UHEDXIST V O IN UPRAVA: LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. t TELEFON 55-22 DO 55-2»
BOKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
INSEBAlNi ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON Stt-žž SS-55
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ST HOMl-l
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 15 DIN
GLA SILO OSVOBODIL NE
FRONTE
L O
E N I J
UKAZ
o sklicanju Ljudske skupščine LRS k IV. rednemu zasedanju
Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS na podlagi 56. člena ustave LRS
ODLOČA:
Ljudska skupščina Ljudske republike Siovenlje se skliče k IV. rednemu zasedanju na dan 14. decembra 1948 v Ljubljani.
U. št. 111	Ljubljana, dne 8. decembra 1948.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: France Lubej 1. r.	Predsednik: Josip Vidmar 1. r.
SEJA VLADE LR SLOVENIJE
V ponedeljek 6. decembra je vlada LRS pod vodstvom predsednika tov. Mihe Marinka razpravljala in sprejela predloge osnutkov zakonov:
1.	o dodatnem proračunu LRS za leto 1948;
2.	o spremembah in dopolnitvah zakona o državnih uslužbencih LRS;
3.	o pristojnosti kraj. ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni.
Vlada je tudi imenovala člane Komisije za zakonodajo in organizacijo državne uprave pri vladi LRS.
Vsi trije zakonski predlogi so predloženi Ljudski skupščini LRS v pretres in sklepanje.
Iz pisarne Generalnega sekretariata Viade LRS
Za lik novega inženirja in tehnika
Velike družbeno - ekonomske spremembe, do katerih je prišlo pri nas z zmago narodno-osvobodilne borbe, so tudi našo tehnično inteligenco postavile pred nove naloge. Delovno področje naših inženirjev in tehnikov v starin družbenih razmerah je bilo sila omejeno, živeli so bolj po milosti kapitalistov, ki so tudi tehnično inteligenco izkoriščali s samo njim lastno brezobzirnostjo. Tudi ta inteligenca je v starem redu občutila vso težo stihijskih zakonov kapitalizma, po katerih je trenutna korist posameznega kapitalista osnovno vodilo v gospodarstvu. Vsemu temu je treba dodati še to, da je bila stara Jugoslavija polkolonialna dežela, ki so jo njeni kapitalistični gospodarji namenoma držali v tehnični zaostalosti, da so iz nje vlekli čim večje profite. Vse to je prišlo do izraza tudi v naši tehnični inteligenci, ki se v takih razmerah ni megla razviti v dovcljnem številu in se dostikrat tudi strokovno ni mogla dvginiti na potrebno višino, ker ni bilo objektivnih pogojev za to.
Z zmago narodno-osvobodilne borbe in z začetkom graditve socializma pa so se naši tehnični inteligenci odprle neomejene možnosti dela in razvoja. Velike uspehe smo v zelo kratkem času dosegli na področju obnove in že v prvih dveh leiih graditve socialističnega gospodarstva prav gotovo tudi po zaslugi inženirjev in tehnikov. Velika večina naših inženirjev in tehnikov se je že v tej prvi dobi trudila za obnovo in dvig našega gospodarstva ne samo v obliki neposredne pomoči, ki jo je nudila ljudski oblasti na svojih službenih mestih; inženirji in tehniki so že v tem časa po iastni pobudi v okviru svojega društva obdelovali številne probleme, katerih rešitev je narekovala planska graditev našega socialističnega gospodarstva. Mnogo so napravili za popularizacijo tehnike med ljudstvom in podobno.
V.	kongres KPJ pomeni nedvomno cflločilno prelomnico v našem druž-beno-političnem življenju. Podal je točno marksistična - leninistično analizo vsega boja naše Partije za osvoboditev delovnega ljudstva Jugoslavije izpod jarma kapitalističnih eksploatator jev, jasno je tudi nakazal pot našim narodom v socializem. V. kongres KPJ je tudi naši tehnični inteligenci jasno nakaza! njene naloge. Pomen tega kongresa za naše inženirje in tehnike je prav v tem, kar smo že zgoraj poudarili, da je namreč da! analizo našega gospodarskega in družbenega razvoja, ir. da je bila s tem obenem nakazana tudi vloga Inženirjev in tehnikov pri izpolnjevanju petletnega plana. V. kongres KPJ je ponovno poudaril, da je naloga petletnega plana likvidacija tehnične zaostalosti naše domovine, ekonomska in politična neodvisnost naše države in utrditev naše obrambne moći. V. kongres KPJ je tudi poudaril, da predstavlja likvidacija tehnične zaostalosti materialno pripravo za dokončno zmago socializma v naši deželi.
Naloge, ki jih je V. kongres KPJ postavil pred naše inženirje in tehnike so le-ti resno vzeli. Na drugem kongresu društva inženirjev-tehnikov, ki je bil v prvih dneh novembra v Beogradu, so te naloge tudi konkretizirali. Na tem kongresu so ugotovili uspehe svojega dosedanjega dela, ugotovili so napake, postavili so smernice za svoje delo pri graditvi socializma v bodoče skratka postavili so lik socialističnega inženirja in tehnika.
Nedvomno je bila doslej ena glavnih težav, ki pogosto preprečuje še večje uspehe v našem planskem gospodarstvu, ideološka nejasnost v glavah posameznih tehničnih strokovnjakov, kaj je danes osnovno in bistveno v naši borbi za zgraditev socializma. Odtod tudi pogosto napačno gledanje na tehniko in tehnično organizacijo, kakor da bi bilo vprašanje tehnike in tehnične organizacije osnovno v našem planu. Te stvari je tov. Kidrič zelo jasno razložil na II. kongresu KP Slovenije, ko je dejal:
»Borba za zgraditev socializma pomeni odločen, neodjenljiv ’coj za socialistične odnose v proizvodnji in menjavi, za socialistično družbeno vsebino naše gospodarske organizacije. Tega boja ne bijemo samo proti ma-
terialno-družbenim ostankom kapitalizma v naši deželi, temveč se borimo tudi proti kapitalističnim ostankom v ljudski psihologiji, proti kapitalističnim ostankom v naši lastni zavesti, v naši lastni miselnosti.« In naprej pravi tov. Kidrič: »ze zaradi tega, ker še obstajajo kapitalistični ostanki v naši deželi, ker še obstajajo pogoji za oživ-ijenje in krepitev kapitalističnih odnosov, ker socialistična graditev še ni dovršena, že zaradi tega Ee moremo tistega, kar je osnovno in bistveno v naših pianih, reducirati na vprašanje tehnike in organizacije na splošno, organizacije v smislu njene tehnične izvedbe. Osnovno in bistveno v naših planih je borba za socializem.«
Da se tega dejstva danes popolnpma zavedajo tudi naši inženirji in tehniki, kaže delo njihovega II. kongresa, na katerem so sprejeli jasne sklepe, da bodo odpravili vse napake in pomanjkljivosti v svojem delu, ki so največ-krai izvirale, kakor smo že poudarili, iz nerazumevanja tega osnovnega vprašanja. To nerazumevanje pa dostikrat izvira iz napačnega pojmovanja znanosti. Zato so sprejeli na kongresu sklep, da se morajo inženirji in tehniki boriti za to, da se znanost očisti ideoloških ostankov kapitalizma; obravnavanje znanstvenih vprašanj morajo postavijati na edino pravilne znanstvene temelje dialektičnega materializma. Ce si bodo te temelje tudi osvojili, se bodo veliko laže borili proti napakam, ki se pogosto ponavljajo v njihovem praktičnem delu. To je zlasti tehnokratsko reševanje problemov, kar se pogosto pojavlja v planiranju, birokratizem, premajhna vera posameznikov v naše lastne sile za izpolnitev plana in za uresničenje socializma. Odtod izvira tudi največkrat premajhna skrb posameznih inženirjev in tehnikov za lastno višjo strokovno raven, kakor tudi brezbrižnost za dviganje novih strokovnih kadrov.
Ko je tov. Kidrič na V. kongresu KPJ govoril o konkretnih nalogah naše industrijske izgraditve, je dejal, da je težišče po eni strani v proučevanju vzrokov, zakaj posamezne kapacitete ali njih posamezni deli niso povsem izkoriščeni, zakaj imajo tako imenovana «tesna grla« ter v odstranjevanju teh vzrokov, po drugi strani pa v osvajanju novih tehnoloških procesov. Tudi za izvršitev teh nalog so na II. kongresu inženirji in tehniki sprejeli potrebne sklepe.
Lenin in Stalin nas učita, da je dvig produktivnosti dela v skrajni liniji najvažnejši vzvod za zgraditev socializma. Kajti, večja produktivnost dela e najpomembnejši vir za povečanje družbene akumulacije in za dvig življenjskega standarda deiovrjih ljudi. To pomeni, da mora biti težišče dela inženirjev in tehnikov pri izpolnjevanju nalog našega petletnega plana v iskanju poti in sredstev za stalno in sistematično dviganje produktivnosti dela. Pri tem je treba zlasti poudariti pomen mehanizacije delovnega procesa, važnost iskanja dovršenejših tehnoloških procesov proizvodnje, važnost nanstvene organizacije dela, da bi se popolnejše in pravilnejše izkoriščala razpoložljiva tehnika, važnost racionalizacije proizvodnje, štednja s surovinami, materialom, gorivom, energijo in podobno. Zato so inženirji-tehniki na svojem II. kongresu postavili kot eno izmed svojih najvažnejših bodo-. ih nalog prav dvig produktivnosti dela, znižanje polne lastne cene ter zboljšanje kvalitete proizvodov. In kar je posebno važno, poudarili so tudi, da je treba. vso pažnjo posvečati no-vatorjem in raclonalizatorjem, ki so za dvig proizvodnosti dela pri nas že veliko napravili, ki so pa dostikrat zanemarjeni in jim ne nudijo potrebne pomoči prav tisti, ki bi to najlaže storili, to so inženirji in tehniki. Se posebej pa so poudarili, da je v bodoče treba ustvariti v našem gospodarstvu še trdnejšo povezanost naše tehnične inteligence z delavskim razredom, in to tako v proizvodnji kakor političnem delu. Kajti trdna povezanost delavskega razreda in tehnične inteligence je veliko jamstvo, da bo naša borba za izgraditev socializma uspešna in zmagovita.
Okrajne konference žena — prispevek k utrditvi organizacij AFŽ
Naše žene na okrajnih konferencah še ponovno pregledujejo priprave za III. kongres in ugotavljajo, da so v tekmovanju za kongres uspele razgibati ne samo članice organizacije, pač pa so vključile v delo po večinj tudi tiste, ki' so doslej stale ob strani. Novi načini dela — taki, ki so blizu vsakdanjemu življenju naše žene — so omogočili, da so posamezne organizacije AFž izredno P°" živele svoje delo.
Postojna
Na okrajni konferenci AFŽ se je v nedeljo zbralo okrog 140 delegatk v Delavskem domu v Postojni. Po pozdravih zastopnikov množičnih organizacij ter referatih tovariša Jelerči-ča Jožeta, člana okrajnega komiteta KPS in sekretarke okrajnega odbora AFŽ Krmelj Pavle se je razvila živahna razprava.
Žene postojnskega okraja so v začetku leta sprejele načrte za svoje delo. Organizirale so gospodinjske in krojne tečaje v Orehku, Razdrtem in Prestranku, v katerih je bilo vključenih 60 žena.
V	postojnskem okraju imamo danes 115 aktivov AFŽ s 7521 ženami, od katerih je včlanjenih v AFŽ 6998 žena. V bivšem rakovškem okraju so se žene-sekretarke vaških odborov usposabljale za delo v organizaciji na tečaju, ki so ga imele na Rakeku v mesecu februarju.
V	krajevnih ljudskih odborih je 52 žena, v sindikalnih odborih 109, v odborih Osvobodilne fronte 147, članic OF pa je od vseh žena 99.2 %. Tudi na kulturno-prosvetnem polju so se udejstvovale skoro povsod in poskrbele za 'izvedbo proslav po vsem okraju na dan 8. marca.
Pri gradnji zadružnih domov so žene postojnskega okraja mnogo prispevale. Napravile so 10.528 ur prostovoljnega deia. Najbolj so se odlikovale žene iz Loža, Orehka, Babnega polja, Grahovega, Dolenje vasi pri Senožečah, Strmce in žene iz Hrastja, ki so pomagale pri gradnji zadružnega doma v Zagorju. Priznanje in pohvalo so prejele žene iz Senožeč zato, ker so na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi ustanovile sezonski dom igre in dela Prav tako so bile pohvaljene žene iz Starega trga, ki so v tem letu obdelale s prostovoljnim delom 5 ha zemlje in skrbele, da je imela mladina v dijaškem domu vedno dovolj zelenjave in krompirja. Skupne zelenjavne vrtove so obdelovale tudi žene v Senado-lah, Strmcih in v Šempetru na Krasu in pridelek predale mladinsko-vzgoj-nim ustanovam.
Ljudskega posojila so vplačale žene v postojnskem okraju 183.450 din. V tekmovanju pred II. kongresom KPS. so žene prispevale 6500 ur raznega prostovoljnega dela pri raznih akcijah.
Najbolj aktivne so bile žene pred volitvami v Cerknici, kjer so napravile v predvolivnem tekmovanju 1450 ur prostovoljnega dela in se 100 % udeležile volžtev.
Sekretar okrajnega odbora _ Zveze borcev je v razpravi pozval žene k delu pri vzgoji mladine, katera nai sloni na tradicijah narodno osvobodilne borbe in na primerih mnogih slavnih bork in aktivistk. Tovarišica Gerkman Slava iz Cerknice je govorila o mobilizaciji žena za delo v naši industriji. Tovarišica Gerželjeva iz Senožeč je orisala težave in uspehe pri ustanavljanju DIDov, Tovarišica Hojkar Ema je govorila o kulturno-prosvetnem delu na vasi in dala navodila za organiziranje novoletne jelke.
Zelo navdušeno pa so vse navzoče delegatke sprejele besede tovarišice Primožič Milice, sekretarke okrožnega odbora AFŽ, ki je govorila o načinu reševanja raznih problemov na vasi in poudarila nujnost, da postanejo naše žene članice raznih odborov, da se dejansko vključijo v delo krajevnih ljudskih odborov ter da razkrinkujejo vaške špekulante.
O	pomenu in delu pionirske organizacije je spregovorila tovarišica Mežnaršič Vida.
zadružnih domovih naredile v tem času 8540 delovnih ur. Med predkongresnim tekmovanjem so žene v okraju dvignile število novih Sanic OF za 120. pridobile so pa tudi nove članice socialnega fonda, Rdečega križa, kmetijskih zadrug in po vaseh 160 naročnic »Kmečke žene«.
Prvo mesto v predkongresnem tek-movaju so zavzele žene Murske Sobote, ki so v tem času odprle pravno posvetovalnico, dvignile število naročnic »Naše žene« za 120, pogostile 500 vojaških obveznikov, očistile grobove rdečearmejcev in internirancev, očistile trg okrog spomenika Zmage ter
osnovale aktiv za šivanje otroških igrač- Žene tega aktiva se dnevno sestajajo in pripravljajo iz ostankov blaga najrazličnejše igrače, s katerimi bodo obdarile ob novoletni jelki naj-1 manjše pionirje. Šivanje igrač so žene v Murski Soboti združile s političnimi predavanji in bralnimi krožki. V predkongresnem tekovanju so žene odprle tudi krpainico. Za požrtvovalno delo so bile najboljše aktivistke na prvi skupščini pohvaljene in nagrajene s knjigami. Celotni mestni odbor AFŽ v Murski Soboti pa je za svoje delo prejel kot nagrado krasen miniaturni kip maršala Tita.	EL K.
Jugoslovanske žene zahtevaj®, naj OZN
prekine stike s Sranklistlen® Španija
Split, 7. dec. Ob smrtni obsodbi nad hrabrimi borci za vzpostavitev demokratične Španije, med katerimi so tudi žene — borke za svobodo m pravice španskega naroda Maria Blasces, Clementina Callege, Carmen Oresco in Josefma Gonzales Cuderie — je bilo včeraj v Splitu protesta . zborovanje žena — delavk podjetja »Vicko Krstulovič«. Na zborovanju je govorila članica mestnega izvršilnega odbora AFŽ tovarišica Milka Kudrič. Tov. Kudrič je obsodila nezaslišano nasilje nad španskimi rodoljubi, ki ga izvaja krvavi frankistični režim ob podpori zapadnih imperialistov in pozvala žene - delavke, naj se pridružijo protestu vseh demokratičnih in naprednih žena sveta proti vzpostavljanju trgovinskih in diplomatskih odnosov s frankistično Španijo in za dokončno uničenje krvavega Franca in njegovega fašističnega režima. S protestnega zborovanja so žene poslale Mednarodni demokratični federaciji žena tole brzojavko:
»Me, žene delovnega kolektiva podjetja »Vicko Krstulovič«, delamo skupno s svojimi tovariši za izpolnitev našega prvega petletnega plana ter s
lem gradimo socializem v naši državi ter boljše življenje za mlado po-kolenje in vse delovne ljudi. Za enako delo smo enako plačane ter uživamo popolno svobodo, ki je lahko samo v državi resnične demokracije, ki gradi socializem pod vodstvom herojske Komunistične partije Jugoslavije z našim ljubljenim tovarišem Titom na čelu. Pri tej graditvi se ravnamo po herojskih primerih bratske Sovjetske zveze. Zbrane na protestnem množičnem sestanku dvigamo svoj glas proti frankističnemu režimu in nasilju nad španskimi rodoljubi, ki ju podpirajo zapadni imperialisti, proti najnovejšim smrtnim obsodbam nad rodoljubi, med _ katerimi so tudi slavna imena Marie Blasces, Clementine Callege, Carmen Oresco in Josefine Gonzales Cuderie. To nas spominja na fašistično okupacijo naše domovine. Zategadelj pozivamo po demokratični federaciji žena organizacijo ZN, naj prekine sleherni stik s frankistično Španijo ter pošiljamo naše borbene pozdrave herojski borbi španskih žena, želeč jim popolno svobodo, za katero so stremele in se borile njihove pobornice.«
Mednarodna demokratična federacija žena zahteva sodelovanje v ©ZN
Budimpešta, S. dec. V nadaljevanju drugega kongresa Mednarodne demokratične federacije žena je poročala včeraj poljska delegatka Kormanova o zaščiti otrok. Opisala je povojne uspehe Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije na tem področju in poudarila, da posvečajo v maršatiziranih državah otrokom prav malo pozornosti.
V	diskusiji je prva govorila Maria Hofmeister, predstavnica nemške delegacije, za njo pa v imenu bolgarske delegacije Rada Todorova.
Na predlog generalnega tajnika Mednarodne demokratične federacije žena je kongres poslal brzojavko generalnemu ta jniku OZN Trygve Lieu, v kateri zahteva, da mora dobiti v gospodarskem in socialnem odboru OZN pravico do posvetovanja in do predlogov, omogočijo pa naj ji tudi aktivno sodelovanje pri delu OZN za čim učinkovitejšo zaščito žena.
V	imenu jugoslovanske delegacije je Milica Dedijer, navedla, da je v Jugoslaviji preskrbljenih 11.600 grških otrok, ki so pobegnili pred monarha-fašističnim nasiljem. Jugoslovanski narodi, posebno pa še jugoslovanske žene in matere, so sprejele grške otroke z vso ljuheznijo. Milica Dedijer je obljubila kongresu, da bodo jugoslovanske žene skrbno varovale grške otroke in jih vzgajale v ljubezni do svoje herojske domovine.
Grška delegatka Joanides je prebrala kongresu pismo, ki ga je prejela iz Grčije in ki poroča, da je v koncentracijskih taborišč v Grčiji izvršilo samomor 75 žena zaradi okrutnega ravnanja monarhofašistov.
Kongres je soglasno sklenil, da pošlje atenski vladi tole protestno brzojavko:
»Kongres Mednarodne -demokratične federacije žena v Budimpešti je zvedel, da so številni heroji grškega ljudstva obsojeni na smrt, da so v temnicah na otoku Egini. Kongres Mednarodne demokratične federacije žena protestira v imenu žena iz vseh držav na svetu proti takšnemu ravnanju in neusmiljenim ukrepom, ki jih uporabljate proti herojem grškega odpora. Žene na kongresu zahtevajo, da ustavite izvršitve smrtnih kazni nad ženami in uvedete kontrolo nad smrtnimi obsodbami«.
Na predlog sovjetske delegatke Na-dežde Parfjonove so soglasno sprejele resolucijo o zaščiti otrok, ki ugotavlja, da so v Sovjetski zvezi in v državah ljudske demokracije opravili velikansko delo za zboljšanje življenjskih pogojev otrok, medtem ko žive otroci v ostalih evropskih državah ter v kolonialnih in odvisnih deželah v izredno slabih razmerah.
V resoluciji poziva kongres vse organizacije žena na svetu, naj pri svojih vladah zahtevajo zboljšanje življenjske ravni otrok, t>rerTvsem pa boljšo življenjsko raven delovnih ljudi, da bi mogli primerno vzgajati svoje otroke •in jim zagotoviti normalno življenje. Resolucija zahteva nadalje, naj prepovedo zaposlitev otrok pod 14 leti, Kaj znaša delovni čas zaposlenih mladoletnih delavcev največ 6 ur, organizirajo naj državne ustanove za zaščito otrok, domove za sirote itd.
Ob koncu resolucije naproša kongres Združene narode, naj temeljito prerešetajo stanje otrok po vsem svetu, in poziva vladi ZDA in Anglije, naj vrneta iz Zapadne okupacijske cone Nemčije 200 sovjetskih otrok, ki so jih nacistični okupatorji odvedli med vojno, da bi jih ponemčili.
Tudi ladijske parne stroje smo začeli izdelovati
Po. razpravi so bile volitve okrajnega plenuma in volitve delegatk za III-kongres AFŽ-
Ob zaključku konference so žene postojnskega okraja sprejele vrsto sklepov za nadaljnje delo in poslale pozdravne brzojavke CK KPS, tovarišu Titu, centralnemu odboru AFŽ Jugoslavije, II. kongresu MDFŽ v Budimpešti.
Murska Sobota
Na okrajni skupščini Antifašistične fronte žena v Murski Soboti so žene to nedeljo pregledale svoje dosedanje delo, razpravljale o uspehih predkongresnega tekmovanja in izvolile 26 delegatk'za III. kongres AFŽ.
Žene murskosoboškega okraja so v zvezi s III. kongresom AFŽ sprejemale predvsem obveznosti za ustanavljanje novih aktivov, preko katerih naj bi se razvijalo in poživilo delo organizacije na vasi. Z delom so začeli aktivni v Kramarovcih, deloma tudi v Sotini in Serdici. Vseh aktivov v okraju je bilo osnovanih 17. V tekmovanju so se zelo dobro izkazale žene iz Sotine in Serdice, ki so med tekmovanjem napravile preko 1000 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zadružnega doma. Žene v vseh ostalih vaseh so pri
V mehanični delavnici ladjedelnice »Tretji maj« na Reki so letos začeli {zdelovati velike ladijske parne stroje. Takih strojev prej nismo nikdar izdelovali v naši državi. Na dan obletniee osvoboditve Reke, dne 3. maja so v delavnici stavili v pogon prvi tak ladijski parni stroj. Že pri poizkusnem obratovanju se je pokazalo, da je stroj brezhiben. Medtem so 6troj že montirali v novi ladji (remorkerju). ki bo te dni izplula iz ladjedelnice. To bo prva ladja, ki smo jo v celoti, torej tudi v strojnem pogledu, izdelali z lastnimi sredstvi, z lastnim materialom in lastno delovno močjo. Ladijski parni stroj, ki ima 600 konjskih moči, so konstruirati naši domači strokovnjaki, izdelati pa so ga naši domači livarji, mehaniki in strugarji, ki pri tem delu niso imeli ^iti primernih obdelovalnih strojev.
Delovni kolektiv ladjedelnice gradi za državno podjetje za dviganje in vlečenje ladij »Brodaspas« tri velike re-morkerje. Prevzel je obveznost, zgra-
»Na meni, na mojih plečih, sloni bodočnost slovenskega nar
diti tudi potrebne močne pogonske stroje, kakršne morajo imeti take ladje — vlačilci. V mehanični delavnici ladjedelnice so medtem izdelali že drug tak parni stroj, ki ima prav tako 600 konjskih moči. Po več mesečnem napornem delu in po končani poskusni montaži so 5. t. m. stavili ta težki stroj v pogon. To je bila nova velika zmaga delovnega kolektiva mehanične delavnice. Že v prihodnjih dneh bodo ta drugi stroj postavili na svoje mesto v ladji, ki so jo medtem tudi že zgradili. Prihodnje leto pa bodo izdelali še tretji stroj tega tipa za tretjo ladjo. Ladjedelnica je dobila nove modeme stroje, ki bodo olajšali in pospešili nadaljnje dejo, k čemer bodo mnogo pripomogle tudi pridobljene izkušnje pri delu. Te prve ladje z doma izdelanimi parnimi stroji, kakor tudi obe veliki motorni ladji, ki so jih letos zgradili in splovili v tej ladjedelnici nam kažejo perspektivo naglega razvoja naše ladjedelniške industrije in naše trgovske mornarice. ,
na plečih delavca - proletarca ida. naroda proletarca.«
IVAN CANKAR
Predavanje v društvu »Svoboda«,
Mladina pričaka je z Häptbi in novimi obveznostmi skupni Kongres SiiOJa in LMJ
Okrajne konference, ki so po večini pokazale velike uspehe mladine zlasti v razširitvi organizacije po natančnih analizah dela, sprejemajo nove sklepe. Mladina se bo zlasti posvetila ideološki in politični iz» obrazbi ter pri delu na vasi z novimi prijemi in s podvojenim delom pomagala zgraditi čimpirej našo socialistično vas.
V	Poljčanah
V	nedeljo je bila v Poljčanah pred. kongresna volivna konferenca LMS& poljčanskega okraje.. Na konferenci so delegati kritično pregledali svoje dosedanje delo in sprejeti nove smer. nice in nove naloge za nadaljnje delo mladinske in SKOJevske organizacije tik pred združitvijo. V Laporjah, Ro. gaški Slatini — zdravilišču in Roga» ška Slatina — teren, Slovenska Bistrica — teren in v SKOJevski grupi pri okrajnem ljudskem odboru so do potankosti seznaniti slehernega člana SKOJa z zgodovino SKOJevske in mladinske organizacije in s sklepom o zlitju obeh organizacij. Konferenca je tudi ugotovila, da s° v večini mladinskih aktivih misliti, da je končana spojitev SKOJa in LMJ že s tem, da so imeli predavanja o spojitvi, niso pa se aktivi lotili največje naloge, to je razširitve in utrditve mladinske or. ganizacije. Nekaj aktivov je to nalo. go dobro razumelo. V Laporjah so v predkongresnem tekmovanju postavi. 11 štiri nove mladinske grupe v bližnjih vaseh in še poživeli mladinski aktiv v vasi Hošnici ter tako zajeli vso mladino njihovega krajevnega ljudskega odbora v mladinsko organu zacijo. Tudi v steklarni v Rogaški Slatini so zajeli vso mladino v mladinsko organizacijo. V Šmarju so v predkongresnem tekmovanju organu zirali dva nova mladinska aktiva ter poživeli delo mladinskega aktiva v Senovici.
Konferenca je tudi pregledala predkongresno tekmovanje. Prvo mesto v tem tekmovanju s‘ je priboril mladin, ski vaški aktiv Laporje, ki nosi glavno zaslugo za dobro izvedbo vseh ak. cij in odkupov krajevnega ljudskega odbora v Laporjah. V tesni povezavi z vsemi množičnimi organizacijami in kmetijsko zadrugo je ta mladinski aktiv dosegel velike uspehe in mu je uspelo vključiti vso mladino v mla» dinsko organizacijo. Zeto si je ta mladinski aktiv upravičeno priboril prvo nagrado — radio aparat. Drugo mesto v tem tekmovanju si je priboril aktiv terena Rogaška Slatina. Tretja nagrada pa je bila podeljena aktivu iz Slovenskih Konjic, ki ima velike zasluge pri graditvi zadružnega do. mo. Pohvaljen pa je bil mladinski aktiv steklarne v Rogaški Slatini, ki ima velike zasluge za dvig proizvodnje v tej tovarni, poleg tega pa še mladinci pomagajo pri delu na vasi, sodelujejo pri študiju v odborih OP in pri raznih odkupih. Mladina v tej tovarni je dala več predlogov za iz. boljšanje dela in za znižanje proiz. vodnih stroškov. Samo mladina v tej tovarni je prihranila v tekmovanju
150.000	din s tem, da je skrbno pobirala vse steklene odpadke.
Ob zaključku je konferenca spreje. la več važnih sklepov, za izboljšanje dela v pionirski organizaciji, za raz. širitev študija in mladinske organiza» cije, za čim večje sodelovanje in pa. moč mladine pri vaških izobraževal, nih tečajih.
V	Trebnjem
Mladina v okraju Trebnje je na svojih predvolivnih in votivnih se-Stankih pregledala predkongresne ob-veznosti in istočasno izvolila delegate za okrajno konferenco, ki je bila v nedeljo.
V	predkongresnem tekmovanju v okraju je v mladinsko organizacijo na novo vstopilo 450 mladincev. V tekmovanju je najboljši mladinski aktiv v Krmelju, kjer so mladinci, vajenci iz mehanič. delavnice rudnika Krmelj, vsi obiskovali risarski tečaj; njihova gasilska četa je dosegla dvoje prvih mest in eno drugo mesto v okrajnem tekmovanju gasilskih čet; šest mladincev je obiskovalo strokov, tečaj. Aktiv je opravil pri raznih delih 1834 de-lovnih ur ter sodeloval pri proslavi obletnice Oktobrske revolucije s svojim programom. Po dvakrat "na teden so študirati in večkrat temeljito predelali razloge in pomen združitve obeh organizacij. O študiju vodijo dnevnik. Organizacijske sestanke imajo redno vsakih 14 dni, po sestankih pa prirejajo igre, petje itd.
Da bi dosegli tesnejšo povezanost z množičnimi organizacijami, se določeni mladinci udeležujejo vseh sej OF, AFZ, kmetijskih zadrug, krajevnega ljudskega >->dbnrr-' i<r'
t , . ■
za nadaljuje utiu	. .
nalogo študij; poživela bo kulturno-prosvetno in vzgojno delo in pritegnila še ostalo mladino v organizacijo.
Borba grškega naroda »a svobodo
Truman priznava, da so ofenzive v Grčiji propadle
Washington, 7. dec. (Tanjug). Im držav ljudske demokracije ostro I presenečeni, ker Truman graja aten-Predsedmk Truman je objavil smoči napadlj na sedanjem zasedanju Ge- sko vlado in poveljstvo zaradi ne-
svoje peto poročilo kongresu o »pomoči«, ki so jo dale ZDA doslej Grčiji in Turčiji, kakor tudi o položaju v Grčiji. Po poročilu vestnika ameriškega zunanjega ministrstva poudarja predsednik Truman, da je prišlo v Grčiji zaenkrat do vojaškega zastoja v bojih med grškimi rednimi silami in gverilci in da dose, danje mauarhofašistične ofenzive niso rodile nikakih uspehov. Kot vzrok navaja Truman, da se enote demokratične armade Grčije izogibajo neposrednih spopadov in poslužujejo taktike razprševanja redne vojske. Truman priznava, da sile demokratične armade stalno naraščajo. Mo-narhofašistom nalaga kot prihodnjo najvažnejšo nalogo — posvetiti največ jo pozornost izpopolnitvi moštva in poveljujočega osebja, kajti vojsko atenske vlade čakajo dogle in težke borbe. Za neuspeh monarho-fašitstov je Truman obdolžil tudi severne sosede Grčije Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo. O porabi odobrenih kreditov za Grčijo izjavlja Truman, da so od dodeljenih 300 milijonov dolarjev že poslali za približno 290 milijonov dolarjev blaga glavnem za vojaške namene. Na koncu fe Truman pohvalil delo tako imenovane posebne komisije za Balkan katere znana neresnična poročila so predstavniki Sovjetske zveze
Španščina tretji poslovni fezik Združenih narodov
Čilska klevetaiška kampanja proti Sovjetski zvezi
Separatne volitve v zahodnem Berlinu
Občinske volitve, ki so bile v nedeljo v zahodnih sektorjih Berlina, niso slučajen pojav. Po načinu in času, v katerem so bile izvedene, sovpadajo s številnimi drugimi dogodki, katerih osnovni smoter je v reakcionarni politiki razkola Nemčije in spreminjanja njenih zahodnih področij v vojaško-strateško oporišče militarističnega zahodnega bloka. Naj v tej zvezi omenimo le protizakonito postavljanje na dnevni red razprav v Varnostnem svetu OZN tako imenovanega «berlinskega problema«, nadalje spojitev izvozno-uvozne agencije Biconije z odgovarjajočo ustanovo v francoski okupacijski coni, objavo ■okupacijskega statuta«, dejansko prekinitev demontaže vojne industrije v Porurju in sporazum o obnovi indu-Strijskega potenciala v Zahodni Nemčiji, kakor tudi opustitev vsakršne #*kartelizacije nemške industrije.
Sovjetsko okupacijsko poveljstvo je že pred časom privolilo, da se na področju vsega Velikega Berlina, t. j. v vseh štirih okupacijskih conah Berlina, izvedejo volitve v občinsko upravo, posebno še zaradi tega, ker leta 1946 izbrana uprava nikakor ni odgovarjala dejanski razporeditvi sil v glavnem nemškem mestu in ni bila kos nalogam, ki Jih je od nje zahtevalo prebivalstvo. Toda kot prvi pogoj za izvedbo teh volitev Je sovjetsko okupacijsko poveljstvo smatralo za potrebno, da se zagotovi enotna In demokratična izvedba teh volitev.
Predvsem je bila postavljena zahteva, da se dovoli delovanje odborom Nemškega narodnega kongresa in drugih demokratičnih organizacij, ki so bile j Zasedam ie generalne skupščine OZN protizakonito prepovedane v zahodnih 1 predelih Berlina. Vzporedno s tem je bila postavljena tudi povsem razumljiva zahteva po predhodnem čiščenju lašističnih elementov in odvzemu volivne pravice vojnim hujskačem.
Ker je reakcionarna večina berlinskega »Magistrata« odbila sprejem teh predlogov, je sovjetsko okupacijsko poveljstvo prepovedalo izvedbo takšnih volitev na svojem področju, medtem ko so ameriške, angleške in irancoske okupacijske oblasti podprle akcijo za izvedbo separatnih volitev v zahodnih predelih Berlina.
Očitno Je bilo, kaj se skriva za propagando o separatnih volitvah v Berlinu, zato je tudi Enotna socialistična stranka Nemčije odklonila svojo udeležbo. V občinski upravni svet so na ta način kandidirale samo tri stranke: socialno demokratska, krščansko demokratska in liberalna. Z vso podporo zahodnih okupacijskih oblasti Je dobila večino socialno demokratska stranka, ki naj bi po neverodostojnih podatkih — saj se je štetje glasov vršilo brez javne kontrole — dobila 64»/. oddanih glasov. Toda v tej zvezi je zanimiva izjava nekega francoskega opazovalca, ki je poudaril, »da so nekateri Berlinčani z lahkoto prešli od nacionalnega socializma k socialni demokraciji, kakor bi se verjetno preveč ne pomišljali narediti obratno«.
Separatne volitve v Berlinu predstavljajo nov napad na enotnost Nemčije in so nova kršitev sporazuma štirih velesil. S temi volitvami so zahodne sile še bolj razgalile svoje nakane, ki jih imajo z Nemčijo. Komentator moskovskega radia Isakov piše 7. decembra o teh volitvah:
»Volitve so bile izvedene v ozračju nasilja in terorja. Na sam dan volitev so v velikem številu zapirali napredne prebivalce. Sele snoči je londonski radio v nemški oddaji priznal nekaj aretacij. Ni pa povedal, da so jih aretirali zato, ker so lepili lepake s pozivom, naj se Berlinčani ne udeležijo teh terorističnih volitev.
Na dan volitev je bilo v zahodnih predelih Berlina mobiliziranih na de-settisoče policajev in vojakov. Po mestnih ulicah so patruljirali ameriški in britanski tanki. Štetje glasov pa daje možnosli največjih goljufij, kajti glasove so šteli v posebnih prostorih ob izključitvi vsakršne kontrole. Poleg tega je treba poudariti tudi način volitev, po katerem so volivci lahko oddali glasove v katerem koli sektorju zahodnega Berlina Na ta način se je seveda izgubim vsakršn? kontrola nad glasovi.
Separatne volitve v Berlinu so nova političn- diverzija, katere namer-je, da do skrajnosti poveča napetost v mednarodnih odnosih, in da zamegli pozornost nemškega ljudstva do naklepov, ki tih imajo zahodne sile z Nemčijo.
neralne «skupščine OZN.
Poparjenost v Atenah
Atene. 8. dec. Ob poročilu predsednika ZDA Trumana o pomoči Grčiji, ki je bilo p reči urno na »eji kongresa, je prinesla radijska postaja Svobodne Grčije komentar, ki v njem poudarja, da w Trumanove ugotovitve mrzla prha za nerazumljivo zmagoslavje monarhofašistov. Z bičem v rok h med ogorčen .m štetjem izgubljenih dolarjev tolče gospodar neusmiljeno po hrbtu avo je vazale, ki so doživeli neuspeh-Popoln neuspeh v boju proti partizanom. težko razočaranje in močau moralni udarec so izrazi, ki jih je uporabil predsednik Truman, dtt bi označil uničenje načrtov in upov njegovih domačih hlapcev. Trumanovo poročilo že samo po sebi jasno govori, da demokratična armada Grčije ni premagana in da je močnejša ko kdaj koli prej. Neutemeljeni so vsi Trumanovi upi v monarhofaši-stične vojake in bore« »narodne garde«, ki so sprevideli, za kaj gre v Grčiji m v vedno večjem številu odklanjajo da bi se borili za propadle načrte prekomorskih zavojevalcev. Atenski listi so brez vsakega komentarja priobčili besedilo Trumanovega poročila p amerišk; »pomoči« Grčiji in Turčiji. Atenski krogi so zelo
uspeha vojaških operacij proti demokratični armadi, čeprav je atenska vlada delala po ameriških navo. dilih, vojaške operacije pa sta dejansko vodila Van Fleet in njegova misija.
Demokratična vlada poziva begunce, naj se vrnejo na svoje domove
Atene, 8. dec. Radijska postaja Svobodne Grčije prenaša obvestilo začasne demokratične vlade Grčije, v katerem poziva vse begunce, naj se vrnejo na svoje domove. Več kot 750.000 ljudi vseh starosti in obeh spolov, ki jih je pregnala atenska vlada z njihovih domov in hiš, so prepuščeni sami sebi in živijo pod vedrim nebom brez hrane in obleke. Ker so brez sleherne nege, jih pokončujejo množično razne bolezni, lakota in mraz.
Začasna grška demokratična vlada poudarja, da je edina možnost za rešitev beguncev v tem, da se vrnejo v svoje vasi na osvobojenem ozemlju, kjer jim bodo demokratična vlada in ljudske oblasti nudile vso pomoč, in kjer bodo mogli uživati pridobitve narodno osvobodilne vojske, kakor so agrarna reforma, ljudska prosveta, samouprava Itd. Razen tega se bodo povratniki rešili monarhofašističnega nasilja tn se zavarovali pred obsodbami monarhofašistov.
Pariz, 7. dec. (Tanjug). Na današnji popoldanski seji pienuma Generalne skupščine so z 32 proti 20 glasovom, 5 delegacij pa se je vzdržalo glasovanja. sprejeli resolucijo, da se španski jezik vpelje kot tretji poslovni jezik Združenih narodov. Ta sklep večine bo samo otežil deio OZN in povečal breme proračuna OZN Delegacije demokratičnih držav so zaradi tega glasovale proti sprejetju te resolucije.
Politični komite je razpravljal ves dan o korejskem vprašanju. Delegacije ZDA Avstralije in Kitajske so predložile skupno besedilo resolucije, v katerem se v interesu ameriških kolonizatorjev Južne Koreje zahteva od Generalne skupščine, naj prizna In podpre tako Imenovano vlado .lužne Koreje, ki je bila na volivni burki 10. maja vsiljena južnokorejskemu ljudstvu. Razen tega zahteva resolucija ustanovitev komisije Združenih narodov za Korejo, ki bi se do vzgledu tako imenovane balkanske komisije v Grčiji bavila v Koreji s protisovjetskimi klevetami in provokacijami.
čeprav ie celotno demokratično prebivalstvo Južne in Severne Koreje protestiralo zoper separatne volitve v Južni Koreji, izvedene proti sklepu Generalne skupščine v pogojih policijskega pritiska in nasilja, je danes vrsta delegacij večine podpirala ameriško -ktaijsko ■ avstralsko resolucijo. Kljub dejstvu, da je bjla po splošnih korejskih demokratičnih volitvah v avgustu ustanovljena demokratična vlada korejske demokratične liudske republike. v kateri so zastopane vse politične stranke Koreje, izvaja angloamerička večina pritisk na komite, da se prizna ameriška protisovjetska agentura v južni Koreji za splošno korejsko vlado in da io podpro Združeni narodi.
Za delegati ZDA. Filipinov, Avstralije m Brazilije ie angloameriška večina dovolila predstavniku tako imenovane vlade Južne Koreje, da je pred komitejem grobo klevetal Sovjetsko zvezo in demokratično vlado korejske ljudske republike.
Predstavniki Sirije, Kolumbije, Kitajske. Indije n Francije so podpirali •-tališče ameriške delegacije, ki je za-novano na teptanju lanskega sklepa ieneralne skupščine glede Koreje.
V komiteju št. 6 so delegacije držav idske demokracije ožigosale izzival-kievet-n ško čilsko obtožbo proti 'vjetss z.ez..
Jugoslovanski delegat Vilian, pred-tavnik Poljske kakor tudi delegati Če-ikoslovaške in Bele Rusije so obtožili ZDA. da s-- vsilile komiteju čilsko re-toluci o Kot instrument politične pro-
pagande zoper neko državo — članico I Angloameriška vežma je sprejela s OZN. Opozorili so komite, da bi po- 26 glasovi i
Osvobodilna vojna na Kitajskem
ČangKajšeK -e izgubil v oktobru iiaa pol milijona vo lakov
V oktobru je bilo osvobojenih 66 večjih in 72 manjših mest, zaplenjenih pa 6200 topov
presega 85.000. ujetih je bilo 397 000; 26.000 pa jih je prešlo na stran narodno osvobodilne armade. Ujetih je bilo veliko višjih oficirjev, med nji m: namestniki poveljnikov mandžur-eke fronte — general Panhan Čijen. generalni poročnik Liao Jao Suang in generalni poroč. Ceng Tung Kuo.
Kuomintangove enote rednih čet, ki so bile v mesecu oktobru popolnoma uničene, obsegajo: glavni stan vojne cone, glavni stan obmejnih področij štirih pokrajin, 12 armadnih glavnih 6tanov. 36 divizijskih glavnih stanov itd. Od oddelkov nerednih čet so bili popolnoma uni ceni: 2 garnizijska glavna stana, trije glavni 6tani za vzdrževanje »miru«, glavni stani 133 divizij, 24 polkov in 13 bataljonov.
V mesecu oktobru je narodno osvobodilna armada osvobodila 66 večjih in 72 manjših mest. Med osvobojenimi velikimi mesti so Mukden. Čangču. Počun. Cinčon, Paton, Čeng-čou in Kajfeng.
Narodno osvobodilna armada je v istem času zaplenila 6200 topov' 174 havbic, 178-000 pušk, 417.000 granat, velikanske količine municije. 15 letal, 7? tankov, 344 lokomotiv. 2333 motornih vozil in 15 i oklopnih voz; razen tega je bilo uničenih 16 oklopnih voz in sestreljenih več letal.
Severni Sensi, 7. dec- (Tanjug). Napredovanje enot narodno osvobodilne armade Kitajske se nadaljuje na vseh frontah. Na fronti pri Pekingu so čete generala Lin Piao osvobodile mesta Mikun, Hvaidzo in Mijuan severovzhodno od Pekinga in prodrle južno od Kitajskega zidu.
Na fronti severno od Nankinga so čete ljudske vojske končale »hermetično obkoljevanje« ostankov bivše kuomintanške garnizije v Hsučou ter prodirajo proti Nankingu Tri kuomintanške armadne skupine pod poveljstvom generala Tu Jue Minga, ki so popolnoma obkoljene jugozahodno od Hsučou-a. so izgubile že nad 20.000 mož. Čete osvobodilne armade pod vodstvom generala Li Luija so prodrle do Kiangjena. 32 km severno od reke Jangce In 100 km severno od Nankinga. Zunanja obramba Kiangsuna je pod hudim topniškim ognjem osvobodilne armade. Zmagovite operacije narodno-osvo-bcdilne armade so povzročile silno zmedo med kuomintanškimi oblast-mi.
Agencija Nova Kitajska je ob ja vila komunike glavnega stana narodno osvobodilne armade, iz katerega j je razvidno, da je izgubi! Čangkajsek v mesecu oktobru nad pol milijona vojakov, t. j. nad 80°/o rednih čet-Število padlih ali ranjenih vojakov
Sodelovonie amer škega nemškega kapitala
in
menil sprejem take resolucije nedo pustno teptanje osnovnih načel Usta novne listine Združenih narodov. Delegat FLRJ Vilfan ie izpodbijal komiteju pravico, da razpravlja o -družinskih zadevah« sina čilskega veleposlanika v Moskvi, poudarjajoč, da spadajo vprašanja take vrste, kakor iih ie sprožila čilska delegacija, izključno v notranjo jurisdikcijo vsake države in da nimajo ne Generalna skupščina ne drugi organi OZN pravice predlagati v proučitev takih vprašani. Poljski delegat je pozval člane komiteja, naj črtajo z dnevnega reda čilsko resolucijo saj ni !e-ta nič drugega kot nadaljevanje protisovjetske kampanje in razvnema protisovjetsko propagando v okviru Združenih narodov.
Delegacije, ki so pod nadzorstvom ZDA, so podpirale čilsko resolucijo. Avstralska delegacija, ki je na tem zasedanju Generalne skupščine vložila rekordno število resolucij, je predlagala dodatek k čilski resoluciji, v katerem zahteva, naj se celotno vprašanje odstopi mednarodnemu sodišču pravice. Z istim protisovjetskim duhom so navdahnjeni tudi dodatni predlogi delegacij Urugvaja in Francije.
imenovano čilsko resolucijo s francoskim ler urugvajskim dodatnim predlogom- šest delegacij slovanskih držav je glasovalo proti resoluciji, 6 delegati i pa se je glasovanja vzdržalo.
V komiteju za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja je anglcameri-ška večina zavrnila predlog sovjetske delegacije, naj bi dokončno sprejetje deklaracije o človečanskih pravicah odložili do prihodnjega zasedanja skup' »čine. ki bo v aprilu 1949 v Lake Suc-cessu.
Sovjetski delegat Bogomolov je izjavil, da se je delegacija Sovjetske i veze vzdržala v komiteju glasovanja o deklaraciji, ker meni, da besedilo ni zadovoljivo.
Beloruski delegat je poudaril, da kršijo določbe deklaracije, ki jo je sprejela večina komiteja, suverene pravice držav. Razen tega niso sprejeli v deklaracijo nobene določbe, ki bi obsojala fašizem. Ko je zavrnil sovjetski predlog, da bi odložili dokončno sprejetje Desedila deklaracije, je komite z večino glasov sklenil, da bo razpravljal o prihodnji točki dnevnega reda. ki govori o svobodi obveščanja na aprilskem zasedanju skupščine v Lake Success u.
Splošna stavka delavcev živilske industrije v Italiji
Rim, 8. dec. (Tanjug). Splošna stavka delavcev živilske industrije se nadaljuje v vsej Italiji. Po današnjih poročilih je stavka popolna in je zajela okrog 135.000 delavcev živilske industrije v v6eh krajih, države, razen v Lombardiji, kjer so delavci pred tednom dni uspešno končali desetdnevno splošno stavko in prisilili delodajalce. da so sprejeli vse njihove zahteve za povišanje mezd ter sklenitev novih kolektivnih delovnih pogodb.
Na sinočnji konferenci vodstva zveze delavcev živilske industrije v Rimu so soglasno sprejeli dve resoluciji, v katerih je rečeno, da je odklonitev lastnikov, da bi ugodili delavskim zahtevam in pa odlašanje vlade, da bi ugodila upravičenim zahtevam delavcev, glavni vzrok, da je bila razglašena splošna stavka delavcev m nameščencev živilske industrije. Odgovorna za vse posledice glede pravilne preskrbe s kruhom in testeninam; je izključno De Gasperi-jeva vlada. Da ni olajšala položaj delavskega razreda, zlasti v velikih mestih in industrijskih središčih, je
zveza dovolila delavcem nekaterih mlinov, da lahko nadaljujejo z delom, da bi bile s tem zagotovljene najnujnejše količine krušne moke. Vsako drugo delo je v tovarnah živilske industrije popolnoma prenehalo. tako tudi pro'zvodnja makaronov. ki je glavna hrana v Italiji-
Češkoslovaška trgovinska delegacija v Sofiji
Sofija. 8. dec. (Tanjug). V Sofijo je prispela češkoslovaška trgovinska delegacija, ki se bo razgovar-jala s predstavniki ministrstva za zunanjo trgovino LR Bolgarije o sklenitvi trgovinske pogodbe za leto 1949. in ureditvi plačevanja ter prevoza.
Izvršitev smrtne kazni nad poslanikom Csornokyjem
Budimpešta, 7. dec. (Tanjug). Davi so izvršili smrtno kazen nad madžarskim izdajalcem Viktorjem Csornokyjem, ki je kot poslanik v Kairu poneveril državno premoženje in vohunil v škodo Madžarske republike.
London. 7. dec. (Tass). »New Statesman and Nation« izraža zaskrbljenost spričo poskusov ZDA, da bi okrepila kapitalistične elemente v zahodni Nemčiji. Nemčija — piše list — je postala področje posebne pozornosti za pobudnike Marshallovega načrta, a reševanje nemškega kapitalizma je postalo predmet njihove posebne skrbi. Zahodne cone bodo letos dobile na račun pomoči več dolarjev kot Velika Britanija in nekaj manj kakor Francija- Ne bi imeli nobenih resnih ugovorov zoper obnovo Nemčije, ako bi bili zavezniki gotovi, da je reakcionarni krogi ne bodo izkoristili kot sredstvo za ponovno netenje bojaželjnega nacionalizma- Prav to načelo pa ignorirajo Hoffman in njegovi pristaši v ZDA, ki branijo načelo »predvsem Nemčija«.
List nadalje piše, da so v današnji Nemčiji na krmilu stebri starega režima, ki so izzvali dve svetovni vojni in dvakrat pretrpeli poraz. Močna vojna industrija Porurja in Porenja se ja zopet izognila nevarnosti pred demon-
tiranjem in razlastitvijo prejšnjih lastnikov kakor se je to zgodilo po 1. 1918. Nadzorstvo v zahodni Nemčiji je v rokah istih ljudi kakor pred vojno in se družbena ureditev v osnovi sploh ni spremenila. Američani nudijo tej ureditvi novo močno vzpodbudo s tem. da ji močno pomagajo. Poleg Subvencij vojnega ministrstva in po-pomoči po Marshallovem načrtu je računati še z dotokom dolarjev iz privatnih virov. Predvsem je treba paziti, da ne bi nastala neka vrsta nemško-ameriškega finančnega kondominija nad zaliodnim kontingentom. V vsakem primeru pa zdaj Hoffmanova delavnost deluje prav v tej smeri in lahko pričakujemo, da bodo ameriški dolarji v najbližji bodočnosti dotekali neposredno v roke lastnikov določnih tovarn, industrijskih podjetij in bank. Po vseh dejstvih lahko domnevamo, da so ameriški trusti v tem smislu izvedli obsež; ne priprave, kakor tudi. da nemški monopolisti nimajo nič jproti temu. da bi z ameriškimi kapitalisti vzpostavili gospodarsko gospostvo nad Evropo-
Naš protest pri ameriškem poveljstvu v Avstriji
Zadrževanje eropane jugoslovanske
imovine
Dunaj, 7. dec. (Tanjug) Restitucijska delegacija pri političnem predstavništvu FLRJ v Avstriji je poslala glavnemu štabu ameriškega vrhovnega poveljstva protest proti odločbi, da po 19. januarju 1949 Združene države Amerike ne bodo več priznale resti-tiicijskih zahtevkov za oropano imovino, ki Je v ameriški okupacijski coni Avstrije. V svojem protestu zahteva restitucijska delegacija razveljavljenje te odločbe ter poudarja, da more biti odrejen rok za restitucijske zahtevke samo v smislu mirovne pogodbe.
V protestu se navaja, da Je v ameriški coni še vedno oropana Jugoslovanska imovina, o kateri naj restitucijska komisija zbere vse podatke, kje se ta sedaj nahaja. Končno naglasa protest, da pomeni odrejanje roka uradno priznanje jugoslovanske imovine protipravnim lastnikom, ki Jo ti na škodo jugoslovanskega gospodarstva protipravno zadržujejo.
Kratenje najosnovnejših pravic koroškim Slovencem
Dunaj, 8. dec. (Tanjug) Avstrijske pokrajinske oblasti za Koroško nada-liuieio s krateniem nainsnnvneiših
načelstvo v Velikovcu je zavrnilo statut okrožnega odbora slovenske mladine v Pliberku, ker je bil ta vložen v slovenskem jeziku. V zvezi s tem so poslali Slovenska mladinska organizacija Koroške in predstavniki drugih slovenskih organizacij avstrijskim oblastem oster protest, v katerem zahtevajo priznanje enakopravnosti In demokratičnih pravic koroškim Slovencem.
Podaljšanje vojaškega roka v Veliki Britaniji «
London, 8. dec. (Reuter). Spodnji dom je sprejel z 281 glasovi proti 25 zakonski načrt v podaljšanju vojaškega roka v Veliki Britaniji od 12 na 18 mesecev.
Po pisanju časopisa »New Statesman and Nation« je glavni vzrok, da je predložila Attlee-Bevinova laburistična vlada Spodnjemu domu predlog zakona o podaljšanju vojaškega roka. v obveznostih, ki jih je prevzela laburistična vlada v zahodnem vojaško-političsaean bloku, dalje v odvisnosti Velike Britanije od ZDA, sedanji politiki britanskega zunanjega ministrstva v Palestini cn na Malajskem
D. Savnik:
ATLANTSKI BLOK
ali
zakrinkana ekspanzionistička politika ZDA
V živem spi.nam- „am je še. kako je Hitler s pajdaši skrival svoje napadalne priprave pod plašč Goebbel-sove protikomunistične propagande. Pot, j>o kateri gredo danes vladajoči krogi Združenih držav Amerike, se bistveno ne razlikuje od vrtoglave pustolovščine nemških nacistov, kajti z istimi besedami in z istimi gesli se danes krije ekspanzionistična politika Trumana, Marshalla in Dullesa Prav kot so to počele pred drugo svetovno vojno fašistične sile. zbrane ob osi Berlin—Rim—Tokio, tako maskira danes vlada ZDA svoje imperial istično-ekspanzionistične načrte. Mrzlično tekmovanje v oboroževanju, neprestano gradnjo novih vojaških oporišč in ustanavljanje baz za ameriške oborožene sile hinavsko opravičujejo z nekakimi »obrambnimi ukrepi« pred namišljeno voino nevarnostjo, ki naj bi grozila Ami-riki z evropskega Vzhoda. Ameriška »atomska« diplomacija, ki se pri svojem prizadevanju poslužuje najbolj proslulih metod strahovanja, podkupovanja in neposrednih pretenj. dobiva privoljenja za izvajanje svojih načrtov od drugih kapitalističnih držav, v prvi vrsti ori Anglije in Francije.
Po drugi svetovni vojni je ameriški
imperializem prešel na pot odkrite napadalnosti tako v zunanji kot v notranji politiki. Ameriški vlastodržci, ki izvajajo zamisli ameriških monopolističnih družb, so se skrili za obrabljeno geslo »križarskega pohoda proti komunizmu«. Notranja politika Trumanove vladavine vodi neogibno v napad proti življenjskim pravicam in koristim ameriškega ljudstva in predstavlja korak k fašizaciji političnega in javnega življenja v ZDA.
Stolpci ameriškega časopisja tn številne izjave ameriških vplivnih politikov so polne fantazij o novi svetovni vojni in o potrebi »močne roke«. kar jasno dokazuje, da so ameriški vladajoči krogi zainteresirani na tem. da v svoji lastni deželi do popolnosti zatrejo vsak možen poskus odpora proti zunanjepolitičnim akrobacijam Wall Streeta. Ameriška vojno-hujskaška propaganda se v enaki me ri poslužuje tiska, radia, filma in cerkve, da bi vcepila v možgane povprečnega Američana prepričanje o nujnosti protisovjetske gonje in ga istočasno zastrupila s šovinizmom in militarizmom.
Pod krinko umetno delanega hrupa o »pomoči za obnovo Evrope« in o »zaščiti pred komunistično nevarnost-
jo« pridobiva ameriška propaganda buržoazne sloje ostalih kapitalističnih držav. Ameriški monopolistični kapital pa medtem neovirano utrjuje svoje položaje v mnogih evropskih državah in dobiva pod svoje nadzorstvo tako gospodarstvo teh držav kot tudi vpliv na politiko buržoazno - reakcionarnih vlad. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da so vsi — s plaščem »Marshallovega načrta« in »Trumanove doktrine« prikriti — manevri neposredno naperjeni proti življenjskim interesom evropskih narodov, ker v bistvu ne rešujejo Evrope, marveč Ameriko, ki ji po velikem »boo-mu« za časa vojne preti nevarnost gospodarske krize.
Kljub vsem tem mahinacijam pa je imperialistični tabor prepoln notranjih nasprotij, ki ga razjedajo. Zato ga pretresajo in ga bodo še bolj pretresale gospodarske in politične krize. Vse sanje o stabilizaciji kapitalističnega sveta pod vodstvom ameriških monopolov so do skrajnosti iluzorne.
Ze leta 1947 je sovjetski zunanji minister V M. Molotov na pariškem zasedanju Sveta ministrov za zunanje zadeve opozoril na posledice, ki jih prinaša prva faza ameriške ekspanzije — Marshallov načrt. »Ameriški krediti,« — je poudaril Molotov, — »ne bodo v korist gospodarski obnovi Evrope, marveč bodo služili izkoriščanju nekaterih’ evropskih držaj» proti drugim evropskim državam v tistem smislu, ki se bo zdel primeren določenim močnim državam, ki stremijo j
po nadvladi.« Pokazalo se je, da je bila Molotovljeva opredelitev docela pravilna. Potem ko so nekatere države pristopile k Marshallovemu načrtu, so zahodne velesile izvedle razkol Nemčije. Toda to je bila le prva poteza pompoznega načrta, po katerem naj bi bila vsa Evropa razcepljena na dva dela. Pokorno poslušen ameriškemu ukazovanju je britanski zunanji minister Bevin skupaj z drugimi služabniki ameriškega imperializma osnoval zahodnoevropski vojaški blok, v katerega so z Bruseljskim paktom vstopile Anglija, Francija in države Beneluxa. Takoj je bilo jasno, da je ost te vojaške zveze naperjena proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Poleg- tega se ne da prikriti, da je ta blok namenjen tudi skupnemu tlačenju in preganjanju demokratičnih sil v državah Zahodne Evrope.
Toda sprejem Marshallovega načrta, osnovanje zahodnoevropskega vojaškega bloka, imenovanje angleškega feldmaršala Montgomeryja za vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil držav Bruseljskega pakta, težnje po »načrtnosti« v gospodarstvu zahodnih držav, poenotenje oborožitve — vse io predstavlja le prvo stopnjo v Izva-ianju načrtov ameriške ekspanzije.
ZDA težijo danes k razširitvi zahodnoevropskega bloka. Zato opažamo zednje čase veliko diplomatsko aktivnost ameriških emisarjev, ki obiskujejo Španijo in se razgovarjajo z dik-
tatorjem Francom, izvajajo pritisk na skandinavske države in se trudijo, da bi dobili privolitev Anglije, posebno pa Francije, za vključitev Zahodne Nemčije v zahodnoevropski vojaški blok. Prav tako pomeni nedavno po tovanje italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija v Belgijo in Francijo korak, ki naj odpre Italiji vrata na stežaj za vstop v vojaško zvezo z ostalimi zahodnoevropskimi državami. Grčija in Turčija so pod ameriškim pritiskom že tako ali tako postali vojaško oporišče ameriškega imperializma v vzhodnem predelu Sredozemskega morja. Zatišje, ki je vladalo pred predsedniškimi vuir vami v ZDA, je v zadnjih tednih popustilo, in danes je že govora, da se bodo ZDA — ne oziraje se ua določbe ameriške ustave, ki prepovedujejo vsakršne vojaške zveze v mirnem času — neposredno pridružile in vključile v zahodni vojaški blok
Pet držav, ki so podpisale Bruselj sko vojaško pogodbo — Anglija, Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg — so že poslale vladi ZDA načrt razširjene vojaške zveze, ki n«, bi bila osnovana s tako tmenovaiun severnoatlantskim paktom K teinu paktu naj bi se ooleg ZDa priKiju čila tudi Kanada, o čemer je že dal pritrdilno izjavo kanadski zunavi minister L. Pearson, ko ie dejal, da je »Kanada pripravljena, da pre.zan-nase določene obveznosti v smishi atlantskega pakta«. Zahodno časopis’ javlja, da bodo razgovori iu s tem
tudi podpis pogodbe o severnoatlantskem paktu morda že meseca decembra v Washingtons Toda vladi ZDA se zdi okvir pakta, v katerem naj bi sodelovalo sedem držav, preozek. Zato izvajajo poostren pritisk na Irsko, •Norveško, Švedsko, Dansko in Portugalsko ln vabijo Španijo ter Italijo, naj se obenem z Zahodno Nemčijo priključijo temu paktu. Posebno pozornost posvečajo ameriški vojaški strokovnjaki področjem, ki imajo zaradi svoje izpostavljenosti poseben pomen v agresivni strategiji ameriškega generalnega štaba. Zato se veliko govori o Azorih, portugalskem otočju v Atlantskem oceanu, o Groen-landu in Islandu, dveh velikih <ro-kih. ki sta pod suverenostjo Danske in o Norveški, ki ima obvladajoe položaj na Skandinavskem polo-oku.
Ameriški in zahodnoevropski reak cionarni tisk in radio delata velik hrup in razširjata gorostasne vesti v zvezi z osnovanjem atlantskega bloka ki naj bi predstavljal idea'no d polnitev vseameriške vojaške zveze, ki je bila sklenjena 1. 1947 v Rio de Janeiro med 21 ameriškimi državami. Toda vsa ta propagandna poplava ne more odstraniti številnih dejstev, na katera postane takoj pozoren celo povprečen opazovalec. Na noben način ne more kapitalistični tabor potlačiti razkrajajočih gospodarskih in političnih nasprotij, ki se venomer znova nnjavljajo med posameznimi dria-uni kapitalističnega sveta.
(Konec puoaj
Zadovoljitev kreditnih zahtev gospodarstva je v veliki meri odvisna od pravilnega izvajanja kreditnega plana
Zakon o ureditvi in delovanju kreditnega sistema določa v svojem 6. členu, da se zaradi pravilne zadostitve potrebam države in narodnega gospodarstva po kreditu izdaja za določeno dobo kreditni plan. Ta predpis smo začeli prvič izvajati v gospodarskem letu 1947. Kreditni plan je postal važen sestavni del našega planskega gospodarstva.
Kreditni plan za leto 1947. je bil vključen v okvir vse ostale gospodarske delavnosti z namenom, da dosežemo izpolnitev postavljenih planskih nalog v proizvodnji* kakor tudi v distribuciji. Naš prvi kreditni plan je bil sestavljen iz štirih planov: zveznega in republiškega plana za izredne kredite in plana sezijskih kreditov. Ob izvajanju teh planov pa je praksa pokazala, da je treba glede na tesno povezanost raznih vrst kreditov in zaradi lažje kontrole izvajanja plana v letu 1948. planirati vse naše kreditiranje v enotnem splošnem državnem kreditnem planu. Ta sprememba je izraz homogenosti celotnega našega gospodarstva, v republiškem merilu zajema kreditni plan vso republiško gospodarsko delavnost. Daje nam točne pokazatelje dejanske potrebe in uporabe planiranih kreditov. Ti pokazatelji nam služijo v borbi za cim ela-stičnejše in s tem hitrejše kroženje denarnih sredstev. Doseči pravilno uporabo kreditnih sredstev pa pomeni sprostiti razpoložljiva denarna sredstva za proizvajalna podjetja, katerim petletni plan določa nove in stalno naraščajoče planske naloge.
Važna dopolnitev letošnjega kreditnega plana je v tem, da so vključena v plan vsa državna kreditna podjetja, torej tudi vse mestne in okrajne hranilnice, in sicer tako glede zajetja njihovih lastnih sredstev, kot tudi glede uporabe tujih denarnih sredstev. S tem je odstranjena vrzel, ki je še obstajala v lanskem planu. Izven plana — ni kredita: to načelo je v planskem gospodarstvu pravilo, ki ga je treba tudi v celoti izvajati.
Pomembna dopolnitev v letošnjem kreditnem planu je tudi prehod iz enotnega republiškega kreditnega plana k sestavi kreditnih planov okrajev. S tem je dana okrajem tudi ustrezajoča ingerenca tako glede planiranja kreditov, kakor tudi glede kontrole izvajanja plana. Okrajem je s planiranjem kreditov prepuščena važna in odgovorna naloga. Od zadovoljitve in pravilne izvedbe plana zavis'i uspešen razvoj vsega lokalnega in zadružnega gospodarstva. Planiranje kreditov za gospodarstvo lokalnega značaja temelji sedaj na realnejšem temelju. Planiranje kreditov podjetij lokalnega pomena mora odslej sloneti na ustrezajočih finančnih planih gospodarskih podjetij državnega in zadružnega sektorja ter na proizvodnih oz. delovnih nalogah obrtništva iz privatnega sektorja. Finančni plani so temelj pravilnega planiranja kreditov. Zato je treba čim popolnejši izvedbi te naloge posvetiti vso pažnjo.
Z izdajo kreditnih planov okrajev je prešlo v okrajno kompetenco tudi razporejanje posameznih kreditov v okviru določenega globalnega zneska za okraj, virmiranje kreditov in vodenje okrajne kreditne rezerve. Okrajnim poverjeništvom za finance je torej glede lokalnega kreditiranja določena popolna samostojnost in s tem tudi odgovornost za pravilno planiranje in za nadzorništvo nad pravilnim izkoriščanjem dodeljenih kreditnih kontingentov. Sedanje izkušnje glede uresničenja postavljenih nalog nam kažejo, da je treba posvetiti še večjo pozornost čim pravilnejši izdelavi finančnih planov podjetij, ki so baza vseh kreditnih zahtev. Razdelitev kontingentov je predpisana po shemi, ki soglaša s skupnim pianom kreditnih podjetij. V evidentiranju izkoriščanja kreditov so s tem odstranjene vse neskladnosti, ki jih je bilo treba po lanskem kreditnem planu sprdti razčiščevati.
Konkretneje precizira letošnji plan odobravanje kreditov za izredna obratna sredstva. V razvijajočem se gospodarstvu je kreditiranje pomemben faktor, ki proizvodnji omogoča kriti brez zastojev vse izredne zahteve po c. ,'ätnih sredstvih. S predpisano točno kc .. rolo o dejanski potrebi po izrednih kreditih je zagotovljeno da ti krediti služijo res svojemu pravemu namenu.
Letošnji kreditni plan je razčistil tudi vprašanje dajanja kritja za odo-
brene kredite. Odpadle je neosnovano taksiranje kritnih listin tako v državnem, kakor tudi v zadružnem sektorju. Podpisi predstavnikov zadružnih organizacij na zadolžnicah za kritje kreditov zavezujejo le zadružne organizacije in podpisnike osebno.
Nadaljnje znižanje obrestne mere, določene s kreditnim planom dokazuje, da kreditiranje pri nas ni stihijsko usmerjeno trgovanje z denarjem, temveč, da služi kredit v graditvi socializma le za uresničenje planskih nalog. Njegov smoter je dosežen z uspehom v proizvodnji.
Kakor na vseh poljih našega gospodarskega delovanja, je z novim kreditnim planom bolj sistematično urejena tudi evidenca nad izvrševanjem plana, Dekadnim in mesečnim evidenčnim poročilom, je treba posvetiti vso pažnjo, kajti s poglabljanjem v probleme, ki nam jih sproti postavljajo ta poročila, bomo lahko odkrivali vse morebitne pomanjkljivosti in bomo našli pota za čim boljše izvajanje našega kreditnega plana.
Važno dopolnitev je prinesel letošnji kreditni plan s tem, da smo uvedli planiranje kreditnih potreb za posamezna četrtletja. Ker se proizvodnja
in promet dobrin v posameznih tromesečjih ne razvijata enakomerno, so potrebne korekcije obratnih sredstev, odobrenih z letnim planom tako, da dobimo za kvartal kreditne potrebe v pravilni višini.
Prizadevanje ki se kaže v teh dopolnitvah kreditnega plana gre za tem, navajati naše plansko gospodarstvo k čim bolj preudarnemu in koristnemu načinu uporabe kreditnih sredstev, odpraviti vse birokratske ovire kreditnega poslovanja, krepiti finančno disciplino ter izpodbujati k borbi za čim večje zbiranje prostih denarnih sredstev. Zadovoljitev vseh kreditnih zahtev naraščajoče proizvodnje v okviru petletnega plana je v veliki meri odvisna od pravilnega izvajanja našega kreditnega plana, ki mu moramo posvetiti ves svoj trud in vso pozornost.	I. L.
Naše železarne predčasna Izpolnjujejo planske naloge
Železarna v Zenici je izpolnila letošnji plan, ki je bil za 42 % večji od Banskega
Dne 4. decemhra je dosegel delovni kolektiv zeniške železarne veliko delovno zmago- Letni plan končnih izdelkov so v celoti uresničili in presegli. Delovni kolektiv zeniške železarne se je zavezal, da ho letni plan za drugo leto petletke uresničil 20 dmi pred rokom.
Čeprav je letošnji plan za 42 °/o večji od lanskega in čeprav je imel delovni kolektiv številne težave skozi vse leto, je izpolnil svojo ob-; veznost. Delavci železarne so dosegli velik delovni uspeh zlasti med tekmovanjem v počastitev V. kongresa KPJ, I. kongresa ESJ in ustanovnega kongresa KP Bosne tn Hercegovine. V tem tekmovanju so vsi oddelki presegli mesečne plane za 5 do 37%>. Prvi oddelek železarne — Livarna je izpolnila svoj letni plan že 9. novembra, valjarna pločevine pa že 51. avgusta. Delavci drugih oddelkov so podvojili napore in s skupnimi silami omogočili izpolnitev celotnega plana.
Ob uresničenju plana je bilo včeraj v železarni slovesno zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 2000 de-
lavcev. ki so prišli s transparenti in navdušeno vzklikal: maršalu Titu ter Komunistični partiji Jugoslavije.
Tudi železarna v Sisku je izpolnila svojo plansko nalogo
Delovni kolektiv železarne v Sisku je 5. decembra izpolnil letni plan. K izpolnitvi plana sta največ prispevala tesno sodelovanje med upravo podjetja in sindikalno organizacijo in dobra organizacija dela. V vseh oddelkih železarne so imeli vsak mesec delovna posvetovanja za zboljšanje proizvodnje.
Najprej so izpolnili svoj plan delavci livarne. Zaradi zastarelosti plavža so morali po planu Izvršiti popravilo, za katero so mislili, da bo trajalo 35 dni. Ker so se delavci zavedali pomena izpolnitve plana, so se zavezali, da bodo peč popravili v 25 dneh. Za to delo so ustanovili 12 delovnih brigad, ki so delale podnevi in ponoči. Peč so popravili v 16 dneh. Ob izpolnitvi plana je uprava podjetja nagradila 63 najzaslužnejših delavcev tega kolektiva s 138.000 din.
Izdelan je vzorec motornega kolesa za bodočo serijsko proizvodnjo
V začetku letošnjega leta je Industrijski projektivni zavod v Zagrebu dobil nalogo izdelati prototip motocikla, ki se bo potem v serijah Izdeloval v naši državi. Rok je bil določen do 1. maja prihodnjega leta. Delavci delavnice projektivnega zavoda pa so se zavezali, da bodo delo končali do dneva republike, 5 mesecev pred rokom. Dejansko so to obljubo izpolnili, kajti 28. novembra ob 23. url so napravili z novim motornim kolesom prvo preizkušnjo vožnjo.
Za to motorno kolo težjega tipa je bilo treba Izdelati 800 raznih delov in vsak del posebej proučiti. Pri konstrukciji so bili uporabljeni najnovejši izumi. Glavnemu konstrukterju so pri praktičnih delih pomagali zagrebški motociklisti in zagrebške tovarne.
Na poizkušnji vožnji je kolo pokazalo odlične rezultate. Pri vožnji je zelo stabilno, teče tiho in ga je lahko upravljati. Pridobljene izkušnje bodo izkoristili pri konstrukciji drugega moto cikla lažjega tipa. Tako je postavljen temelj bodoče proizvodnje domačih motociklov, ki jih bomo, kakor to določa petletni plan, izdelovali v serijah za širšo potrošnjo.
Z vzorcem motornega kolesa ki ga je izdelal Industrijski projektivni zavod Hrvatske in ki bo služil za bodočo serijsko proizvodnjo, smo napravili prvi korak k izpolnitvi tiste naloge našega petletnega plana, ki določa, da se v Hrvatski zgradi tovarna motociklov. Celotna naloga, ki jo je dobil Industrijski projektivni zavod Hrvatske se glasi, da mora zavod izdelati Prototipe motociklov
treh velikosti. Prvo izdelano motorno kolo je motocikel turističnega tipa z dvema cilindroma in tako imenovanim »boksmotorjem« s prostornino 750 kubi kov. Motor in menjalec br?ine sta zgrajena v bloku, tako da je motor zelo odporen. Pogonsko silo prenaša- na kolo kardanska gred. Motor ima 24 konjskih moči in 4600 obratov v minuti. Pri t«j moči motorja se lahko' na kolo montira tudi prikolica. Vsi deli razen dinamostroja in razpliniača so bili izdelani doma. Ko se bo začela serijska proizvodnja teh motornih koles bomo tudi te dele nadomestili z domačimi izdelki.
Motorno kolo ie konstruiral znani konstruktor letal inž. Rudolf Vizir, medtem ko je tehnična dela vodil Drago Latinčič, vodja delavnice za konstrukcijo motocikla. Velike zasluge za konstrukcijo ima tudi Anton Sildhabel, ki ie s svojimi bogatimi izkušnjami mn-ogo pripomogel k uresničenju zamisli. Uspeh Indu» strijskega projektivnega zavoda je tem pomembnejši, ker je vse to delo izvršil majhen delovni kolektiv osmih ljudi.
PO SLOVENIJI
NOVA GOBICA. Najvaiaejil planiki nalogi na Goriškem sta gradnja Nov« Gorice in gradnja ceate Miren—Opatje selo. II dve in druge planske naloge pa bo mogoče Izvesti le z organizacijo rezervne delovne sile s podeželja, sedaj, ko so v glavnem zaključena poljska dela in je v teh krajih zaradi mile zime stavbena sezona vse leto. Prvi frontovcl, ki bodo sestavni del frontnih brigad, se ie jav-ljajo s podeželja na teh gradiščih.
Vendar gradbeno podjetje, ki gradi no-To Gorico, ne posveča dovolj pažnje tem delavcem, kt prihajajo s podeželja, čeprav primanjkuje delovne silo Te dni sta se javila na gradišču dva frontovca iz Zapotoka ln zahodnih Brd, ki bi rada delala na gradišču kakih 14 dni. Najprej so ju po birokratsko pošiljali lz urada v urad, končno pa odslovili, češ da ju ne sprejmejo samo za 14 dni. Zavedna fron, tovca kljub temu nista odšla domov ter sta ss oglasila pri okrajnem odboru OF, ki Ju je dodelil k gradnji ceste Miren— Opatjeselo. Uprave raznih podjetij ln gradišč bi morals tej rezervni delovnj sili nuditi vso pomoč ln Jih pritegniti čjra več, ne pa jih odslavljati.
MURSKA SOBOTA. V Murski Soboti Je bil te dni končan trimesečni zadružni knjigovodski tečaj, ki ga je obiskovalo tl tečajnikov lz vseh krajev Slovenije. BiH so Iz Primorske, Iz Ljubljane, lz trboveljskega okraja ln drugod. Tečajniki, katerih Tečina Ima le pomanjkljivo
(»redioUko Izobrazbo, so s pridnim delom n učenjem ter z nadarjenostjo v treh mesecih dosegli lepe uspehe. Kljub stro. gemu ocenjevanju izpitne komisije je devet tečajnikov naredilo tečaj z odličnim, devet s prav dobrim, ostali pa z dobrim in zadostnim upehom. Pet naj boljših tečajnikov je republiška zveza kmetijskih zadrug nagradila z lepimi knjižnimi nagradami. Tečajniki bodo nastopili nova službena mesta bodisi kot administratorji, knjigovodje, pa tudi kot inštruktorji kmetijskih zadrug v svojem okralii. Tečaj, ki je bil pred dnevi zaključen. Je že tretji trimesečni knjigovodski tečaj, ki je bil to leto v Murski Soboti. Ti tečaji so v letošnjem letu usposobili preko 10(1 mladincev, k! po vsei Sloveniji v zadružništvu Izpolnjujejo vrzeli v kadrih. — H. K.
Razpored
V jeseniški železarni je tudi cevarna izpolnila plan
Te dni je oddelek cevarne v jeseniški železarni izpolnil letno proizvodno nalogo. To je že osmi oddelek v tej železarni, ki je izvršil svoj letni plan. Delavci pri plavžu, v jeklarni in v valjarni dehele pločevine se sedaj bore za izpolnitev zadnjih odstotkov plana. Celotna železarna bo svojo proizvodno nalogo verjetno izpolnila medi 12. in 14. decembrom.
Važno obvestilo glede ljudskega posojila
Vsi vpisniki ljudskega posojila petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ morajo najpozneje do 10. decembra 1948 vplačati celotni vpisani znesek. Tisti vpisniki, ki vplačujejo posojilo v obrokih, morajo torej vplačati do tega datuma svoj zadnji obrok.
Ker pa delavcem, ki prejemajo plačilo za svoje delo 15. dne v mesecu, to ne bi bilo mogoče, bi lahko brez lastne krivde izgubili pravico do obveznic. Da se za delavce ta nevarnost odvrne, naroča ministrstvo za finance LRS vsem podjetjem, ki obračunavajo mezde 15. dne v mesecu, da vplačajo za svoje delavce, ki plačujejo posojilo v obrokih, ostanek neplačanega posojila najpozneje 10. decembra 1948 iz lastnih sredstev. Plačane obroke pa bodo podjetja odtegnila delavcem pri prvem izplačilu mezd.
Ministrstvo za finance LRS
Železnice spet sprejemajo kosovne pošljke
Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da železniške postaje spet sprejemajo kosovne pošiljke in sice,- neomejeno. Samo na večjih postajah je treba dovoz takih pošiljk prej prijaviti. Vse prejšnje omejitve v zvezi s prevozom kosov nih pošiljk, k} so bile objavljene
28.	oktobra, so razveljavljene. Le tedaj, kadar se iz vrste blaga, števila kosov in njihove teže lahko sklepa, da se hoče pošiljatelj izogniti prevozu blaga v vagonski pošiljki, postaje ne bodo sprejemale kosovnih pošiljk.
Rajonski JjndskJ prosvetni svet rajona IV priredi v petek 10. t. m.
PROSLAVO IVANA CANKARJA
v domu OF na Galjevici. Dramska skupina bo poleg recitacij in odlomkov Cankarjevih dej uprizorila zadnje dejanje >Hlapec Jernej in njegova pravica«.
glavnih prireditev in proslav za 30. obletnico smrti Ivana Cankarja
9. decembra; ob 20. v veliki unionski dvorani: Cankar-Bravnlčar »Hlap«* Jernej in njegova pravica«. Izvajajo orkester, zbor in solisti Slo. venske filharmonije;
10.	decembra: ob 17. otvoritev razstave Cankarjevih rokopisov v Narod»!
in univerzitetni knjižnici;
ob 20. v Operi: Slavnostna akademija. Govori dr. Ferdo Kozak, program izvajajo člani Drame in orkester Slovenske filharmonije;
11.	decembra; ob 11. dopoldne polaganje vencev na grob Ivana Cankarja
pri Sv. Križu;
ob 20. v Drami slavnostna predstava Cankarjevih »Hlapcev«;
12.	decembra: ob 10. dopoldne v Drami matineja: Clan Drame Jože Tiran
recitira »Belo krizantemo«. Pri klavirju Bojan Adamič;
ob 11. na Vrhniki slovesno odkritje nove spominske plofiče In otvow
ritev Cankarjevega muzejčka na Klancu;
ob 12. v Ljubljani na Rožniku odkritje spominske pioööe ln sporna, nika ter otvoritev Cankarjeve sobe. — Sodeluje pevski zbor »Ivaa Cankar« lz Trsta pod vodstvom Ernesta Svare.
Telovadna društva naj se tesneje povežejo s sindikati
Med člaui sindikatov je veliko število ljudi, ki se zanimajo za fizkulturo in katerim bj morali nuditi vse možnosti, da bi postali redni obiskovalci telovadbe oziroma splošne telesne vzgoje. Pri svojem dosedanjem delu telovadna društva niso pokazala dovolj vztrajnosti, da bi razširila svoj delokrog na člane sindikatov- Telovadna društva v ten; pogledu zanemarjajo sindikalne podružnice, ki bi jih mogle vsestransko podpirati s pre-skrbovanjem telovadnih dvoran, nakupom telovadnih potrebščin itd. Posamezna društva se ne povezujejo s elndikati, oziroma tega ne delajo v zadostni meri ter si na ta način ne pridobe zadostnega števila telovadcev.
Za pravilen razvoj telovadnega društva Je potrebno, da zbere okrog sebe čim večje število članov sindikalnih podružnic ln si zagotovi primeren prostor za telovadbo, čeprav je ureditev tega vpra-
šanja zvezana z objektivnimi težkoča ga m treba odložiti kot nereiljivo. samopobudi Je mogoče najti ustrezajoče dvorane, ker se v ta namen lahko uporabljajo prostor) bivših kavarn, šolska učilnice, oziroma večji prostori raznih podjetij in tovarn.
Da bo zagotovljeno zadostno število vaditeljev, naj posamezne skupine pravi čas poskrbe za Izobrazbo boljših telovadcev v krajših tečajih. Tečajniki naj bodo vedno najboljši fizknlturnlki, predvsem oni. ki so sodelovali pri mladinskih delovnih akcijah, oziroma ki so že odslužili vojaško službo.
Naloga društev Je, da nudijo svojim članom čim bolj zanimive telovadne ure, da bo vsak telovadec hkrati tudi dober agitator za zbiranje novih članov. Društva naj prirede tekmovanje za flzkul-turm znak, kar daj« pobudo pri spoznavanju posameznih športnih panog.
Švedski nogometaši v Jugoslaviji
10.	t. m. bo prišlo v Beograd Švedsko nogometno nioStvo »HeUinkborg«, kl -4)0 igralo v nedeljo 12. deecinbra l moStvom CDJA »Partizanom«, v sredo 15. decembra pa proti beograjski »Crveni zvezdi*. Nato bo odšlo moštvo Helsinkborga v Zagreb, kjer bo igralo 19. decembra z »Dinamom«.
22.	deeenibra bodo igrali švedski nogometaši v Sarajevu proti »Sarajevu«. 2i. t. m. pa v Splitu proti »Hajduku«. »Hel-sinkborg« je trenutno na 3. meetu v tekmovanju za nogometno prvenstvo Švedske in Ima isto Število točk kakor
1.	in 2. moštvo na tabeli. Moštvo »Helsinkborga« si je cjosedaj petkrat priborilo švedski nogometni pokal pa tudi državno prvenstvo.
Težkoatieti bodo
ustanovili svojo zvezo
Ustanovna skupščina Težkoatletske zveze Slovenije bo v soboto, H. t. m. ob 15. v sejni dvorani na Taboru. Težkoatletske sekcijo športnih in telovadnih društev naj zanesljivo pošljejo po enega delegata s poverilnico. Povratek delegatov bo z večernimi vlaki. Potne etroške ln oskrbo plača FZS.
1 s a h
Sovjetsko prvenstvo
Na turnirju za šahovsko prvenstvo Sovjetsko zveze, kjer sodeluje IS najboljših igralcev. Je bilo odigrano že 19. kolo. Doslej sta se posebno uveljavila Kotov ln mladi mojster Furman, resna kandidata za prva mesta pa sta tudi zmagovalec turnirja v Saltsjttbadenu Bronšteln in Lisičin.
Rezultati doslej odigranih kol so nepopolni. Znanj so samo naslednji izidi partij: Bronštein ln Flohr sta remizirala. Aronln je Izgubil z Bronšteinom, -Lillental pa z Lisičinom. Bondarevski in Furman sta premagala Alatorceva, Ke-res Panova in Holmov Lisičina. Aronln in Lisičin sta remizirala.
V	15. kolu Jo Kotov premagal Alatorceva. Lisičin Toluša, Ragozin pa Flora. Neodločeno sta se končali partiji Konstantinopelski — Tajmanov ln Lillental — Holmov.
V	lf. kolu so bile odigrane samo tri partijo. Furman jo premagal Panova in tako dohitel Kotova. Averbah je izgubil z Lisičinom. Aronln pa remiziral s Florom.
Na čeln tabele sta zdaj Kotov ln Furman z 10 tačkam' in eno prekinjeno partijo. Za njima sta Bronšteln in Lisičin z 9 točkami.
14 igralcev na turnirju za prvenstvo sveta
Po sklepu mednarodne šahovske zveze, kj je pred dnevi zasedala v Parizu, bo dvokrožni turnir kandidatov za prvenstvo sveta prihodnjo jesen v Buenos Airesu. Pravico sodelovanja Imajo naslednji Igralci:	velemojstra	Keres ln
Smislov (ZSSR), Fine in Reshevsky (ZDA), dr, Euwe (Nizozemska) in deve-, toriea najbolje plasiranih lgraleev med-conskega turnirja v Saltsjöbadenu: Bronštein (ZSSR), Szabo (Madžarska). Bole-slavski, Kotov, Lillental. Bondarevski ln Flor (vsi ZSSR) ter Najdorf In Stahlberg (oba Argentina).
Drobne zanimivosti
Norveški smučarski skakalec Peter Hugsted je zmagal na prvem tekmovanju vf smučarskih skokih v Kodami u.
Ameriški športnik Patton je pretekel 100 jardov v ča«u 9.3 sek. Rezultat bodo priznali kot nov svetovni rekord.
*
Ustanovni občni zbor sindikalno športnega društva v Mostah bo v petek ob
19-30 v dvorani k-na Kodeljevo. Vsi prijatelji športa vabljeni.
SLOVANSKI KOMITE SLOVENIJE prireja predavanje profesorice Marijane Gušič iz Zagreba
O hrvatski folklori
Predavanje s skioptičnimi slikami bo danes ob 18 v mineraloški dvorani univerze. — Vstop prest.
VABILO
n a
IZREDNI OBČNI ZBOR Drufitva upokojencev LR Slovenije,
ki bo v nedeljo dne 12. decembra 1948 ob 9.30 v sejni dvorani 1ILO. I. nadstropje, vhod za Robbovim vodnjakom, na magistratu.
Dnevni red:
1.	Sklepanje o predlogu za sprejem novih pravil:
2.	poročilo društvenih funkcionarjev;
3.	določitev višine društvenih pristojbin;
4.	poročilo nadzornega odbora In sklepanje o razrešnlcl;
5.	volitve republiškega odbora in finančnega nadzorstva;
6.	slučajnosti.
Izvršilni odbor.
"KONCERTI
Danes ob 20. bo izvajana v veliki unionski dvorani Bravničarjeva kantata za soli, zbor in orkester Hlapec Jernej ta njegova praviea. Tek6t kantate je napisan na osnovi istoimenske Cankarjeve povesti ln koncert bo ob SO. obletnici smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Vse posetnike opozarjamo, da «1 nabavijo tekst kantate, ki je izšel v tekstovni knjižici. Vstopnice in tekst dobite v Knjigami muzikalij n» Kongresnem trgu.	2322 n
VREMENSKO POROČILO Stanje 8. decembra:
Visok zračni pritisk vztraja nad srednjo ln Južno Evropo dalje, glavno središče pa se je premaknilo nad južno Rusijo. Vsa ostala Evropa je v območju depresijskega vremenskega režima. V severno Evropo zopet prodira novi mrzli val s Sev. Ledenega morja, v notranjost Rusije pa prodira topel val. V Sloveniji leži od višine 609 m (spodnja meja) do višine 1999 m (zgornja meja) gosta megla, razen na Primorskem, kjer je jasno. Nad meglo je Jasno in toplo (celo v višini nad 3999 m le 1 pod 9), v megli pa 5 do 8 pod 9.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek I. decembra:
Nobene bistvene spremembe.
Druga letošnja premiera v ljubljanski Drami
Globoko so korenine
Na vprašanje, kdo sta Američana Arnr.üd d Usseau in James Gow, avtorja drame »Globoko so korenine«, v Ljubljani najbrž ne bomo našli zanesljivega odgovora. Gledališki list, ki n?.j bi prvi seznanjal gledalca z avtorjem in delom in mu tako pomagal k iažjemu razumevanju dogajanja na odru, se je temu vprašanju izognil. Verjetno gre za pisatelja mlajšega rodu, ki doma še nimata donečih imen in si s pisanjem, za kakršnega sta se odločila, tudi ne bosta pridobila naklonjenosti vladajočega razreda. Gre za pisatelja, ki sta pustila ob strani priljubljeno snov današnje, zlasti povojne ameriške literature, ki išče junaka najraje med morilci, patološkimi tipi in pokvarjenci vseh vrst, ki se izvablja vse bolj v psihologiziranju in beži od tistega življenja, ki se tako grozeče odpira okrog ljudi in zahteva rešitve socialnih in družbenih problemov. Tako tematiko sta zamenjala Cow in d" Usseau z novo problematiko, z vprašanjem o pravicah črncev v Zedinjenih državah, to se pravi z vprašanjem zagovora rasizma in borbe za enakopravnosst vseh ljudi ne glede na barvo njihove polti. Tako sta načela tisto vprašanje, na katerega je odgo-vr-r-a! v svei.-n'vh 'e >'’• menili ameriški pisaielj llov.;=■ t s ki je moral pred kratkim zaradi svoje napredne misli pred sodišče in v ječo.
Gow in d’Usseau tedaj v svoji drami ne podpirata zahteve, ki jo postavlja današnja ameriška oblast književniku: odvračaj ljudi od žgoče resnice vsakdanjega življenja, uspavaj jih s fantastičnimi romani, psihologiziranjem zabodenih duš, prisili jih, da pozabijo na tisto življenje, ki vre okrog njih! Mesto tega sta odgrnila zaveso s salona senatorja Langdona v majhnem mestu nekje na jugu Zedinjenih držav in nam pokazala z živimi barvami naslikano družbo v tem salonu: senator Langdon, konservativec in neizprosen zagovornik privilegijev beie rase, njegovi hčerki Alice in Nevy, ki nista enih misli z očetom, pa se tudi med seboj razhajata, ko gre za globljo rešitev rnskega vprašanja, Howard Merrick, demokrat s severa, kričavi bratranec Hoy Maxwell in med njimi Brett Charles, poročnik ameriške vojske, mladenič s črno poltjo in svetlim srcem — to so ljudje, okrog katerih se plete dejanje naše drame. Njeno težišče je na dialogih, ne na velikih dogodkih in zapletih, ki niso prebogati. Dialog sam je na mnogih mestih duhovit, lepo vlit tn ni površinski; drugod spet se izgublja v lahkotnem, prevsakdanjem besedičenju in tu in tam zastira idejo, i je hoieia biti vendarle temeljno gi->lo te v bistvu konverzacijske drame. Jel krivde nosi pri tem prav gotovo tudi slaboten prevod, ki nima niti ten-
kega posluha za odrski jezik (vrsta primerov kot »vt ste človek prvi od srca, ki mi je rekel), niti za terminologijo (Amerikanec v pomenu Američan itd.).
O naprednih socialnih idejah v našem, revolucionarnem smislu, o borbi za novo družbo, za odpravo zatiranja človeka po človeku — o vsem tem bi bilo v tej igri prav za prav težko govoriti. Treba pa se Je vživeti v razmere ln razumeti probleme dežele — globokega Juga Zedinjenih držav — kjer žive skupaj, skoraj pol na pol, vladajoči beli ljudje in oni s črno poltjo, ki si komaj šele trgajo verige suženjstva in se še bore za najosnovnejše človeške pravice, za mesto v železniškem vozli, kjer se smejo voziti
le ljudje z belo poltjo, za vstop v javno knjižnico pri glavnem vhodu — da mu beli človek ne seže v roko, ko se vrne iz vojne, čeprav častnik s tremi odlikovanji — temu se poročnik Brett že ne čudi več. In ta poročnik Brett, ki je tovarišem v vojski »vlival vero, da se borijo za boljši svet, zase« pravi skoraj osuplo: »Saj jaz vendar nisem komunist...« »Seveda niste...« mu odgovarja še bolj začudena gospodina Alice, kl je vedarle tuđi nositeljica naprednejših idej v tej drami. In ta gospodična Alice se prva obrne od Bretta in pokliče sheritfa, ko zasumi, da je segel po belem dekletu. In pisatelj Howard, demokrat, pravi brezbrižno: »Tam na severu imamo mi svoje črnuhe radi, ravnamo pa z njimi
prav tako kot vi...« In spet na drugi strani: Bella- Brettova mati, črnopolta žena, v svojem rasnem sovraštvu skoraj ne zaostaja za senatorjem Lang-donom. Najsvetlejša podoba v drami ostaja tako mala Nevy, Brettova prijateljica iz mladih let, ki si tudi zdaj ne pomišlja povedati vsem: »Zato, ker ga imam rada!«.
Uprizoritev igre »Globoko so korenine« je v zadnjih letih pri nas eno najzgovornejših pričevanj, kako velik je lahko delež dobre režije tudi pri odrskem upodabljanju dramatskih del te vrste. Redkokje se da ta delež toliko precizno določiti ob primerjavi vtisov, ki ti jih da branje besedila in potem sama gledališka predstava. Ga-vella je s svojim čutom za idejno interpretacijo umetnine podčrtal njene napredne poante in duhovite dialoge, izrabil je ne prebogate dramaturške možnosti, ki jih daje besedilo in zabrisal, če že ne črtal tiste dialoge, ki pri branju drame neprijetno bijejo. Stupiceva zamisei inscenacije je dala dogajanju intimen, estetsko zelo zadovoljiv okvir, ki hkrati z nevsiljivimi sredstvi nakazuje geografsko lego prizorišča in je režiserjevo delo ugodno podprla.
Igralski kolektiv je bil lepo ubran. Posebej bi se bilo treba pomuditi vsaj ob poročniku Brettu, in ob Nevy, mlajši hčerki senatorja Langdona, dveh igralcih, ki sta dala to pot novo črto svojima vlogama. Cesnik Je šel z Bret-tom dober korak naprej od svojih do-sedanjhi vlog, ki so bile pogosto toge
in niso razodevale večje igralske darovitosti — zaživel Je na odru bolj kot kdajkoli doslej in ustvaril figuro, ki ji verjameš. Tina Leonova, ki je dala že več polnokrvnih podob, pa je našla z Nevy menda prvič vlogo, ki Ji ne daje le ugodnih igralskih možnosti, ampak jo spremljaš tudi s toplimi simpatijami. Najsvetlejša podoba v drami je bila med najuspelejšimi tudi v naši vprizoritvi. Za ostale igralce — skoraj brez izjeme — velja, da so zadeli svoje vloge, čeprav bi mogli našteti mnogo zelo sorodnih figur v njihovem prejšnjem repertoarju. Iz tega ubranega kolektiva je nekoliko izstopal le — odštejmo nastop detektivov — Bajčev bratranec Roy s svojo neuglajeno, prevsiljivo igro, čeprav Je pri vlogah te vrste res težko ujeti pravo mero.
Uprizoritev drame »Globoko so ko-reninea bomo prišteli med tiste dogodke na našem odru, ki v premorih med takimi preizkušnjami, kakršna je bila to leto krst »Komedijantov« in kot bo zdaj nova postavitev »Hlapcev« s svoje strani bogate našo igralsko kulturo. To velja tako za uprizoritev samo kot tudi za dramo, saj je ta vendarle dokaz, da so tudi v današnji ameriški kulturi zdravi tokovi. In prav to — pokazati prizadevanje naprednih kulturnih delavcev v kapitalističnem svetu nasilja je gotovo ena osnovnih nalog našega gledališča. To vrzel, ki je bila lani občutna, smo z uprizoritvijo »Korenin« že na začetku novega delovnega leta za zdaj srečno premostili.	D.	Morave«

KOLEDAR
četrtek, 9. decembra:	Peter, Skaiko,
Savica.
Petek, 10- decembra: Tsha, Judita.
SPOMINSKI DNEVI
B. XII- 1913. — Laote XIV. divizije napadejo Kočevje: razen, gradu, ki so ga partizani zažgali, je bilo mesto popolnoma v rokab partizanov.
9. XII. 1944. — Podpisana pogodba o zavezništva in medsebojni pomoči med Sovjetsko zvezo in Franeijo.
»E2UKNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromostje, Marijin trg 5.
*
RAZSTAVA ROKOPISOV IN TISKOV IVANA CANKARJA, ki jo prireja Narodna iu univerzitetna knjižnica, bo odprta za občinstvo od sobote 11. do nedelje 19. t. m. vsak dan od 10. do 12- m od 16. do IS. ure (v nedeljo od 9. do 13-ure). Skupinske obiske prijavite s tele?, štev. 43-48. Vstop prost.
Večer Ivana Cankarja in Ludvika Za-menboia priredi v soboto dne 11- t. m-ob 20. uri v Vajeniškem domu, Kersnikova ul-ea. Esperantske društvo, Ljubljana. K prireditvi vabimo esperantiste In njih prijatelje in simpatizerje. Brez vstopnine. Pro.-: o voljni prispevki. 2317-n Opozarjamo na današnje predavanje prof- Marijane Gušič o hrvatski folklori. Predavanje, ki ga bedo spremljale ski-op-tične slike, bo ob IS. uri v mineraloški dvorani univerze (vhod čez dvorišče). Vstop prost. 2318-n
Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar v Celju prireja ob 80 obletnici smrti Ivana Cankarja dne 10. t. m. ob 20. nri v Ljudskem gledališču proslavo. — Vabljeni- ž323-n
Opozorilo. Študentje, ki so v preteklem Studijskem letu študirali v ZSSR, naj dvignejo štipendije na ministrstvu za prosveto LRS od 9 do 18. decembra 1948 (pritličje soba št. 8), vsak dan od 10. do 12, ure. — Ministrstvo za prosveto LES. 30-n
Gospodinjske pomočnice imajo sestanek 9. t. m. ob S. nri zvečer za podružnico Jt. 2 v Srednji tehnični šoli, za podružnico št. 3 v Delavskem domu, Blehveisova 42. za podružnico št. 4 v Medvedovi ulici št. 28. Zelo važno! 2321-n Naznanjamo vsem, da Vetpr.omet« zaradi inventure ne bo izdajal zdravil od 10- do 31. drče:ubra t. 1. V tem času se bo izdajalo samo veterinarjem najnujnejše biološke preparate Uprava. 2316-n Mestni ljudski odbor v Murski Soboti poziva vse svojce, ki imajo na murskosoboškem pokopališču zapuščene grobove, da jih še ta. mesec obnovijo, ker bo MLO v teku prihodnjega leta pristopil k ureditvi in parkiranju pokopališča. Zapuščeni grobovi, ki v mesecu decembru ne bodo obnovljeni, bodo odstranjeni, kamni, ki stoja še eventualno na grobovih, na prodani iu se bo izkupiček porabil za ureditev pokopališča. 2319-n
3SKiSB3
v-	- v	■
SLOVENSKA. NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Ceiriok:	'J- decembru- ob 20.:	Kreft:
Krajnski komedijanti. Zaključena predstava za simiinate.
Sobota, II. decembra, ob 20.:	Cankar;
KLapei. Slavnostna predstava ob 30-ietnici Cankarjeve öinrtL Izven. Nedelja, 12- decembra, ob 10.:	Cankar:
Bela krizantema. Umetniško pripovedovanje. V okviru proslav SOletnice Cankarjevo smrti. Izven.
Ob 14. ‘JO: Goy.-D’Usseau: Globoko so korenine. Zaključena predstava za OSS Kamn-k.
Ob 20: Cankar:	Hlapci. Zaključena
predstava za delegatko III- kongresa
AFŽ.
Umetniško pripovedovanje je pri nas Se dokaj malu znana umetniška panoga. Prvi. ki so jo pri nas začel baviti s to panogo umetnosti, je tov. Jože Tiran. V nedeljo, 12. t. m., ob 10. uri dopoldne bo v Drami pripovedoval Cankarjevo »Belo krizantemo*, izvajalec je vložil mnego truda v pripravo (ves tekst bo, ko; jo umetniško pripovedovanje nujno, govoril na pamet), tako da bo njegovo Lrvajanje nvv doprinos k razvoju umetniške" a pripovedovanja kot posebne umetniške zvrsti pri nas. Spremna glasba: Bojan Adamič, pripovedovalcev ambient: Boris Kobe. Vstopnice so v predprodaji v opernem gledališču.
Opera v Ljubljani
Petek, 10. decembra, ob 20: Slavnostna .akademija v počastitev 30. obletnice Cankarjeve smrti.
Sobota, 11. decembra, ob 20: Dvofak-Mlakar:	Cekin ali gosli in Kozina-
Mlakar: Diptilion Red D.
Nedelja. 12. decembra, ob 15: P. P. Mlakar: Mala balerina. Izven.
Ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Zaključena predstava za delegatke III. kongresa AFŽ.
V MARIBORU
Četrtek. 9. decembra, ob 20.: Cankar: Za narodov blagor. — Cankarjeva proslava.* Izven.
Petek. 10. decembra: Zaprto (generalka). Sobota, 11. decembra, ob 20.: Čajkovski: Evgenij Onjegin. Zaključena predstava za Celjane.
Nedelja, 12. decembra, ob 15.:	Golia:
Snegulčiea. Premiera. Izven. — Ob 20-: Dvorak: Rusalka Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni do:u Četrtek, 9- decembra, ob 20: I. Cankar: »Kralj na Betajnovi*.
Petek. 10. decembra, ob 20: I. Cankar: ^Kralj na Betajnovi«.
Sobota, n. decembra, ob 20: I. Cankar: •Kralj na Betajnovi«.
Nedelja, 12. decembra, ob 20: A. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«.
SIIKKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, il decembra, ob 20: Večer Cankove v o besede. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v gledališki pisarni.
Uradne objave
RAVNATELJSTVOM VSEH SREDNJIH IN NIŽJIH STROKOVNIH SOL V počastitev tridesete odsmrtnice največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja naj se vršo v soboto dne 11. dec. t. 1. na vseh srednjih in nižjih strokovnih šolah zavodne proslave ob sodelovanju dijaške mladine In profesorskega zbora.
Program proslave naj zajame poleg recitacijskih točk daljši govor o slovstvenem in družbeno-političnem pomenu Ivana Cankarja Ostali čas je reden pouk.
Ministrstvo za delo LRS, Uprava za strokovne delavske kadre in Komite za srednje ln nižje strokovno šolstvo LRS. 2324-n
LJUBLJANA UNION:	slovenski	Ulm
»Na svoji zemlji«, tednik. Predstava ob 16. uri. (Zadnji dve predstavi odpadeta.) — MOSKVA: češki film »Sirena«, tednik. — SLOGA: sovjet, film »Glasbena komedija«, tednik. Predstave v obeh kinematografih ob 16.15. 18.15 in 20.15.
ŠIŠKA: sovjetski barvni glasbeni film »Pravljica o sibirski zemlji« (brez tednika). Predstava oro 20.
MARIBOR ESPLANADE:	francoski	film
>Dckler bom živel«, tednik. — GRAJSKI: ameriški film »črna komanda«, tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20 30.
CELJE METROPOL: sovjetski film >Sin polka«, tednijk. — DOM: sovjetski film »Sinja pota«, tednik.
KRANJ MESTNI: sovjetski film »Štiri sT. ca«, tednik.
KAMNIK: sovjetski film »Za srečo tistih. ki so na morju«, tednik
PTUJ: sovjetska filma »KaSpiška vrata« in »Končen mladih talentov«, tednik.
SPORED ZA ČETRTEK
6-0'J Slovenske narodne pesmi. 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20 Jutranja telovadba in objava dnevnega sporeda. 6.30 Plesi in baleti. 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave. 7-10 Lahka glasba. 12-30 Napoved časa in poročila 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 P-san spored orkestralne in solistične glasbe. 14.00 Kulturni pre-
ied. 14.10 Igra veseli tiio. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Igrajo narodni orkestri. 18.00 Plesi raznih krajev. Igra Mali orkester Radia Ljubljana p- v. Alberta Dormeija (Prenos v Trst). 18-30 Odlomki iz Gounod-jevega »Fausta«. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Igra violinistka Jelka Stanič, pri klavirju Marijan Lipovšek, 19.30 Napoved časa, poročila in objava jaitrišnjega sporeda.. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Trenos Cankarjeve proslave iz Uniona (Bravničar: Hlapec Jernej). 2115 Hrvatska orkestralna in. solistična glasba (prenos iz Zagreba). 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22-30 Melodije za lahko noč. 23.00 Plesna glasba. 23.30 Zaključek oddaje.
Oglasni oddelek telefon fitev« S&-32 vodja oddelka 6t©v,
ZASLUŽEK
4 MESECE starega otroka želim izročiti v oskrbo za zimske mesece skrbni in pošteni ženski. Najraje v bližini Kranja. Plačilo po dogovoru. Naslov v SP Kranj.	37818-4
INŠTRUKTORJA za matematiko in slovenščino za 3 gimnazijo nujno iščem. Naslov v podružnici Slov. por. Kranj.	37S19-4
UPOKOJENKA bi pomagala v gospodinjstvu nekaj ur dnevno*, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod Januar na oglasni oddelek.	37796-4
DRŽAVNA NIŽJA baletna šola potrebuje pianista, ki bi korepe-tiral pri baletnem pouku vsak dan (razen nedelj in praznikov) od 14. do 17. ure, proti honorarju. Interesenti naj se javijo pismeno na Drž. nižja baletna šola, opera.	37771-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali po-strežnico za dopoldne sprejmem. — Škofja ulica 13, pritličje. 37778-4 DOBROSRČNO REJNICO iščem za 8 mesečno punčko. Plačam dobro. Naslov v ogl. oddelku.	37759-4
POSTRE2NICO za včasih Iščem. Naslov v ogl. odd.	37842-4
ZA NEKAJ UR nočnega dela potrebujemo mlajšega iu zdravega tovariša. Naslov v ogl. odd.	378S7-4
POMOČ V GOSPODINJSTVU za dopoldne išče 3 članska družina. Zglasite se od 3. do 4. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	37S49-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO za nekaj ur dnevno ali' po dogovoru sprejmem. Oskrba v hiši. Maurič Cirila. Erjavčeva 21/11. levo.	37876-4
INŠTRUKTORJA Iščem nujno za matematiko, angleščino in ruščino za 5. razred gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku.	37889-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO za nekaj ur dnevno iščem. Hrana, stanovanje, plača po dogovoru., Vprašati dnevno med 15. in 16- uro Lesjak. Škofja ulica št 6/II.	377S2-4
POSTREŽNICO dvakrat tedensko sprejme Jaklič. Mestni trg 17-11.	37874-4
PRODANI
MOŠKO KOLO popolnoma novo, nerabljeno, znamke »Tribuna« prodam. Naslov v podružnici SP Zagorje ob Savi.	37809-5
PSIHO z brušenim ogledalom in dva stolčka prodam. Ogled po 12. uri. — Brdo 124.	37835-5
PTIČAR, nemški kratkodlakar naprodaj po ugodni ceni. Povšetova 31, Kodeljevo.	37831-5
SPORTNIKI-TEHNIKI, kompas-busolo prodam. Merlak, Putnik — Ljubljana.	37830-5
PONIKLANE DRSALKE vel. 41—43, gosli, akromatično veliko harmoniko prodam. Florijanska štev. 21-1, levo. Ogled od 2. do 4. ure.	37827-5
15 m ČIPKASTIH ZAVES z lepim vzorcem m po 600 din prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod Zavese.	37828-5
SPALNICO z dvema posteljama, kompletno, lepo, prodam. Frizerka. — Mestni trg 18.	37806-5
MLADO KOZO, mlekarico, prodam. — Zg. Kašelj 132, p. Polje. 37803-5 KRASNO. CISTO SVILO, težko, črno z zlatom, primerno za lepo domačo obleko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku	37808-5
ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ, malo nošen in kožnata klub garnitura, primerna za ordinacijo ali pisarno prodam. Naslov v ogl. odd.	37799-5
SIVO BLAGO za zimsko suknjo prodam. Naslov v ogl. odd. 37790-5 ČEVLJE, zelo lepe, visok podplat, št. 38, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	37792-5
KRZNEN PLAŠČ prodam. Mestni trg štev. 2-II.	37773-5
POTNIŠKI KOVČEG velik kot stoječa omara, prikladen za obleke, tehtnica za 50 kg, umi valna miza, skleda in vrč naprodaj. Pleteršnikova štev. 24-1	37557-5
Is&iistrijskl servis, Celje
obvešča vsa podjetja, da ima Prodajni oddelek teief. številko 112, Uprava in knjigovodstvo telet št 135
MESTNI KOŽUH, lep z bizam podlogo in vidra ovratnikom se proda. — Vrečko, Celovška 105.	37774-5
PRODA SE dobro ohranjena plišasta jopa in črno krilo po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd.	37780-5
NOVO CRNO MOŠKO zimsko suknjo in punčko z zibelko (igračo) prodam. Naslov v ogl. odd.	37785-5
LEP ŠPORTNI VOZIČEK prodam, — Lončarska 10.	37787-5
ZELO MALO rabljen klavir prodam.
Naslov v ogl. odd.	37784-5
SVILEN PRAPOR v trobojnici — kompleten prodam. Naslov v ■ oglasnem oddelku.	37767-5
DUBBEL MASCHINENBAU 1939 prodam — Košir — »Toplovod« — Ilirska štev. 15. Vprašati od 9. do 12. ure.	37766-5
V PREKMURJU prodam enostano-vanjsko lepo urejeno hišico z vrtom, delno za zidni material. Lepa prilika za upokojenca ali kaj sličnega. Naslov v ogl. odd.	37561-5
JEDILNICO, odlično ohranjeno, obstoječo iz kredence, tramoja z velikim zrcalom, raztegljivo mizo in stoli ugodno prodam. Ogled od 8—12. Naslov v oglasnem oddelku. 37613-5 ŠIVALNI STROJ ČEK. original Pfaff. resna igrača, kot darilo, prodam. Ogled od 14. do 7. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	37650-5
PAR DELOVNIH ČEVLJEV št. 43. sivo moško obleko z jahalnimi hlačami in zložljiv ležalnik v obliki kovčega, primeren za potovanje, prodam. Ogled vsak dan od 4. do 5. ure popoldan. Naslov v ogl. odd-	37840-5
DIVAN, porcelanasto umi valno skledo z vrčem in pred pečico, prodam. Hranil niška 14/1.. Jeglič.	37833-5
OBLEKO, KOSTUM za srednjo vitko postavo, eden ali dva nerca, črno lisico iu muf, vse skoraj novo, prodam. Kongresni trg 13/1.	37845-5
NOVE ŽENSKE ČEVLJE, boks, fine. št.
38. prodam. Naslov v ogl. odd. 37844-5 ZLATO VERIŽICO, dolgo, elegantno, 14 karatno, krasno darilo prodam. Po nud-be og. odd. pod Gramov 60. 37847-5 POSTELJO iz mehkega lesa s peresnico, prodam. Naslov v ogl. odd. 37846-5 10 m BLAGA ZA TAPECIRANJE pro dam. Naslov v ogl. odd.	37885-5
MOŠKO OBLEKO in umivalnik z velikim ogledalom prodam. Vprašati Resljeva 16/1., desno.	37884-5
LEPO MOŠKO SUKNJO za 14—16 let starega fanta prodam. Naslov v ogl. odd.	37891-5
SIV ŽENSKI PLAŠČ in krznen plašč, oba za manjšo postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	37850-5
STENSKO URO. okroglo, prodam, Pleteršnikova 3, pritličje.	37854-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno in lisičjo kožo, nestrojeno. prodam. Kongresni trg št. 9, pritličje-	37852-5
BIZAM HRBTI, krzneno podlogo prodam Naslov, v ogl. odd.	37881-5
OBJAVA
INVALIDSKO PODJETJE PROMET
z rabljenimi predmeti (Starinarna), CELJE, Tomšičev trg, poziva
vse stranke, ki so do 10. novembra 1. 1918. oddale v komisijsko prodajo razne predmete in še do danes niso prejele izplačilo, da dvignejo na podlagi izdanih potrdil gotovino ali predmete do 25. decembra 1948.
Predmeti oziroma gotovina, ki se ne bo dvignila do tega roka, preide brezpogojno v last invalidskega podjetja Uprava invalidskih podjetij, Celje.
ZAMENJAM čevlje št. 39. 37 deške in št. Ž0 otroške za št. 37 rjave ali čine. ev prodam Prodam 3 kg kave v zrnu in' črni ženski plašč za srednjo posta; to. Naslov v ogl. odd.	37879-5
CIKLOSTIL razmnoževalni aparat (Borneo)- brezhiben, prodam. Naslov v ogl- odd.	37788-5
KBZNEN PLAŠČ, najboljše krzno (siai črno), novo, za srednjo postavo in lepo sarajevsko preprogo 2!4XV/-. prodam. Naslov v ogl odid.	37783-5
ŠIVALNI STEOJ Patent-JAX z okroglim 'čolničkom, dobro ohranjen, prodam._ — Naslov v ogl. odd.	33952-5
DIVJI KOSTANJ, nekaj stoječih dreves, ■ugodno proda Sever. Lončarska steza štev. 10.	37860-5
PRIKOLICO »STEIB« za motorno kolo prodam. Naslov v ogl- odd. 37862-5 PEČ. OBLOŽENO s šamotom, prodam. — Tapetnik, TyrSeva 17-	37864-5
2 VRČA PO 25 L, eden lz aluminija, ročne sani. nove na dva dela, par file škornjev, kino aparat s slikanimi ploščicami. par nizkih lakastih čevljev 41 in 2 tehtnici po 10 kg prodam. Kovačič, Zidovska steza S-II.	37869-5
ZLATO ZAPONKO z briljantom prodam.
Naslov v oglasnem odd.	37S63-5
RADIO HORNY PHON, štirjcevni. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd 37614-5 MOŠKA ORNA SUKNJA, dobro ohranjena, za srednjo postavo, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 37623-5 POTNIŠKI KOVČEG, velik kot stoječa omara, prikladen za obleke, tehtnica za 50 kg, umivalno mizo, lavor in vrč naprodaj. Pleteršnikova 24-1. 37557-5 TEMNO SUKNJO za srednjo postavo, vso podloženo, prodam. Puh. Gerbičeva 6,	37856-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ln otroško posteljo prodam. Kotnikova 19/1., lovo.	37880-5
KUPIM
Opozorilo
Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa in priložijo 5 din za odgovor.
ZAMENJAM nov usnjen suknjič in foto aparat za dober radijski aparat. Kerin Stanislav, Nunska številka 2.	37800-7
USNJAT PLAŠČ zamenjani za temno blago za moški plašč in obleko ev. prodam. Ponudbe pod Črn na oglas, oddelek. ‘	37777-7
ZAMENJAM popolnoma nove gojzarice (Žiri) št. 42 za enakovredne št. 40. Ponudbe pod Planinske na oglasni * oddelek.	37527-7
KORUZNI ZDROB zamenjam za koruzo v storžih. Naslov v ogl. odd. 37841-7 GOJZARICE, nove, št. 39 zamenjam za istotake št 41. Naslov v oglasnem oddelku	37888-7
ŽENSKE VISOKE ČEVLJE št. 37, snežke št 37. moške visoke usnjene gamaše zamenjam za protivrednost Naslov v ogl. odd.	37S82-7
10 KUB. M DESK razne dimenzije zamenjam za sobno in kuhinjsko pohištvo in doplačam, eventuelno tudi prodam: Janežič A., Vidovdanska ullica štev. 18.	37865-7
ŽIVILA DAM pa linolej-tekač. Ponudbe pod Preproge na ogl. odd. 37870-7 2 ŽIMNICI, novi. žimnati, dam za 150 kg težkega prašiča. Sporočite naslov pod Resna kupčija na ogl. oddl 37804-7
NEPREMIČNINE
DVE NOVI ali dobro ohranjeni prešiti odeji in 7—S kg očiščenega perja kupim. Resne ponudbe s ceno pod Odeji na ogl. odd.	37829-6
RIŽA nekaj kg, kupim. Sever, Marijin trg štev. 2. — Oglasiti se po 12. uri.	37805-6
SUHA DRVA ’ in PREMOG takoj kupim ali dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. pod Kurjava 99. 37807-6 VEČ METROV GRADLA. kupim. Plačam po dogovoru. — Ponudbe pod Gradi na ogl. odd.	37801-6
DVOJNE ŽAMNICE in peresnice kupim takoj. Plačam dobro. Ponudbe pod Nujno rabim — Kamnik. 37739-6 KUPUJEMO stare kvalitetne humoristične liste — tudi v tujih jezikih — po možnosti vezane (»Simplicissi-mus«, »Le rire«, Punch« etc.) ter ilustrirane revije zadnjih vojnih in povojnih let. Uredništvo »Pavlihe«, — Ljubljana, Selenburgova 1.	37791-6
RADIJSKI APARAT 4—6 cevni, — omrežni, kupim. Ponudite pod Deloma živila na ogl. odd.	37794-6
DVE MREŽI za postelje kupim. Naslov v ogl. odd.	37772-6
BLAGO za smučarske hlače, modro ali rjavo, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek pod Stof.	37775-6
PSA-volčjaka, mladega kupim. Ponudbe i>od Dober čuvaj na oglasni oddelek.	37776-6
ELEKTRIČNE CEVI 10—15 m, — 2 okvirja, 1 stikalo, kupim ali dam protivrednosti, žerijavk 6, p. Smlednik pri Kranju.	37643-6
ELEKTROMOTOR za istosmerni tok od iy2 do 3 KS, 220 do 300 Woltov kupim Štravs Alojz — Vrbje — Žalec.	37680-6
SVILENO SITO za moko, srednje velikosti ne glede na ceno kupim. — Anica Sterle, Ljubljana — Marijin trg l-III.	37763-6
ŠIVALNI STROJ Singer ali Pfaff, prvovrsten, kupim. Gosposvetska 2-IL desno.	37764-6
PISALNI STROJ kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Prvovrsten. 37765-6 PS A, nem ovčarja — psico — z rodovnikom do 1 leta starega, kupim. PonucL be pod. čistokrven na ogl odd. 37357.6 NOŽNI STARTER, kompleten- za DKW 500 motor, kupim. Pa^el Zaletel. Slov. Javornik.	37424.6
GOSTILNIŠKI INVENTAR z jedilnim priborom, in 4—5 cevni že rabljen radijski aparat kupimo. Ponudbe je poslati na Krajevni LO Gorenja vas, pošta ista, Poljanska dolina. 37562-6 ZOBNO ZLATO v ploščici do 20 gramov kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod 22 karatno.	37670-G
KUPIM dobro ohranjen pogrezljiv šivalni stroj, najraje salon-kabinet. — Ponudbe z navedbo cene Franc Srebotnik, Libeliče.	37719-6
PISALNI STROJ, prenosljiv, dobro ohranjen kupim takoj. Ponudbe s ceno pod Privatnik — nujno rabim na ogl. odd.	37C85-6
KOVAŠKI PRIMEŽ, težki, kupim- — Hrome Ivan. ključavničarstvo, Sne-berje — Ljubljana.	37S57-6
ELEKTRONKO U. Y11 za radio Siemens, kupim takoj. Ponudbe s ceno na ogl. odd. pod U. Y 11.	37843-6
20 kg ŽIME dobre- kupim takoj. Kadive, Polje 152.	17848-6
3—4 KASONE ŽAGANJA kupi Uprava Slovenskega poročevalca- Knafljeva ul. št. 5, telefon 37-22-	37886-6
ZEMLJEPIS Bohinc-Savinik za II. iu III razred srednjih šol nujno kupim. Naslov v ogl. odd.	37686-6
PISALNI STROJ, lahko portable, dobro ohranjen, takoj kupim. Ponudbe pismeno na Grahek. Pleteršnikova 2S. 37873-6
POLOVICO HIŠE s sedmimi sobami, v sredini mesta Celja, prodam. Naslov v podružnici SP Celje. 37825-8 PARCELO od šiške do Vižmarjev kupim takoj. Poi?udbe pod Krojač zida hišico na ogl. odd.	37722-8
SOBE — STANOVANJA
ROKAVICO, desno, usnjeno, temnosivo, sem izgubil 8. t. m- ob pol 11. dopoldne od brv. Agnola na Tvrševi c. do Frančiškanske ulice. Najditelja prosim, naj jo odda pri vratarju — Gajeva ulica £t 5.	37883-14
IZGUBILA sem od Frančiškanske cerkve do pošte belo volneno rokavico-Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v frančiškanski zakristiji ali v ogl. odd.	37851-14
OSEBA, ki je vzela v ponedeljek ob 5. uri črno listnico z 2000 d-n in 3 legitimacijami pri blagajni glavne pošte, naj jo takoj vrne-	37853-14
30. NOVEMBRA v torek od 11. do 1& ure sem izgubila ruinenkasto-rjavo usnjeno rokavico Prosim ponovno najditelja. naj jo vrne proti dobri nagradi. Ključavničarska 4.	37878-14
DNE 6. DECEMBRA dopoldan sem pozabila v slaščičarn; »Pecivo« v Gradišču listnico z 3000 din in oblačilno karto na ime SkruŠny Vaclav. Poštenega najditelja lepo prosim, naj jo odda proti nagradi na naslov Skrušny, Rimska c. 13.	37871-14
IZGUBIL SEM šop. šestih ključev. Vrniti proti nagradi na ogl. odd. 37866-14 DOBRO OHRANJEN MOŠKI IN ŽENSKI PLAŠČ prodam. Naslov v oglasnem oddelku	37867-14
IŠČEMO prazno ali opremljeno sobo za inženirko, skoraj ves dan odsotno. Lek, tovarna zdravil, Ljubljana, Cigaletova 5-I1I.	37834-10
ENOSOBNO STANOVANJE z pritiklinami izven mesta zamenjam za enako kjer koli v mestu. Stanovanje je na lepem, sončnem kraju z balkonom. Naslov v ogl. odd.	37832-10
MIREN VISUKOŠOLEC išče sobo. — Placa dobro v živežu. Ponudbe na oglasni oddelek pod Brez stanovanja.	37793-10
SORICO išče upokojenka. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod Svetla na ogi odd.	37797-10
ENOSOBNO STANOVANJE v novi hiši poleg tramvaja zamenjam za vsaj dvosobno s kopalnico, četudi na periferiji mesta. PonudDe pod Odškodnina na ogl. odd.	37770-10
ODDAM LEPO SOBO, pet minut od tramvajske postaje, prazno ali me-blirano. Ponudbe pod Takojšnja vselitev na ogl. odd.	37769-rlO
STUDENI? medicine išče sobo. Perilo ima lastno. Ponudbe pod Čimpreje na oglasni oddelek.	37779-10
ZAMENJAM opremljeno sobo za prazno s posebnim vhodom v centru mesta s 15. decembrom ali 1. januarjem. Ponudbe na oglasni oddelek pod čim-prej	37802-10
TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Radovljici zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod Upokojenci — letovišče.	37120.10
PRAZNO SOBO menjam za enako. — Obirska 6.	37837-10
MIRNA BOLNIČARKA išče opremljeno sobo. Pomoč tudi v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	37855T0
SOLIDEN, čez dan odsoten visokošolec. išče skromno sobo. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod Takoj.	37788-10
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO. najraje v centru, išče mirna študentka tehnike za takoj. Ponudbe pod Maščo-be-živila na ogl odd.	37875-10
MLAD URADNIK išče nujno prazno ali opremljeno sobo. Vselitev in ostalo po dogovoru. Ponudbe v dopold. urah pri vratarju Cankarjeva 18.	37,863-10
RAZNO
ZAMENJAM
PRODAM ali zamenjam za živila moško obleko in površni moški suknjič. Naslov v ogl. odd.	37795-7
PAR PRSNE KONJSKE OPREME s posrebreno okovo, malo rabljeno^ — prednji deli novi zamenjam za prašiča za zakol. Naslov v podružnici SP Kranj.	37811-7
ŽENSKO KOLO zamenjam za drva ali živež. — Naslov v podružnici SP Kranj.	37812-7
IZGUBIL SEM denarnico od fizkultur-nega doma Šmartno do Gorenje Save. 'Poštenega najditelja prosim, da mi vrne vsaj dokumente. — Grašič Franc, Gorenja Sava 36.	37813-14
DNE 3. t m. SE JE IZGUBILA črna konjska odeja iz vasi žablje proti Povijam. Najditelja prosim, naj jo pošlje h Kerhanu v žablje proti nagradi.	37814-14
1. DECEMBRA se je izgubila denarnica s precejšnjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne, proti nagradi na ime Keše, Rimska štev. 24.	37836-14
ŽENSKO ROČNO ZLATO URO sem izgubila v petek na soboto v Kranju. Ker mi je drag spomin, naprošam poštenega najditelja, naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. podružnice SP Kranj.	27815-14
DENARNICA se je našla v Šelenbur-govi ul. Naslov v ogl. odd. 37798-14 PROSIM tovariša, ki je dal dne 4. t. m. v Šercerjev e m domu spraviti sivo suknjo z rjavo podlogo, naj pride ponjo ali pa naj pošlje svoj naslov ogl. odd pod Suknja.	37S38-14
POŠTENEGA najditelja prosim, da vrne vsaj dokumente, ki so bili v sivi ženski torbici z monodramom C. K., ki je bila izgubljena 14 novembra,*’ proti nagradi na naslov: Marija Slana. Sv. Petra nasip 50.	' 37861-14
OD ORGANOV NM je bilo najdeno dvokolo brez znamke, tov. št. 801S2, rdeče barve, z navadnim krmilom,' še dobro ohranjeno. Lastnik dvokolesa naj se do 15. t. m. s potrebnimi dokumenti zglasi na odseku za notranje zadeve v Kra-nju.	37872-14
+ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest. da je umrla naša dobra mama
FRANČIŠKA PIRIH
rojena HABJAN
Pogreb drage pokojnice bo 10 decembra ob 10 na domače pokopališče v Podbrezjah.
Podbrezje, Koroška Bela Tacen, Dol 8. decembra 1948
žalujoči ostali.
I Umrla nam je naša dobra žena, ■ mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA NOGRAŠEK
rojena LEBEN
Pogreb drage pokojnice bo v petek 10. decembra 1948 ob 14.30 z žal. iz kapele sv. Jožefa na pokopališče Ljubljana. 8 decembra 1948
žalujoči ostali
+ V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je v lb. letu starosti po kratki, težki bolezni umrl naš nadvse ljubljeni sin in brat
ANTON NOVAK
Nepozabnega sina in brata bomo spremili na zadnji poti iz hiše žalosti Viška cesta 47 na pokopališče na Viču v petek 10. t. m. ob 3 popoldne
L.iubljana-Vič, 8. decembra 1948
žalujoča družina: oče Franc, mati Marija, bratje Franc. Stanko Vinko in sestra Minka
ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG za glavno mesto Ljubljana naznanja, da je preminul zvesti tovariš
GREGOR DRIGA
načelnik planskega oddelka Pogreb bo 9. decembra 194 8 ob pol 16 iz kapelice sv Andreja Ljubljana, 8 decembra 1948
Uprava Zveze kmetijskih zadrug za glavno mesto Ljubljana
.
+ V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla po kratki, mučni bolezni naša zlata, nenadomestljiva mamica in žena
ZORA JESENOVEC
rojena MOŽINA.
stara 37 let. Pogreb nepozabne bo v petek 10 t. m. ob 15 z žal. iz kapelice sv. Frančiška, na pokopališče Prosimo tihega sožalja!
Ljubljana, Renče, Trst. Potoče, dne 9 decembra 1948
Globoko žalujoči : Lojze, mož; Andreja, hčerka: Roman, sin; Možina Franc. oče. in ostalo sorodstvo
ZAHVALA.. — Vsem, ki so z nami sočustvovali na kateri koli način ob težki izgubi našega dragega
INŽ. JOSIPA RUSTIA
gozdnega direktorja v pokoju, se najprisrčneje zahvaljujemo Ljubljana, 8. decembra 1948
žalujoči ustali.
ZAHVALA
Za sočutje, ki ste ga
Jeu -j
v Črni gori
Novinski tisk v Crni gori se je razvil pozno, če gledamo skozi prizmo časovnega zgodovinskega razvoja, zgodaj pa če upoštevamo oblikovanje črnogorske države, prostornost Cme gore, njene gmotne in kulturne možnosti. Črna gora,' stisnjena med dvema cesarstvoma Turčijo in Avstrijo, ki šta bili obe hudi sovražnici narodni in državni, so se Crnogorci na kamenitem ozemlju štirih nahij upirali vojaško in duhovno svojim sovražnikom. Ce upoštevamo politično stanje tedanje dobe in tedanje življenjske pogoje, se moramo čuditi takratni moči črnogorskega duhovnega in borbenega življenja. Mestece Cetinje je bilo kulturno in duhovno središče Črnogorcev, kjer je deloval Njegoš, kjer je ustvaril »Gorski vijenac«, zrcalo duha in hrabrosti črnogorskega naroda. Tu se je pojavil tudi prvi črnogorski časopis, prva svobodna tiskana beseda.
Prva številka tednika »Crnogorca«, lista za politiko in književnost, je izšla 23. januarja 1871. leta pod uredništvom Sima Popoviča. Lastnik je bil književnik Jovan Sudenčić. »Crnogorac« bo izhajal »zaradi duha svobode in narodne neodvisnosti...« Zaradi na-
šega narodnega zedinjenja nam je danes nujno potrebno medsebojno spoznavanje položaja in naše moči ter bratske vzajemnosti.« Nadalje je naglasil program, da. bo list spremljal vse pojave v narodnem življenju drugih naših slovanskih bratov, ki bodo s svojo močjo »v skorajšnji bodočnosti zavzeli značilno mesto v tem delu sveta.« — Crnogorci so že tedaj vedeli za podkupljivost lista, ker so'njegovo delovanje večkrat občutili v svoji zgodovinski borbi. Zato je list pojasnil bralcem: »Crnogorac« ne izhaja v kraju, kjer bi moral varovati kakršne koli koristi, nego na Cetinju, ker mu samo narodna težnja more biti svetinja.« List je spremljal javno življenje v državi in inozemstvu: prinašal je vesti iz zasužnjenih dežel. V njem so sodelovali: S. Popovič, M. Kostić, V. Vreevič, Vasa Pelagic in drugi. List so bralci željno sprejeli. Večino naročnikov je imel izven Crne gore. Ostri članki proti Turčiji in Avstriji so mu prinesli prepoved v teh državah. Omejen na malo Crno goro je prenehal izhajati 15. februarja 1873. leta s šesto številko.
»Glas Crnogorca«, tednik za politiko in književnost, je pričel izhajati 21.
aprila 1873. leta z istim urednikom in v istem lastništvu. Ta list je zavzel milejše stališče proti Turčiji in Avstriji kakor njegov prednik »Crnogorac«. Sodelavci so bili poleg domačih Ljuba Nenadovič, St. M. Ljubiša in drugi. Leta 1876. je Crna gora napovedala vojno Turčiji, ki se je je udeležil tudi urednik Popovič kot knezov tajnik. Uredništvo je prevzel Stevo Cuturilo, šolski nadzornik, ki ga je urejeval z manjšim uspehom kakor prednik. Zaradi vojne list 1. 1878. ni izhajal. Ponovno je pričel izhajati 6. januarja 1879. leta pod uredništvom Jovana Pavloviča. V prvi polovici 1891. leta je bil urednik dr. Laza Kostić, vojvodinski književnik, ki mu je v drugi polovici leta sledil dr. Lazo Tomanovič. S 26. številko leta 1895. je iist postal poluradni, a leta 1902. je postal uradni. Tomanovič ga je urejeval do tretje številke leta 1903., po-' tem pa so se menjavali razni uredniki, ki so ga urejevali z relativno dobrim uspehom. Prenehal je izhajati 20. novembra 1915 s 62. številko pod uredništvom Veljka Miličeviča, ki je bil urednik od februarja 1914. leta. Po kapitulaciji Crne gore leta 1915. je list izhajal v Franciji, toda o njegovem tamošnjem delovanju ni podatkov.
Oba ta dva lista sta bila dobro urejevana ter so ju radi brali, zlasti v času, ko je v Srbiji vladala obreno-
vičevska reakcija in ko v drugih naših deželah, ki so bile takrat zasužnjene, ni bilo svobodne javne besede. Ko je »Glas Crnogorca« postal uradno glasilo je izgubil mnogo svojega ugleda, vendar pa so ga radi brali vse do iz-premembe v Srbiji 1903. leta.
Politični boji od dobe ustavnosti 1905. leta do kapitulacije Crne gore so bili razmeroma ostri. Napredne sile so se po razširjenju Crne gore po vojnah 1876—1878 pričele tako razvijati, da so po proglasitvi ustave s strani kneza Nikole še bolj pričele borbo proti reakcionarnim težnjam kneza ter so se zatem razvili politični boji, ki so se zlasti zaostrili-v letu 1907. Po balkanski vojni proti Turčiji so se združile meje Crne gore in Srbije. 2e samo s tem sta Cetinje in Crna gora prenehala biti privlačno središče teženj naših narodov v oni dobi pripravljanja in nastajanja močnega nacionalnega gibanja, ki je dobilo širši razmah po odstranitvi Obrenoviča leta 1903, ko so bile v Srbiji uveljavljene nekatere parlamentarne in državljanske svoboščine. Odtlej se je tudi med črnogorskim prebivalstvom občutilo še močnejše stremljenje po združitvi s Srbijo.
1’oleg teh dveh listov je izhajal še ‘ednik »Nevesinje« 1898—99, ki je bil ..;-cj,uvedan radi ostrega pisanja proti
Avstriji. Potem je leta 1899. izšel »Onogošt« (staro ime Nikšiča), ki pa je kmalu prenehal izhajati. Oba lista sta izhajala v Nikšiču pod uredništvom S. Vrčeviča. Nato sta izhajala »Ustavnost« 1906 in »Narodna misao«
1906.	ki pa je leta 1907 prenehala izhajati. Ta poslednji list je bil opozicijski, brez zadostnega načrta in sistema.
Nadalje je izhajal v Podgorici leta
1907.	tednik »Slobodna riječ«, ki je pa naglo prenehal. Na Cetinju je od leta
1908.	do leta 1915. izhajal »Cetinjski vjesnik«. Oba lista sta bila poluradna brez večje vrednosti. Leta 1914 so izhajale »Dnevne novosti«, a potem »Dnevni list«, ki je prenehal 1915. leta. To sta bila informacijska lista, izmed katerih je bil »Dnevni list« srednje vrednosti.
Poleg listov so izhajali še strokovni »Prosvjeta« od 1989. leta do 1901., ki je bil dobro urejevan, »Učiteljski list« leta 1905, »Trgovački list« leta 1907.
Ti listi so bili srednje vrednosti. Za ljudstvo sta izhajala »Zemljoradnik« 1907 in »Domači list« 1912, ki sta bila slabo urejevana in sta po večini po-natiskovala članke.
To je bil v glavnem tisk neodvisne kraljevine Crne gore od 1871. do 1915. leta. (Datumi so po starem koledarju.)
(Nadaljevanje)
izkazali nam in našemu zlatemu tatku
ADOLFU JESIHU
šolskemu upravitelju
v času njegove bolezni in ob njegovi smrti, ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin, posebno pa primariju dr. Krasniku za njegov trud, se zahvaljujejo
ŽALUJOČI
ZAHVALA. — Vsem, ki ste ob bridki izgubi z nami sočustvovali in spremili našo trpečo mamo, staro mamo
FRANČIŠKO ISTENIČ
rojeno KOPAČ
na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, ter nas tolažili ali na kateri koli način stali ob strani, se najtopleje zahvaljujemo
Medno, 7 decembra 1948
Žalujoči: Avgust, mož; Marija, por, Stržinar, hči; Vinko in Gusti, sinova, in ostalo sorodstvo
ZAHVALA — Za sočutje, tovariško pomoč in ljubezen, ki so jo izkazali nam In našemu ljubljenemu
FRANCU NANDETU HAFNERJU
ob njegovi nenadni smrti, se vsen najlepše zahvaljujemo Posebno pa se zahvaljujemo pevcem, gasilski organizaciji, delavskemu kolektivu in upravnemu vodstvu tovarne Tiskanina za gmotno pomoč
Družina HAFNER
prajuie urndnlški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica fit. 5/H
TeleTOD uredništva ln uprave št 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske na ročniku ti. 88-23 — Hiškama »Slovanskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kranjc
$