovani v komisijo za uspxvsobljenostne izprite? Kako je p>a na italijanskih šolah? Verjetno ni mogoče odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Dodal bi samo še misel, ki je splošno veljavna. Nobena komisija ne bo nikoli mogla objektivno oceniti kandidatov, saj lahko oceni le del njihovega znanja. Kdo p» ocenjuje, če je kandidat vesten, če se doma pripravlja za šolske učne ure, če zna navdušiti dijaka za predmet, če mu zna vliti del svojega znanja, zanimanja, ljubezni do materinega jezika in kulture? Gorica, 28. marca 1986 Za Sindikat slovenske šole JOŽE PAHOR SKD HRAST — DOBERDOB PRAZNIK POMLADI PONEDELJEK, 31. aprila: 15.00 — ex tempiere za otroke 17.00 — godba na pihala iz Nabrežine Ples z ansamblom LOJZETA SLAKA NEDELJA, 6. aprila: 19.00 — ples z ansamblom LOJZETA FURLANA Dobro založen buffet s pristnimi jedili na žaru in domačim vinom Fomasir predlagal tudi, da se na kontingent mesa (20 tisoč stotov letno) uvede prelevman v znesku 500 lir na kilogram, v korist goriškega sklada. Specialni tovori za Anglijo V pristanišču Portorosega so se v zadnjem času usposobili za odprem-Ijanje ptosebnih tovorov. Tako so doslej natovorili že nekaj p»šiljk posebnih železnih konštrukcij, namenjenih v London. Konstrukcije uporabljajo pri gradnji velike obvoznice, izdelali pa so jih v tovarni Cimolai v Pordenonu. Za možnost odpremljanja posebnih tovorov se zanimajo tudi dinga pxxljetja iz raznih krajev države. Avto s ceste Pri Mošu se je včeraj zjutraj, okrog 6. ure, pionesrečil 23-letni Marco To-ros iz Krmina, Ul. Italia 4. Peljal se je z renaultom 5 po tako imenovani Cesti vina in češenj iz Moša proti Kr-minu. Na Prevalu je mladenič na ostrem ovinku, verjetno zaradi nepjri-meme hitrosti, zavozil s ceste. Dobil je močan udarec v prsni koš in zlom več reber ter močan udarec v tilnik. Zdravi se v goriški bolnišnici s prognozo okrevanja v tridesetih dneh. Izgubljeno-najdeno V uradu mestnih stražnikov v Gorici imajo na raz p» lago sledeče predmete, ki so jih pjošteni najditelji izročili v zadnjih tednih: eno moško in p>et ženskih koles, piar očal za vid, prstan, obesek, žensko in moško zapestno uro, dve denarnici z denarno vsoto, denarno vsoto, torbo z oblačili, več snopov ključev. Predmete lahko dvigne, kdor dokaže, da je njihov zakoniti lastnik. ZSKD — ZTT vabita na predstavitev knjig Stanka Vuka LJUBEZENSKA PISm in SCRITTURE D'AMORE ki bo v pietek, 4. aprila, ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Prisotni bodo Vida in Milko Matičetov, Fulvio Tomizza in Miran Košuta. Aretacija Policijski organi so v p>etek piopiol-dne, na osnovi zapornega naloga, aretirali 32-letnega Antonia Winzija iz Gorice, Ul. Cappella 25. Odsedeti mora šestmesečno zapremo kazen. darovi in prispevki V spremin na pokojnega moža Viljema Nanuta damje žena Angela 50.000 lir za pjevski zbor Oton Župiančič v Štandrežu. V spomin, na nono Kristino ob 9. obletnici smrti daruje vnukinja Roza-na Devetak 50.000 lir za Kulturno in športno središče na Vrhu. izleti Zveza vojnih invalidov NOV - Odbor purireja dne 23., 24. in 25. maja 1986 izlet na Koroško in Štajersko. Vpisovanje in informacije na sedežu SKGZ, Ul. Malta 2, telefon 84644 med 9. in 12. uro, vsak dan razen sobot. čestitke Ob življenjskem koraku prijatelji sočustvujejo z BREDO in IGORJEM. Naj jima bo skupna p>ot pralna uspiehov in radosti. razna obvestila Društvo slovenskih uprakojencev obvešča, da bosta avtobusa jutri, 31. marca, vozila pio sledečem naz-preredu: avtobus št. 1. odhod ob 9. uri iz Sovodenj, postanek v Štandrežu in Podgori; avtobus št. 2, odhod ob 9. uri s Travnika, postanek pri gostilni Pavlin, v Pevmi, na Oslav-ju in v Števerjanu. kino Gorica VERDI 15.15—22.00 »Spie come noi«. CORSO 15.15—22.00 »Yuppides« (I giovani di successo). M. Soldi, J. Calà. VITTORIA 15.45—22.00 »La signora della notte«. Preprevedan mladini pred 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 »Rocky IV.«. COMUNALE 15.00—21.45 »L’onore dei Prizzi«. Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00—19.30 (jutri 17.15—19.30) »Ostržek«. Walt Disney. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00—20.00 »Profesorji so prano-reli«. DESKLE 17.00—19.30 »Roparji Atlantide«. □ stran KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST Nogomet: včeraj v 28. kolu v drugi italijanski ligi Cremonese v 90. min. iztržil Triestini točko Kolesarstvo: dirka po Kalabriji Gnido Bontempi v sprintu TAKO V B LIGI IZIDI 28. KOLA Bologna - Brescia 1:1 Campobasso - Cesena 0:0 Cremonese - Triestina 2:2 Empoli - Vicenza 0:0 Genoa - Ascoli 1:0 Lazio - Catania 1:0 Monza - Catanzaro 2:2 Perugia - Cagliari 1:1 Pescara - Palermo 0:1 Sambenedettese - Arezzo 0:1 LESTVICA Ascoli 28 13 11 4 44:21 37 Brescia 28 14 8 6 28:17 36 Vicenza 28 13 9 6 38:25 35 Empoli 28 10 14 4 27:23 34 Genoa 28 12 8 8 29:22 32 Cesena 28 10 11 7 33:27 31 Triestina 28 9 13 6 27:23 31 Bologna 28 10 9 9 23:21 29 Cremonese 28 7 13 8 28:25 27 Palermo 28 5 17 6 21:21 27 Sambenedett. 28 8 11 9 19:19 27 Lazio 28 9 9 10 27:30 27 Campobasso 28 7 13 8 19:25 27 Perugia 28 7 11 10 22:26 25 Arezzo 28 5 15 8 25:30 25 Cagliari 28 8 8 12 18:28 24 Pescara 28 7 9 12 21:26 23 Catania 28 8 7 13 24:35 23 Catanzaro 28 6 11 11 18:29 23 Monza 28 3 11 14 15:33 17 PRIHODNJE KOLO (6. 4. ob 15.30) Ascoli - Lazio; Brescia Empoli; Cagliari Campobasso; Catania - Monza; Catanzaro - Sambenedettese; Cesena - Bologna; Genoa - Pescara; Perugia - Cremonese Triestina - Pa- lermo; Vicenza - Arezzo. Totocalcio: drugi rekordni dobitek vseh časov RIM — Včerajšnji dobitek stave To-tocalcia (1.727.000.000 lir) je drugi največji izkupiček vseh časov. Rekordni dobitek ostaja iz 28. 11. 1982, ko so trije »srečneži« vnovčili po 3 milijarde 80.899.070 Ur. Včerajšnji milijarderji so iz Catanza-ra, ViUimpente (Mantova) in Vige-vana. Cremonese - Triestina 2:2 (1:1) STRELCI: v 15. min. Cinello, v 20. min. Nicoletti, v 84. min. Cerone, v 90. min. Bongiomi iz fffiajstmetrovke CREMONESE: Rampulla, Garzilli, Citterio, Mazzoni, Montorfano, Žmu-da, Lombardo, Bencina, Nicoletti, Bon-giorm, Chiorri. TRIESTINA: Bistazzoni, Constanti-ni, Braghin, Orlando, Cerone, Meni-chini (od 64. min. Bagnato), De Falco, Strappa (od 75. min. Di Giovanni), Cinello, Romano, lachini. SODNIK: Ongaro iz Roviga. KOTI: 6:5 za Triestino. RUMENI KARTONI: Bagnato in Bencina. GLEDALCEV : 7.200. CREMONA — Tržaški drugoligaš je bil včeraj v 28. kolu B lige na pragu lepega in pomembnega slavja. Triestina je namreč nekaj sekund pred koncem srečanja v Cremoni vodila z 2:1 in vse je kazalo, da bo osvojila izredno pomembni točki v boju za napredovanje v A ligo. Tekla je zadnja Italija — Švedska 2:1 (1:1) STRELCI: v 6. min. Baldieri, v 26. min. Lonn, 84. min. Vialli. ITALIJA: Zenga, Ferri (od 82. min. Filardi), Carobbi, De Napoli, Fran-cini, Parogna, Donadoni, Giannini, Vialli, Matteoli, Baldietri (od 72. min. Mancini). BERGAMO — Italija se je uvrstila v polfinale evropskega prvenstva za reprezentance under 21. V polfinalu bodo »azzurri« igrali proti AngUji. Potem ko so Vicinijevi varovanci v Gbteborgu proti Švedom iztržili neodločen izid (1:1), je kazalo, da naj bi imeli včeraj v Bdrgamu lahko nalogo. Bilo pa je povsem drugače! Švedi so igrali izredno odločno, poletavno in učinkovito, tako da so imeli Italijani velike težave, da so osvojili tesno zmago in se tako uvrstili v pol- minuta, ko je sodnik dosodil domačinom enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvajal Bongiorni in s tem verjetno pokopal poslednje upe Tržačanov za napredovnaje v višjo ligo. Prvenstvo je sicer še dolgo, v včerajšnjem kolu pa so vse vodilne ekipe izbojevale u-goden izid, Tržačane pa je prehitela tudi Genoa, ki je doma v derbiju kola odpravila vodilni Ascoli. Včerajšnje srečanje v Cremoni je bilo dokaj dopadljivo, odprto in fer. Domačini so začeli v velikem slogu in tudi izvedli nekaj nevarnih napadov. Prva pa je povedla Triestina v 15. min. s Cincllom. Vodstvo Tržačanov pa je trajalo bornih pet minut, saj je Nicoletti stanje izenačil za Cremonese. Tudi v drugem polčasu se je bil e-nakovreden boj. Triestini pa je šest minut pred koncem tekme uspelo doseči gol s Ceronejem. Vse je kazalo, da je srečanje odločeno v korist Trža- finale. Po Baldierijevem golu že v 6. min. so gostje izenačili z odličnim Lonnom v 26. min. Švedi pa so nato imeli še nekaj priložnosti za zadetek. Zmagoviti zadetek za »azzurre« je šest minut pred koncem dosegel Vialli na podajo Carob,bija. Igralo se je na zelo razmočenem igrišču (skozi vse srečanje je deževalo). Nogometna borza BERGAMO — Tekma italijanske reprezentance under 21 je bila pri ložnost, da so predsedniki nekaterih italijanskih prvo in drugoligašev poživeli nogometno borzo. Skoraj gotovo je, da bo Piso zapustil Bergreen, ki bo oblekel dres Rome. Tudi Kieft bo verjetno zamenjal dres (pristopil bo k Fiorentini?). Pisa pa naj bi najela Argentinca Bertonija, Cecconija in Faccendo. čanov, ko so domačini prav v zadnji minuti stanje izenačili, in povrhu še z enajstmetrovko. Razočaranje v tržaškem taboru je bilo seveda veliko. totocalcio Bologna - Brescia X Campobasso - Cesena X Cremonese - Triestina X Empoli - Vicenza X Genoa - Ascoli 1 Lazio - Catania X Lazio - Catania 1 Perugia - Cagliari X Pescara - Palermo 2 Sambenedettese - Arezzo 2 Parma - Piacenza X Reggiana - Spai 2 Cavese - Taranto 1 KVOTE 13 (3 dobitniki) 1.727.000.000 lir 12 (186 dobitnikov) 27.860.000 lir pred F. Moserjem REGGIO CALABRIA — Italijanski kolesar Guido Bontempi je osvojil 47. mednarodno dirko po {»krajini Reggio Calabrie. V sprintu je premagal Francesca Moserja, Morena Argentina, Portugalca Da Silvo, Silvana Riccòja in druge. To je prva letošnja zmaga Guida Bontempija. Eden izmed glavnih protagonistov včerajšnje dirke je bil Francesco Moser, medtem ko je imel Giuseppe Saronni smolo. Pri Locriju je namreč padel in je tako odstopil. Tudi Peter Roche je moral odstopiti, ker je začutil bolečine v kolenu. VRSTNI RED 1. Bontempi (It.), ki je prevozil 246,700 km v 6.31’55” s poprečno hitrostjo 37,856 km na uro; 2. Moser (It.); 3. Argentin (It.); 4. Da Silva (Fort.); 5. Ricco (It.); 6. Bombini (It.) ; 7. Petito (It.) ; 8. Worre (Dan.) ; 9. Vandi (It.); 10. Lammerts (Niz.) vsi v zmagovalčevem času. Nogomet: evropsko prvenstvo under 21 Italijani v polfinalu Košarka: »play-off« jugoslovanskega prvenstva Le Zadar uspešen doma Potem ko je v petek Gibona doma zanesljivo premagala C. zvezdo (124 proti 107), so sinoči odigrali ostale prve tekme 2. kola končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Do presenečenja je prišlo v Titogradu in Šibeniku. Splitska Jugo-plastika je namreč premagala Budućnost s 97:92 (43:37) in tako napravila lep korak na poti do uvrstitve v 3. kolo. Drugo tekmo bodo namreč Splićani igrali v torek doma, kjer so seveda favoriti. Najboljša strelca včerajšnjega srečanja v Titogradu sta bila pri Jugoplastiki Perasovič (27 točk) in Vučica (23), pri Budućnosti pa Duško Ivanovič (34) in Pa-spalj (32). Tudi Partizan ima lepe izglede, da se že po dveh tekmah uvrsti v 3. kolo. Beograjčani so namreč v gosteh premagali šibenko s 102:101 (49:58). Najboljši strelec sre- čanja je bil partizanovec Vilfan (31 točk), Zadar je po pričakovanju premagal sarajevsko Bosno s 103:88 (50:35). Matulovič (28 točk) in Petranovič (22) sta bila najboljša strelca v domačem moštvu. Že danes bo druga tekma v Beogradu med C. zvezdo in Cibono (Zagrebčani bodo namreč v četrtek igrali finale pokala prvakov proti Žalj-girisu). Ostala srečanja pa bodo na sporedu v torek. Hokej na ledu skupina B: visoka zmaga Jugoslavije EINDHOVEN — V zadnjem kolu svetovnega prvenstva skupine B v hokeju na ledu je Jugoslavija včeraj premagala Japonsko s 5:0 (1:0, 2:0, 2:0). Italija pa je včeraj premagala Francijo s 5:1. Nogomet: V prijateljski tekmi Argentina boljša od Napolija Nogomet: danes v 2. jugoslovanski ligi Kopru nujni obe točki V' Se eno slavje italijanskega atleta A. Covi »Pet mlinov« Po nezasluženem in škandaloznem porazu v prejšnjem kolu v Titovem proti Vrbasu bo danes Koper, doma ob 16.30, v 21. kolu 2. jugoslovanske lige igral proti Famosu, ki je z 20 točkami na osmem mestu lestvice. Po porazu proti Vrbasu so Koprčani skupno s Splitom na predzadnjem mestu razpredelnice in zato je povsem jasno, da bo moral danes slovenski drugoligaš igrati na vse ali nič, da osvoji obe točki in tako lahko še upa na obstanek v ligi. Koprčani pa imajo z današnjim nasprot-nikorti tudi odprt račun, saj so v prvem delu prvenstva proti Hrastničanom izgubili kar z 1:5. DANAŠNJI SPORED: Koper - Fa-mos; Iskra - Novi Sad; Kikinda-Jedinstvo (Br) ; Split - Jedinstvo (Bi) ; Rudar - GOŠK Jug; Leotar - Vrbas; Spartak - AIK; Šibenik - Proleter; Borac - Zadar. V 22. kolu prve jugoslovanske no- gometne lige bo derbi kola v Tito gradu, kjer bo Budućnost gostila vodilnega Partizana. Titograjčani nuj no potrebujejo točki za obstanek v ligi, tako da Beograjčanom ne bo lahko. V včerajšnji anticipirani tekmi je Beograd doma igral proti Dinamu iz Vinkovcev z 0:0. DANAŠNJI SPORED: Sutjeska - 0-sijek; Priština - Velež; Hajduk - Sarajevo; Budućnost - Partizan; Vardar - Vojvodina; C. zvezda - Čelik; Sloboda - Rijeka; Željezničar - Dinamo (Z). Nogometni turnir dežel ASSISI (PERUGIA) — Na nogometnem turnirju dežel je včeraj Furlanija-Julijska krajina izgubila proti Umbriji z 2:4 po enajstmetrovkah. Regularni čas se je končal brez zadetkov. V drugem polfinalu je Toskana po enajstmetrovkah s 5:4 odpravila Ligurijo. SAN VITTORE OLONA (MILAN) — Italijanski atlet Alberto Cova je svoji bogati beri uspehov dodal še eno prestižno zmago. Cova je namreč včeraj osvojil prvo mesto v teku čez dm in stm »Pet mlinov«. Treba pa je omeniti, da je imel Cova olajšano nalogo, saj tokrat niso nastopili predstavniki iz Etiopije in Kenije, ki bi bili gotovo tudi letos med protagonisti. Cova naj bi tako imel v Američanu Porterju svojega najhujšega tekmeca. Izkazalo pa se je, da se je najboljši italijanski - dolgoprogaš moral največ bati svojega rojaka, presenetljivega Gelinda Bordina, ki je osvojil odlično drugo mesto. Por-ter pa je) bil »šele« tretji. Cova je tako po 22 letih premoči tujih atletov priboril Italiji zmago na tej pomembni prireditvi. V ženski konkurenci je pfišlo do presenečenja. Američanka Ljhn Jennings je premagala favoritinjo Južno- afričanko, ki nastopa za Anglijo Zolo Budd. MOŠKI (9.500 m): 1. Cova (It.) 30”48; 2. Bordin (It.) po 12”; 3. Por-ter (ZDA) 27”; 4. Bickford (ZDA) 44”; 5. Hutcchins (VB) 46”; 6. Hensj (Avstral.) 48”; 7. Miccoli (It.) 52”; 8. Mojle (Avstral.) 53”; 9. Boffi (It.) 56”: 10. Gozzano (It.) 1’. ŽENSKE (4.000 m): 1. Jennings 17’27”; 2. Budd (VB) po 3”; 3. O’Con-nors (ZDA) 34”; 4. Doak (ZDA) 46”; 5. Wood (Avstral.) 57”; 10. Munerotto (It.) 1T0”. Tenis: S. Davis presenetil CHICAGO —- Američan Scott Davis je v četrfinalu mednarodnega turnirja v Chicagu nepričakovano premagal favoriziranega Kevina Cur-rena s 5:7, 7:6, 6:4. OSTALI IZIDI: Lendl - Kriek 6:4, 6:3; Connors -Gomez 6:3, 6:1; Becker - Annacone 6:4, 6:4. Napoli — Argentina 1:2 (1:2) STRELCI: v 6. min. Pasculli, v 11. min. Garre, v 41. min. Pecci. NEAPELJ — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je • reprezentanca Argentine, ki se mudi v Evropi na pripravah za SP v Mehiki, premagala moštvo Napolija z 2:1. Tekma se je odločila že v prvem polčasu, ko so padli vsi trije zadetki. Naj Omenimo, da je Maradona igral za Argentino. Tekmo si je ogledalo 40.000 gledalcev. Odslej težje za kopjaše RIM —■ Mednarodna atletska zveza je sklenila, da bodo s 1. aprilom dosedanje kopje zamenjali z novim tipom, ki bo sicer dolg in težak kot sedanji (2,60-2,70 za 800 gramov), drugačna pa bo njegova oblika. Kot je znano, so kopjaši dosegah že »zaskrbljujoče« razdalje (svetovni rekord Vzhodnega Nemca Uweja Hohna znaša IM,80 m). Nogomet: v včerajšnji zaostali tekmi 3. AL Jutri v Gorici na 25 km dolgi progi Gajevci osvojili derbi s Trebenci Tradicionalni maratonski tek Gaja — Primorec 2:1 (2:0) STRELCI: v 12. min. Somma, v 25. min. Alfieri, v 79. min. Marko Kralj. GAJA: Kante, M. Grgič, Rismon-do, Gabrielli, Viviani, Stranščak, Alfieri, Somma (Čorbo), B. Grgič, B. Rismondo (Salvi), Vasello. PRIMOREC: Serra, lannarelli, Ca-rotta, Canziani (Milkovič), Mauro Kralj, Florean (Bacchia)-, Marko Kralj, Boris Kralj, Edvin Kralj in Husu. Po nekajkratnih odložitvah je vreme le »prizaneslo« Gaji in Primorcu, tako da sta lahko odigrala povratni derbi 3. amaterske lige. Trebenci so imeli po zmagi proti Krasu včeraj priložnost, da se z ugodnim izidom približajo vrhu lestvice, ga-jevci pa, da se tekmecem oddolžijo za poraz iz prvega dela. Domačini, ki so bili brez izključenega trenerja Kozine, so takoj začeli napadati in v 25. minuti so vodih že z 2:0. Prvi zadetek, v 12. min. je namreč dosegel Somma, drugega pa Alfieri. Trebenci so nastopili psihološko o-bremenjeni in so zato igrah nepovezano, v drugem polčasu pa jim je uspelo izid zmanjšati na 1:2, več pa niso zmogli. S tem porazom pa so tudi izgubili poslednje upanje, da bi napredovali v višjo kategorijo. Trener Kozina je takole ocenil derbi: »Zadovoljen sem z rezultatom in tudi z obnašanjem nogometašev na igrišču. Igra je bila moška, toda korektna. Izkoriščam priložnost, da voščim vesele praznike vsem nogometašem in publiki, ki tako vneto sledi naši ekipi.« (A. Kalc) Ob velikonočnih praznikih, ko se večji del športne dejavnosti zaustavi, je na Goriškem, v zadnjem desetletju, že običaj, da prisostvujemo tradicionalnemu maratonskemu teku (»Maratonina Città di Gorizia«), ki ga prireja društvo Gruppo Marciatori ob sodelovanju Goriške hranilnice. Letošnja pobuda, ki je že 9. po vrsti, bo na velikonočni ponedeljek in se bo odvijala na 25 km dolgi progi. Start bo ob 10. uri pred stadionom na Rojcah. Od tu bodo tekmovalci pretekli pot, ki od Majnice pelje mimo Vihanove, Fare, Gradišča, Zdravščine, Petovelj, Sovodenj, stan dreža nazaj na Rojce. Naj povemo, da so se prejšnjih izvedb udeležbi tudi nekateri tekači iz Itahje in Jugoslavije, ki so bili člani državnih reprezentanc. Izbrana vrsta brez naših MONTECATINI — Včeraj je bila v Montecatiniju košarkarska ekshi- bicijska tekma med domačim dru-gohgašem Panapesco in selekcijo najboljših košarkarjev B hge. V izbrani vrsti ni bilo predstavnikov Jadrana. Srečanje se je končalo neodločeno s 124:124, po prvem polčasu pa je vodilo izbrano moštvo s 63:52. (M. R.) »PROPAGANDA« LAVORATORI PORTO — BOR 36:103 (18:53) BOR: Filipčič, M. Umer 4, Debeljuh 25 (1:5), Starec 2, Barini 8, Pauhca 36 (0:1), Martinii 2, D. Umer 6 (2:4), Gregari 18 (0:2), Posega 2, Turk. V zaostalem srečanju je Bor visoko premagal šibko postavo Lavoratori del Porto. Tekma je potekala enosmerno, saj so naši stalno večali razliko v svojo korist. Prvič sta do točk prišla tudi Massimihano Umer in Maksi Martini. Sedaj čakata naše dve zelo važni tekmi z Don Boscom in SGT, ki bosta odločah o končni uvrstitvi. (Vanja Jogan) Košarka: na jutrišnjem gostovanju v Livornu STEFANE! NA ODLOČIENEM GOSTOVANJI Peter Suhadolc o »filatelističnem« športu ■V Sport preko znamk: zanimanja bolj malo S sobotno zmago proti neapeljskemu Mulatu je tržaški Stefanel dobil nekaj kisika, vendar so njegove možnosti za obstanek v A-l ligi še vedno prav minimalne in niso odvisne samo od Fischetta in tovarišev, temveč tudi od razpleta na drugih igriščih, kjer bodo zaposleni neposredni tekmeci pred izpadom: Opel iz Reggio Calabrie, Silverstoni in Livorno (za slednjega ta ugotovitev velja za zadnji dve koli, ker bodo prav jutri Tržačani gostovali v Livornu). Položaj zadnjih šestih na lestvici je namreč naslednji: Livorno in Silverstone 20 točk. Opel 18, Stefanel 16, Bmetton 12 in Mulat 6. Za Tržačane bo torej gostovanje v Livornu odločilno. Z zmago bi seveda dobili novega upanja, a nič drugega, saj bi morali v naslednjih dveh kolih nadoknaditi še dve točki (v primeru istega števila točk imajo b,oljšo medsebojno razliko od Opla in Livorna). Vse to so seveda računi brez krčmarja. Gotovo je edinole to, da bi si Ste- KOŠARKARSKA trim LIGA Visoka zmaga Domove peterke Dom - Renče Dornberk 102:85 (49:25) DOM: M. Domik, G. Nanut 4, Semolič 11, A. Nanut 40, Coretti 22, Kri-stjančič 13, U. Dornik 12. RENČE DORNBERK: Saksida, N. Pregelj 24, Toplihar 10, čeme 18, Mozetič 7, I. Pregelj 26, Konjedic, Kavčič, Fajt. PON: Mozetič (38). ON: Dom 14, Renče Dornberk 18. TRI TOČKE A. Nanut 5, Semolič in Pregelj 1. Domovci so končno dosegli prvo zmago v povratnem delu letošnje novogoriške trim lige. Ekipi sta si bili enakovredni do 8. minute prvega polčasa, nakar so »belo - rdeči« z delnim izidom 18:4 krepko povedli. To vodstvo so nato naši obdržali vse do konca srečanja, kljub vsem naporom gostov, ki so skušali na vse načine nadoknaditi zamujeno. Med domovci je tokrat najbolje zaigral Andrea Nanut, ki je dosegel kar 40 točk. Med gosti sta bila daleč najboljša oba Preglja. Prihodnje srečanje bodo domovci igrali v četrtek, 3. aprila na domačih tleh s pričetkom ob 20.30, proti močni peterki Nuncev. (M. Čubej) fanel s porazom zapravil še zadnje možnosti za obstanek, zmaga pa mu še ne bi prinesla rešitve in bi bilo treba trpeti do konca (v predzadnjem kolu bo igral proti Marru iz Riminija in v zadnjem proti turinskemu Bcirloniju). Spodbudno je sicer dejstvo, da je s povratkom Fischetta ekipa spet pokazala nekdanje vrline, Coleman in Shelton sta zaigrala kot znata, zato je res škoda, da je za rešitev ostalo tako malo možnosti in časa. Od ostalih srečanj velja omeniti, da bo Silverstonei, ki še ni matematično rešen, gostoval pri Mobilgirgiju, ki bo gotovo z dobro igro v prvenstvu skušal preboleti razočaranje, ki ga je doživel v Koračevem pokalu, ki ga je med tednom moral prepustiti Banco-romi. SPORED: Marr - Simac; Ber Ioni -Scavolini; Benetton - Bancoroma; Granarolo - Arexons; Mobilgirgi - Silverstone; Divarase - Mulat; Livorno Stefanel. Eno izmed tistih vprašanj, s katerimi so se mnoga naša zamejska slovenska športna društva v vsem obdobju svojega obstoja najbolj prizadeto ukvarjala, je bilo zlasti vprašanje prisotnosti neslovenskih tekmovalcev v njihovih vrstah. Ker je postal ta problem v zadnjih letih posebno žgoč zlasti v mestnem središču v Trstu, pa verjetno tudi v Gorici in še kje, ni pa bilo o njem še nikjer poglobljene razprave, je sklenilo športno združenje Bor prirediti za svoje odbornike in trenerje okroglo mizo z naslovom: »Odpiranje: do kje, kako, zakaj.« Namen te okrogle mize, ki bo na sporedu v ponedeljek, 7. aprila in je odprta tudi ostalim Borovim članom in članom drugih društev, če jih ta problematika zanima, je predvsem izmenjati kvalificirane poglede na prisotnost neslovenskih tekmovalcev v slovenskih društvih, pa tudi trenerjev, odbornikov in članov sploh. Vodstvo ŠZ Bor je za to priložnost povabilo na sodelovanje pri okrogli mizi tudi predstavnike SKGZ, ZSŠDI, sdelavce SLORI, ter več oseb, ki se poklicno, strokovno ali drugače uk- Včerajšnji izid: Opel - Cantine Riunite 78:69. A-2 LIGA: Wright poškodovan V A-2 ligi je videmski Fantoni na dobri poti, da si zagotovi prestop. Trenutno je na četrtem mestu (vodita Cortan in Yoga z 38 točkami, Fantoni in Giorno jih imata 34, Filanto in Ippodromi 32). Prav v tem kolu bodo Videmčani gostovali pri milanskem Filantu. Z zmago bi naredih nadaljnji soliden korak proti A-l ligi, s porazom pa bi vse' znova odprli. Iz videmskega tabora pa ne prihajajo nič kaj spodbudne vesti: med tednom se je poškodoval Wright in njegov nastop je v dvomu. Goriški Segafredo bo igral doma, kjer ga čaka težak posel, saj se bo pomeril s prvouvrščenim Cortanom. SPORED: Segafredo - Cortan; Giorno - Yoga; Filanto - Fantoni; Mister-day - Jollycolombani; Sangiorgese -Ippodromi; Annaballa - Rivestoni; Fermi - Popper ; Fabriano - Liberti. varjajo s to problematiko ali s problematiko naše telesne kulture na splošno. Nobenega dvoma ni, da bo okrogla miza izjemno zanimiva, saj bo obravnavala eno izmed najpomembnejših vprašanj naše telesne kulture in če že nanje ne bo dala konkretnega odgovora, bo pa vsaj razkrila širše družbene vzvode, ki ta pojav pogojujejo. Tudi to ni malo. (—boj—) Začetek atletske sezone V nekaterih deželnih centrih se atletska sezona začenja že danes s pokrajinskimi tekmovanji, prva preizkušnja v Trstu pa bo v torek L in sredo 2. aprila na Kolonji. Otvoritvena tekmovanja predvidevajo nastope v vseh kategorijah, tehnični program pa nudi dokaj nenavadne panoge, ali bolje teke na razdaljah kjer se ne vodijo rekordi in iz katerih časi ne bodo dali povsem točne slike o trenutni formi atietov is atletinj. Tehnične panoge predvidevajo samo skok v daljino, met krogle in lučanje kroglice za najmanjše. Pred mnogimi leti smo v Primorskem dnevniku objavili zelo dolgo in popolno serijo prispevkov »Šport na znamkah«, ki jo je pripravljal sedanji predsednik ZSŠDI Odo Kalan. Da bi kaj več zvedeli o filateliji s posebnim poudarkom na športu, smo za nekaj misli zaprosili predsednika filatelističnega kluba »Košir« Petra Suhadolca, svoj čas tudi aktivnega športnika. Najprej nas je zanimalo, koliko je mladih filatelistov v klubu. »Mladih članov — takih med 16. in 20. letom — je v klubu bolj malo. Verjetno kaka desetina.« »So ti mladi filatelisti, upoštevajoč običajna leta za športno udejstvovanje, usmerjeni na šport tudi s filatelističnega vidika?« »Izrecno na šport bolj malo. Ne vem niti, če so med njimi aktivni športniki. Običajno pri nag zbiramo znamke iz Italije in Jugoslavije, posebno važnost pa pri klubu polagamo na tematske zbirke, s katerimi se lahko nekaj pove.« »Nikakor ne skušamo usmerjati zbiranje znamk na določene, na primer športne, tematike.' Vsakdo si zbere svojo tematiko, tisto pač, ki mu najbolj leži. Osebno imam tudi športno žilico in se ukvarjam z znamkami, ki obravnavajo alpinizem. Športnih tem pa je med našimi člani malo.« »Olimpijske igre so s filatelističnega vidika navadno deležne izredne pozornosti. Je vsaj ta tema priljubljena?« »Med našimi starejšimi člani obstaja zelo bogata zbirka znamk, ki zadevajo olimpijske igre, za mlajše pa je ta tema manj aktualna. V prvi vrsti doživlja vsako olimpijsko leto pravo poplavo izdaj in nabava vseh ali tudi samo dela serij bi pomenila velik finančni napor, ki ga mladi filatelisti ne zmorejo. Poleg tega se mladi filatelisti bolj izživljajo z medsebojnim zamenjavanjem.« »Bi bila Športna šola primerna za širjenje zanimanja za filatelijo?« »V obdobju osnovne šole, ki jo športna šola krije, se res pojavljajo znamke, zbiranje pa odgovarja bolj potrošniški modi, ki jo predstavljajo razne »figurine«. Bolj specifični interesi se porajajo v nižji srednji šoli in s filatelistično vzgojo' je primerno začeti prav v teh letih. V okviru našega delovanja smo zače- li z decentralizacijo, ki naj bi nudila organizirane oblike dela predvsem nižješolcem. Ta akcija ni še dosegla stopnje rednega delovanja in je marsikje zabeležena le kot poskus. Omenil bi tu Bazovico, Opčine in Nabrežino.« Peter Suhadolc je glede športnih znamk omenil tudi tipične špekulacije pri izdajanju novih serij. Socialistične evropske države so pri izdajanju športnih znamk zelo aktivne, njihova proizvodnja pa je tudi na dobri umetniški ravni. Izjema je Romunija, katere znamke so jasno u-smerjene le v nabiranje tujih valut. »Nevarnost« predstavljajo tudi znamke, ki jih izdajajo razni Arabski emirati ali druge mini-države. športna tematika je pri teh poštnih upravah izkoriščena do skrajnosti, kupca pa se skuša zgrabiti na podlagi velikosti znamk in predvsem njihove barvitosti. Bruno Križman ŠPORTNA ODDAJA RADIA OPČINE Keir so zaradi velikonočnih praznikov vsa ligaška prvenstva, v katerih igrajo naša moštva, prekinjena, danes odpade športna oddaja Radia Opčine. Le-ta se bo nadaljevala v nedeljo, ko bodo na sporedu običajne rubrike z neposrednimi prenosi z naših igrišč in z vsemi nogometnimi izidi italijanskega in jugoslovanskega prvenstva. V nedeljo, 7. aprila, v organizaciji ŠZ Bor Zanimiva okrogla miza Odbojka under 14: borovke prizadevne, a slabi pogoji Druga po vrsti med ženskami odbojkarskimi ekipami under 14, ki jih bomo predstavili v posebni rubriki ob začetku prvenstvenih bojev, je mlada šesterka Bora. Kratek pogovor smo imeli s trenerjem Aleksandrom Korenom,- ki je še lani vodil združeno ekipo Friulexport, s katero je na državnem prvenstvu deklic osvojil srebrno kolajno, kar je eden največjih uspehov v zgodovini naše odbojke. Najprej smo ga vprašali, ah mu je povratek k začetnicam po velikih uspehih z mladinkami povzročil kakšno težavo. »Prvi stik res ni bil najlažji, ne zame ne za moje nove varovanke. Sedaj mislim, da je precej boljše. Vtis imam, da je večina deklet razumela, kaj od njih zahtevam in pričakujem.« »Opiši nam skupino.« »Tekmovalna skupina je pravzaprav konica širšega izbora kakih 25 deklet. Velika večina pripada letniku 1973: v skupini, ki tekmuje, je namreč le ena za leto dni starejša igralka, še ta pa je rojena decembra. Skupino, ki za sedaj še ne tekmuje, vodita Sandra Foraus in Marko Kalc, ki je jamstvo za kakovost dela, meni občasno pomaga še Marko Marega. »Kakšni pa so obeti?« »Telesne značilnosti nekaterih igralk so prav dobre, prizadevnost je pri vseh zadovoljiva, ozračje delavno, pogoji pa slabi, saj v glavnem vadimo na liceju Prešeren, ki ne premore telovadnice z ustreznimi merami za odbojkarsko igrišče. Kljub temu je napredek pri igralkah viden, a treba bo kaj ukreniti, sicer bo razvoj zavrt.« Ekipo under 14 Bora sestavljajo naslednje igralke: Karin Vitez, Tamara Vidah, Kristina Rustja, Erika Inamo, Elenca Brazzani, Irena Milanič, Paola Gerdol, Tea Bontempo, Ingrid Sancin, Nataša Grbec, Vesna Pahor, Katja Manfredini in Metka Kodrič. obvestila JK ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo za ureditev prostora v soboto, 5. aprila, s pričetkom ob 9. uri. SPDT obvešča, da bo 32. redni občni zbor v petek, 11. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gre-. gorčičevi dvorani v Trstu. Dnevni red je naslednji: otvoritev občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev delovne komisije; poročila; razprava; poročilo nadzornega odbora in raz-rešnica staremu; volitve novega odbora. PRIMOTOR KLUB obvešča člane, ki se bodo udeležili izleta v neznano jutri, 31. marca, naj se za odhod zberejo ob 9. uri v društveni gostilni Pri Dinotu v Dolini. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA sporoča, da se bo tečaj za šolsko mladino začel 2. aprila ob 18. uri na Pa-dričah. Tečaj za odrasle začetnike pa se bo pričel 9. aprila ob isti uri. Informacije in vpisovanje na sedežu ZS ŠDI — Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 767304 ali pa neposredno pred začetkom tečajev na teniških igriščih. Mladi jadranovci si nabirajo izkušnje Moštvo Jadrana Farca nastopa v drugem delu kadetskega državnega prvenstva, kjer je konkurenca, glede na prvi del, zelo ostra. Varovanci trenerja Massima Rase-nija so poskrbeli že za lep podvig, da so se uvrstih v drugo fazo tega prvenstva, v kateri igrajo zelo močna moštva, kot so Fantoni, Segafredo in Stefanel. Kljub nekaterim dosedanjim porazom pa je pomembno to, da naši fantje igrajo požrtvovalno in da si nabirajo dragocene izkušnje v veliki želji, da bi čimprej oblekli dres Jadra-novega članskega moštva. Na sliki: akcija med prijateljsko tekmo v tržaški športni palači med Jadranom Farcom in NPD, v kateri so naši predstavniki zmagali. KNJIGARNA in PAPIRNICA »II Carso« Sesljan (Trst) - Center Tel.: 299717 NA RAZPOLAGO IMAMO RAZNE SLOVENSKE KNJIGE ALI PA VAM JIH NAROČIMO! PO POLOVIČNI CENI - nove knjige »REMAINDERS« Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš 23 mm) 50 000 hr Finančni m legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 650 hr beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST -Trst. Ul. Yfcl*1 T%1 i TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 i s 1 1 1 Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST 1. iz mm H H H Hb ■■ SUK ■ Tel. (0432) 731190 Založništvo tržaškega tiska. Trst '3512348 vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI. AH H H H Hm HH ; Odgovorni urednik Bogumil Samsa Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11 nad - telefon 223023 M. dnevnik Udaje L JzTT fcjfd ttaUfrnke „tUkef^Trs, 30. marca 1986 Na pobudo skupine italijanskih ustanov Sanremski festival v Moskvi SANREMO — Čeprav je sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov ne preveč prikrito izrazil svoje negodovanje nad festivalom lahke glasbe v Sanremu, bo prav v Moskvi v kratkem na sporedu nekakšna ponovitev popularnega festivala, ki ga med drugimi prirejajo sanremska občina, RAI in Italijanska fonografska družba. Prireditev, ki bo na sporedu v Moskvi od 7. do 13. aprila, se bo imenovala »Sanremo - Moskva v cvetju in pesmi iz Italije«, sovjetska televizija pa jo bo predvajala v vseh državah Comecon. Glavna napovedovalka na prireditvi bo italijanska pevka Milva, na tej pa bodo med drugimi nastopili sledeči pevci in pevke: Loredana Bertè, Mar- cella, Renzo Arbore, Enrico Roggeri, Eros Ramazzotti, Orietta Berti, Gino Paoli, Lena Biolcati, Dori Ghezzi in še drugi. Mesto Sanremo b,o sodelovalo tudi pri okusni okrasitvi s cvetjem moskovskega teatra »Ostankino«, kjer bo na sporedu prireditev. Na prireditvi bodo sodelovali tudi plesalci in plesalke moskovskega Bolšoja. Itabjanska RAI bo vso manifestacijo prenašala dne 10. aprila, poleg tega pa se bo med prireditvijo večkrat povezala z Moskvo. Sovjetska televizija bo iz tega pripravila pravo glasbeno nadaljevanko, ki bo trajala štiri večere Itabjanska glasbena »karavana« se bo v Sovjetsko zvezo premikala vi- cini, predvidoma pa bo stala kako milijardo lir. Kaže, da v tem primeru denar ni problem. Družba Sacis, ki sodeluje z RAI na propagandnem področju, ja že dobila sponsorje. Torej kaže, da se je po tobkih letih pogajanj in načrtov končno uresničila pobuda o »sovjetskem Sanremu«, oz. točneje o Sanremu prenešenem na sovjetska tla. Sovjeti so večkrat dokazali, da zelo cenijo itabjansko glasbo, saj je dovolj, da se spomnimo triumfalnih turnej Giannija Morandi-ja, Sergia Endriga in drugih, sedaj pa jo bodo lahko spoznab še boljše. Pa čeprav je Gorbačov izjavil, da mu Sanremo, kateremu je letos sledil po televiziji, ne diši... Poplava reklame na TV RIM *— Na gledalce itabjanske televizije »zgrmi« vsak dan skoraj osem ur oddaj ekonomske propagande. Podatke navaja zadnja številka revije Comunicare, ki pojasnjuje, da so javne in zasebne televizijske postaje lani oddajale povprečno vsak dan 7 ur in 56 minut reklamnih oddaj. S tem je Itabja dosegla v Evropi nezavidljivo prvo mesto. Po piodatkih o-menjene revije je namreč zdaleč prehitela Grčijo, ki je na drugem mestu lestvice s slabima dvema urama reklamnih oddaj na dan, sledijo Španija (1 ura in 25 minut), VB (1 ura in 12 minut) in Švica (1 ura). Kljub »poplavi« ekonomske propagande pa je reklamni izkupiček v Italiji dokaj skromen. Lani so RAI in zasebne postaje vnovčile skupno 1.800 mibjard lir za ekonomsko propagando, medtem ko so na primer britanske TV pjostaje za veliko manj »reklamnega časa« vnovčile 3.200 mibjard lir, medtem ko so francoske postaje zbrale pribbžno 900 milijard lir. V Italiji telezivija »piogoltne« pribkžno polovico vseh sredstev, ki jih podjetja investirajo v ekonomsko propagando, v VB pa, kljub večjemu iztržku, le tretjino reklamnih investecij. Britanci ne ljubijo živali LONDON — Britanski miti se nezadržno rušijo. Tako se je v prejšnjih dneh pod težo podatkov zrušil tudi mit o‘Angležih kot ljubiteljih domačih živali. Resnica je povsem drugačna pravijo pri ustanovi RSPCA, ki ščiti živali pred nasiljem. Lani je namreč ustanova raziskala 64.678 primerov nasilja nad živalmi. In tudi ni res, da velik obisk razstav psov in podobnih pobud pomeni ljubezen do živali, trdijo pri omenjeni ustanovi. Lastniki večkrat psu pristrižejo uha ali rep, da bi se le uvrstil na prvo mesto. In to najbrž ni ravno odraz ljubezni. Nenavaden pojav v Veliki Britaniji »VOJNI OTROCI« IŠČEJO OČETE BIRMINGHAM — V zadnjih letih se je v Veliki Britaniji uveljavila dokaj nenavadna manija: na desetine štiridesetletnikov hoče odkriti istovetnost svojih neznanih ameriških očeUrv, ki so med vojno služili vojaški rok v Angliji. Ameriško veleposlaništvo v Londonu ima zato polne roke dela z ljudmi, ki hočejo informacije o ameriških drždvljanih in se obešajo tudi na najbolj neznatno sled, da bi vendarle spoznali svoje korenine onkraj Velike luže. Iskanje pa je zelo zahtevna in težavno, saj so informacije, s kote ' rimi razpolagajo britanski štiridesetletniki dokaj skromne in pomanjkljive. Večkrat je, kot če bi iskali iglo v seniku, se pritožujejo na ameriški ambasadi v Londonu, na katero se poprečno obrne vsaj en britanski št iride setletnik na dan: Poleg tega pa diplomatsko osebje ni radodarno z informacijami, češ »gre za delikatne informacije, ki jih ni mogoče posredovati komurkoli«. Med Britanci pa je vsekakor vzbudil precej pričakovanja primer gospodinje Shirley McGlade iz Birminghama. Ženska je poznala le očetov priimek in je vedela, da je bil rojen v Idahu. Kljub temu pa ji je uspelo, da ga je našla in v kratkem ga bo obiskala v ZDA. Shirley je iskala očeta skoraj dvanajst lei, odkar ji je mati leta 1974 zaupala, da ni vojna sirota, pač pa se je rodila iz razmerja, ki ga je med vojno imela z nekim ameriškim vojakom. Odtlej si birminghamska gospodinja ni dala več miru: za vsako ceno je hotela spoznati očeta. V izbiri sredstev je Shirley imela srečno roko, odločilnega pomena za uspešno iskanje pa je bil intervju z nekim ameriškim dnevnikom, kateremu je ženska zaupala svoje težave. Shirley je tako končno našla očeta in govorila z njim po telefonu, v kratkem paaga bo obiskala v Združenih državah. Po besedah ženske je bil oče izredno presenečen, ko je ugotovil, da ima hčer v Veliki Britaniji, tudi on pa je izrazil željo, da bi se čimprej spoznala. Manj sreče kot Shirley pa je imela 41-letna Janet O’Reagan, ravnateljica neke birminghamske veleblagovnice, ki si že precej let zaman prizadeva, da bi našla roditelja. Tudi Janet je bila do nekaj let od tega prepričana, da je vojna sirota, šele nato je zvedela, da je njen oče ameriški vojak, ki je imel kratko ljubavno razmerje z njeno materjo. Doslej je Janet napisala na desetine pisem, preučila kopico labilnih sledov, preiskala vrsto dokumentov, a zaman. Sedaj je sklenila, da bo pisala vsem O'Reaganom, ki živijo v New Torku in v ta namen si je priskrbela telefonski imenik ameriškega velemesta. »Napisala sem že 550 pisem, pravi ženska, vendar brez uspeha. A ne bom odnehala. Ne bom se čutila popolna oseba, dokler ne bom spoznala očeta.« In vprašanje je,, koliko je še takih »vojnih otrok« v Evropi, ki bi radi odkrili svoje čezoceanske roditelje. Vsekakor gre za eno od posledic druge svetovne vojne, ki jo ena cela generacija občuti še danes in ki se z iskanjem svojih korenin skuša osvoboditi te, zanje dokaj težke dediščine. TRGOVINA OBUTVE »Bottega della scarpa« MADOTTO vošči vesele velikonočne praznike in sporoča, da ima na razpolago novo kolekcijo modelov za pomlad in poletje KRIŽ 200 — TRST — Telefon 220340 NOVO ZASTOPSTVO AUSTIN ROVER RAMCM novm TOMAUTO SAS. Ul. Nizza 15 — Tel. 0481/83923 — GORICA STANISLAV TOMAŽIČ vam nudi po zelo ugodnih cenah MINI, METRO, MAESTRO, MONTEGO, ROVER itd. S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 768667 - 772002 bianchi srl arredamenti ULCRISPI 42 TRST ^7642 25 r; PRODAJA IN POPRAVILA f OMAS HLADILNIKI, MESOREZNICE IN TEHTNICE bizerbr BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA OPREMO SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN Jože Trobec V" Čenča 43.