štipendije, kot ve-
mo, so po svoji vi-
šini raziične, prav
tako pa so po po-
trebnosti različni
tudi štipendisti. V
celjski občini se je
na primer pripeti-
lo, da je štipendist
zahteval za 100 din
višjo štipendijo,
češ da je zagotov-
ljeno poprečje 400
din. Pozabil pa je
povedati, kar so
kasneje ugotovili,
da gradijo starši
večmilijonski vi-
kend. Mu ne bi
mogli oni zagoto-
viti občinskega po-
prečja?!
DAJEMO ZA NAŠE OTROKE
•	Celjani solidarni v edinstveni akciji družbene-
ga dogovora o sofinanciranju programa inve-
sticij na področju družbenih služb.
•	3-ietni program obsega 28 milijonov dinarjev
vredne investicije. Na prvem mestu posebna
šola, potem V. osnovna šola, 2 vzgojno var-
stveni ustanovi, stroški narodne obrambe itd.
•	Dajemo za svoje otroke - sodijo v delovnih
kolektivih, ki bodo prispevali denar za skup-
ne naložbe.
•	Kdo so tisti, ki se pri tako solidarni akciji
držijo ob strani? želijo zvedeti kolektivi v
celjski občini. Nihče ni brez lastnih proble-
mov, pa vendar dajejo, nekateri celo več kot
je bilo pričakovati.
Akcija o družbenem do-
govoru za sofinanciranje ne-
katerih prepotrebnLh investi-
cij na področju družbenih
služb je stekla pred več ted-
ni. Gre zares za družben
dogovor, ki pa je v teh dneh,
ko zadeva dobiva stvamejšo
podobo, postal več kot to.
Prerasel je v izredno ipo-
membno družbeno politično
akcijo. Izpričuje enotno vo-
ljo in izredno solidarnost
Celjanov Je dokaz, da tudii
Celje hote zmore nekaj ve-
likega. da zmore postaviti
spomenik generacijam v do-
kaz, saj pomeni skupna vo-
lja doseči večjo blaginjo. To-
krat gre dejansko za daritev
našim otrokom. To je en-
kratna akcija — skupen do-
govor in ne nazadnje tudi
predzkušnja naSe zavesti
Triletni program investicij
na osnovi družbenega dogo-
vora bo terjal za svojo ure
sn'ičitev 29 milijonov novih
dinarjev oz. 2.9(X),000.(KX) .sta-
rih dinarjev. Vrednost 16 mi-
lijonov dinarjev bi v tem ob-
dobju zagotovili s posojili
in iz proračima občine, več
kot 13 milijonov dinarjev pa
bodo na podlagi družbenega
dogovora prispevali delovni
kolektivi. V treh letih naj bi
ato V/ Celjiu zgradili novo
posebno šolo, V. osnovno šo
lo, 2 vzgojno varstveni usta,-
novi, krili enkra.tne izdatke
okrog organiziranja narodne
obrambe, del sredstev pa n:i
menili tudi za potrebe Sporta
v mestu.
Nadaljevanje na 6. strani
Ce!,je. 28. januarja 1970 — Številka 4 — Leto XXIV — Cena 60 par
»Družben dogovor v Celju postaja stvarnost«, je dejal podpredsednik
občinske skupščine Celje dipl. inž. Dušan Burnik. »Ugotavljamo, da je v
delovnih organizacijah, predvsem v industriji, izredno veliko razumevanja
za skupno urejanje perečih nalog varstva otrok in šolstva. Za prispevek
so se odločili tudi taki, ki izvajajo lastno obnovo in torej niso v zavidljivem
finančnem položaju. Vsa dejstva okrog realizacije dogovora pričajo, da
bomo manjkajoča sredstva tudi zares zbrali.«	Foto: T. VRABL
" PRED ODLOČITVAMI
V ZDRAVSTVENEM DOMU
v minulih dneh so v šte-
vilnih sredinah razpravljali
o položaju v zdravstvenem
domu Celje. Težave, ki so se
v tej veliki delovni organi-
zaciji, ki opravlja svoje po-
membno poslanstvo v več
občinah, začele že ob inte-
graciji, so dosale svoj vrh
ob ostavki direktorja dr.
Franca Fludemika. Nezaupa-
nje in nezadovoljstvo sta se
pridružila desintegracijskim
težnjam posameznikov in
skupdn, tako da bo potrebno
veliko strpnosti in dosledno-
sti pri urejevanju odnosov,
organizacijske strukture in
strokovnega delovanja.
Integracija, ki je pred dve-
ma letoma povezala nekate-
re zdravstvene domove celj-
skega območja v skupno de-
lovno organizacijo, je dos-
lej uresničena le napol.
Zdravstveni dom Celje je os-
tal seštevek teritorialnih e-
not, ki so obdržale ' svojo
samostojnost tako v finanč-
nem, disciplinskem in bolj
kot ne tudi v strokovnem
smislu. Organizacija dela po
službah, po katerih naj bi
bile organizacijske enote po-
samezne dejavnosti — je ves
ta čas ostal cilj, katerega
uresničitev je svet zdravst-
venega doma poslednjič pre-
ložil pred nekaj tecüü. Ob
utemeljitvah, da je potrebno
reorganizacijo temeljito pri-
praviti človek ne more mimo
vprašanja — ali nista bili
minuli dve leti dovolj dolga
doba za uresničitev odločit-
ve, ki jo zdaj zahtevajo tako
skupščine občin, kakor tudi
velik del kolektiva zdravstve-
nega doma.
Težave zdravstvenega doma
so pogojene tudi s sistemom
finanoiranja, osebnimi do-
hodki, samoupravlanjem in
drugimi okoliščinami. Upt>š-
tevaje vse to, je očitno, da
bo kolektiv potreboval veli-
ko lastne energije — v ne-
katerih pogledih pa tudi po-
moč širše družbe — da bo
popravil zamujeno in položil
trdne temelje za delo v pri-
hodnosti.
I. BURNIK
FRANCEK FRAKEU
Vidiš, Fifi. Ziro računa nimam, nalagati na
knjižico nimam kaj, z obrestmi pa se sreču-
-lem samo pri posojilu za lansko o/imnico.
Vseeno pa je zabavno gledati, kako nekaterim
®vete dohodek iz nedelovnega razmerja.«
ODLIČNO ZA IZVOZ
Lanskim prizadevanjem za
vskladitev zunanje plačilne
bilance je po svoje prispe-
vala tudi celjska industrija,
saj je bil po daljšem času
spet dosežen velik porast
izvoza blaga. Skupno je na-
mreč celjska industrija v
letu 1969. realiasirala z izvo-
zom 14.800.000 dolarjev. To
je dosti več kot v letu 1968
— natančneje za 32 odstotioov.
Dinamika izvoza izdelkov ce-
ljske industrije je bila v
minulem letu znatno nad di-
namiko porasta industrijske
proizvodnje v občini. Skup-
no je v minulem letu izvaža-
lo 10 industrijskih p>odjetij.
Ce si nekoliko pobliže og-
ledamo dosežene uspehe v
izvozu, ugotovimo, da je lev-
ji delež pri tem imela celj-
ska Cinkarna. Izvoz Cinkarne
je namreč lani dosegel vred-
nost 8,5 milijona dolarjev,
kar predstavlja 57 odst. ce-
lotnega izvoza celjske indu-
strije. Na drugem mestu po
vrednosti izvoženega blaga
je LIK Savinja, ki je izvo-
zila polizdelkov in finalnih
izdeikov za 1.950.000 dolar-
jev, tovarna EMO je izvozila
za 1.710.000 dolarjev blaga,
»Toper« za 1.515.000 dolar-
jev, železarna štore za več
kot p>ol milijona dolarjev itd.
Slednji je na primer uspelo
lani za nekajkrat povečati
izvoz in to izključno na za-
hod. Za črno metalurgijo ve-
lja to kot uspeh. Tudi Zla-
tarna Celje vztraja na po-
večanju izvoza, ki je lani do-
segel vredno.^t 107.000 dolar-
jev.
MOTORIST TEŽJE POŠKODOVAN
Voznik tovornega avtomobila FERDINAND FRE-
LIH, 27, iz Kranja je z dvorišča podjetja LIP Slo-
venske Konjice zavil na cesto, ker se je prepričal,
da je prosta. Toda v tem trenutku je pripeljal
motorist STANISI.AV OBROVNIK, 22, iz Kojniške
vasi in se zaletel v zadnje kolo tovornega avtomo-
bila. V celjski bolnišnici so ugotovili pretres mož-
ganov in zlom levega gležnja. Voznika sta bila tre-
zna. Gmotne škode je za 1.500 dinarjev.
AVTOBUS ZAUSTAVIL NA CESTI
Voznik avtobusa FRANC PEKOVŠEK, 34, iz
Strmca je vozil na redni prc^i iz Laškega proti
Marija Gradcu. V Laškem pri hiši štev. 68 ni za-
peljal s ceste na prostor določen za postajališče,
temveč ga je ustavil na cesti, da je leva stran av-
tobusa segala več kot meter daleč od cestnega ro-
ba. Iz avtobusa je izstopil 13-letni ZDRAVKO DER-
MOTA iz Olešč. Prečkal je cesto, vendar ni pogle-
dal, če je prosta. Iz Laškega je pripeljal s tovor-
nim avtomobilom RUDOLF KENDA, 29, iz Laiiom-
šeka in z desnim žarometom zbil dečka po cesti-
šču. Zlomil si je levo nogo v gležnju.
PEŠEC JE OBLEŽAL MRTEV
v nedeljo je v prometni nesreči v Prelogah umrl
pešec 17-le(m JOŽE CENG iz Lipoglava.
Jože Cene je šel peš po desni strani ceste proti
Slovenskim Konjicam, ko je za njim pripeljaJ z
osebnim avtomobilom JANEZ ŽNIDAR, 31, iz Stra-
žice. Vozaiik je i)ešca zadel v hrbet in ga zbil v
obcestni jarek. Ceno je obležal mitev. Voznik je bil
trezen.
EDEN MRTEV, TRIJE POŠKODOVANI
Druga huda nesreča v nedeljo se je pripetila v
Cepljah.
Voznik o^bnega avtomobila FRANC GOLJUF,
32, iz Velenja je vozil proti Celju. V levem nepre-
glednem ovinku v Cepljah je nepravilno prehiteval
voznika osebnega avtxMnobila MARJANA BOROV-
ŠKA. Po prehitevanju je Goljufa na ravni in mo-
kri cesti zaneslo v levo ter zasukalo, da je zadel
v jablano in obstal. Hude poškodbe je dobila
voznikova žena JOŽICA GOLJUF, ki je med prevo-
zom v bolnišnico umrla, huje sta bàia ranjena tudi
votanák in 12-letna hčerka NEVENKA GOLJUF, šest-
letni sin pa je dobil lažje poškodbe.
PREVELIKA HITROST
Voznik osebnega avtomobila dr. JOŽE GORI-
ČAR, iz I^mbljane je vozil iz Mozirja proti &^truper.
tu. Na ovinku v Presarjih ga je pričelo zaradi ne-
primerne hitrosti zanašati v trenutku, ko je pri-
peljal nasproti pravilno po desni strani z osebnim
avtomobilom JOŽE MOLIÒNEK, iz Luč. Po trčenju
je oba avtomobila zaneslo s ceste, kjer sta se po
nasipu prevrmla in obstala na kolesih, âkode je
aa 20.000 dinarjev,
PREDNOST
PETRAŠIN GAGOVIC iz Zemuna je vozü z oseb-
nim avtomobilom iz Celja proti Laškemu. Pri pro-
metnem znaiku »Prednos-t imajo vozi'la iz nasprot-
ne smeri.« je opazil, da mu vozi nasproti z oseb-
nim anrtomobilom SILVA LORBEK, 34, iz Razva-
nja. Gagovič ni zaustavil. Pri txcenju si je Lorbeko-
va poškodovala koleno, škode na avtomobilih je
za 3000 dinarjev.
AVTOMOBILiST IN PEŠEC
Voznik osebnega avtomobila IÍAREL OMIH, 37,
iz Slovenskih Konjic je vozil iz Celja proti domu.
V sitraniškem klancu je prehiteval pešca AVGU-
ŠTINA VARUŠICA, 47, iz Križovca, ki je ob desni
strani potiskal kolo. Romih je pešca zadel in zbü
po cestišču. Voznik je povedal, da je pešec nena-
doma zavil v levo. Varušič ima zLom krače.
PREPOZNO NAKAZALA SMER
Kolesarka OLGA MLAKAR, 21, iz šmarjete se je
peljala proti Rimskim Toplicam. Na križišču v
Smarjeti je nenadoma nakazala spremembo smeri
z roko in istočasno zavila v levo. Tako je zaprla
pot vozniku osebnega avtomobila inž. JE31NEJU
CRNKU iz Ruš. Pri trčenju je dobila kolesarka
pretres možganov.
S STRANSKE CESTE
Proti I^ubnemu je vozäl z osebnim avtomobilom
MIROSLAV PODBREŽNIK, 24, iz Solčave, V Spod-
nji Rečici je po stranski cesti pripeljal pred avto-
mobil FRAÍNC UGOVSEK, 37, iz Kokarja, ki se ni
prepričal, če je cesta prosta. Kolesar sd je pri tr-
čenju poškodoval glavo.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
v zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega
celjskega območja z^jodilo 36 prometnih nesreč.
Dve osebi sta umrli, šest jih je bilo težko, pet pa
laže poškodovanih. Skupno materialno škodo so
ocenili na 6б.500 dinarjev.
Do 26. januarja je bàio na celjskem področj-u
že 122 prometnih nesreč.
Milan Bajsić, 26, Velenje,
železna plošča mu je poško-
dovala levo stopalo; Marjan
Majcen, 32, Celje, orodje mu
je poškodovalo levo roko;
Jože Ovčar, 41, Celje, nerod-
no je stopil in si zlomil des-
ni gleženj; Helena Teržan, 28,
Celje, padla in si poškodova-
la levi gleženj; Ivan Krajne,
40, Gotovlje, ix)škodoval si je
levo пођо; Fanika Gros, 34,
Celje, poškodovala si'je prst
desne roke; Jože Sorčan, 38,
Kranjce pri Šentjurju, pri
delu si je poškodoval desno
roko; Danijel Strašek, 26, Ce-
lje, s težkim kladivom si je
poškodoval prste desne roke;
Jurij Posinek, 27, Celje, padel
in si poškodoval desno za-
pestje; Matilda Hajnšek, 18,
Žagaj pri Podplatu, poškodo-
vala si je desno zapestje;
Maks Kramer, 22, Celjfe, po-
škodoval si je desno roko;
Vekoslav Napret, 21, Celje,
poškodoval si je levo roko;
Vlado Krivec, 18, Zagorska
sela, železniški prag mu je
padel na levo nogo in mu jo
poškodoval; Martin Kumper-
ger, 27, Jakob pri Šentjurju,
poškodoval si je desni komo-
lec; Branko Cizelj, 48, Latko-
va vas, v jami si je poškodo-
val prste leve roke; Josip Kr-
znar, 26, Donji Kraljevac, po-
škodoval si je levo roko; Azis
Isaković, 30, Celje, tehtnica
mu je poškodovala levo pet-
nico; Ana Gaber, 19. Tmovlje,
poškodovala si je levo roko;
Ivan Hrovat, 26, Velenje, po-
škodoval si je levo roko; Mir-
ko Kregar, 37, Trbovlje, pre-
mog mu je ix>škodoval levo
stopalo; Jože Zore, 23, Celje,
na skobelnem stroju si je
poškodoval levo roko; Franc
Cokllč, 25, Zibika, na ploče-
vini si je poškodoval desno
roko; Edo šunko, 17, Radeče,
poškodoval si je desno roko;
Stane Maček, 34, Selce pri
Slivnici, poškodoval si je prst
desne roke; Karel Videnšek,
57, Začret pri škofji vasi,
elektroda mu je p>oškodovala
prst desne roke; Adolf Kozo-
vino, 27, Žalec, transporter \
mu je poškodoval levo nogo;
Alfonz Kroflič, 48, Celje, ope-
kel se je p>o levi nogi; Jože
Pinter, 28, Lipa pri Frankolo-
vem, vrezal se je po levi ro-
ki; Alojz Vajdec, 36, Celje,
železna plošča mu je poško-
dovala desno stopalo; Franc
Mesojedec, 50, Kompolje pri
Boštanju, poškodoval si je
desno koleno; Rudi Jesenek,
50, škofja vas, viličar mu je
poškodoval desno nogo; Ivan
Felicijan, 31, Celje, poškodo-
val si je desno stran prsnega
koša in Marija France, 49,
Mozirje, pK)škodovala si je
desni komolec.
CELJE
Poročili so se štirje pari.
L.AŠKO
Ivan Lokovšek, delavec.
Vrh nad Laškim in Marija
Maček, delavka, Olešče; Franc
Dobovšek, železničar. Obrež-
je pri Zidanem mostu in Her-
mina Obrez, gospodinja, Lo-
kavec.
LJUBNO OB SAVINJI
Jože Lakner, 25. friz, po-
močnik, Ljubno in Jožefa
Hren, 19, gospodinjska po-
močnica, Križevec pri Slov.
Konjicah.
SLOVENSKE KONJICE
Damlr Riinarčnik, 26, Za-
greb in Nada Arzenšek, 24,
SI. Konjice; Maks Hren, 23,
Bohorina pri Zrečah in Ma-
rija Obruj, 21, Boharina;
Franc Furman, 36, Vešenik
in Veronika Vogrinc. 23, Lo-
če; Alojz Groleger, 27. Slov,
Konjice tn Janja Sterpin, 24,
SI. Konjice; Ludvik Orlacnik,
27 inZora Hartman, 30, oba iz
Skomarij ter Karel Kopriv-
šek 29, Zreče in Regina Jam-
nikar, 16. Tepanje.
ŽALEC
Poročili so se 4 pari, od
njih: Ferdinand Kiisesnik,
25, in Pavla Zabukovnik, 27,
oba iz Dobriča; Jože Pose-
del, 22, Gotovlje in Pavla
Pahole, 23, GomUsko ter Jo-
žef Bizjak, 26, Letuš in Aloj-
zija Vodovnik, 24, Polzela.
CELJE
Rojenih je bilo 25 dečkov
in 23 deklic.
LAŠKO
2 dečka in 1 deklica
SLOVENSKE KONJICE
1 deček in 1 deklica
ŠENTJUR
1	deček in 2 deklici
ŠMARJE PRI JELŠAH
2	deklici
CELJE
Franc Romih, 55, Celje;
Branko Matošec, 29, Miljana;
Henrik Pečnik, 42, Celje;
Alojzija Tanko, 62, Žalec;
Viktorija Štravs, 84, Celje;
Julijana Jamnišek, 66, Sp. Zre-
če; Ivan čater, 57, Celje;
Ljudmila Voh, 45, Celje;
Franc Lenko, 71, Celje; Adolf
Jazbinšek, 55, štore; Irena
Pušnik, 2, Gorica pri Šent-
jurju; Marta Janža, 53, Celje
in Anton Velikonja, 65, Laško.
GORNJI GRAD
Ana Hren, 76, družinska
uix>kojenka, Tirosek.
LAŠKO
Jože Ivnik, 66, upokojenec.
Vrh nad Laškim; Jože Kolar,
41, delavec. Padež; Ivan Hor-
jak, 33, Padež in Anton šraj,
66, upokojenec, Lokavec.
LJUBNO OB SAVINJI
Anton Juvan, 74, upokoje-
nec, Ljubno ob Savinji in Ci-
ril Vratanar, 6^ —^-^Vojenec,
Juvanje.
RADEČE
Marija Jurman, 71, Jurij na
Polju in Jože Smešnik, 86.
čelo-vnik.
V zadnji, to je 3. številki
Novega tednika smo objavili
vest, da je umrla Antonija
Pucelj iz Močilnega; podatek
smo dobili od našega dopis-
nika iz Radeč. Ugotovili smo,
da je bila vest netočna in
prosimo bralce, da to z razu-
mevanjem upoštevajo.
ŠENTJUR PRI CELJU
Boris Pemič, 18, vajenec,
Brezje pri Slomu.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Uršula Šeligo, roj. Jančič,
80, Velike Rodne; Jožef Siko-
šek, 82, Buče; Martin Tuik,
87, Brezovec pri Polju; Ana
Jančič, 82, Mestinje; Rudolf
Kovačič, 66, Nimno; Johan
Čakš, 76, Bodrež; Ljudmila
Golež, roj. Golež, 59, Završe
pri Grobelnem in Stjepan
Ilijaš, 87, Zavrže.
2ALEC
Franc Travnšek, 61, kmet,
Janškovo selo; Antonija Hri-
bernik, roj. Mrak, 65. gospo-
dinja, Prekopa; Matija Baluh,
66, upokojenec, Zabukovica;
Anton Blatnik, 85, soc. p>od-
piranec, Šmatevž; Verona
Stajner, 72, poljedelka. Pod-
log; Marija Hlačar, roj. Gaj-
šek, 77, gospodinja, Breg pri
Polzeli; Ferdinand Podkajl,
86, kmet, Prebold; lilizabeta
Felicijan, 76, gospodinja. Ka-
plja vas; Ludovik Jug, 59,
krojač, Ločica ob Savinji; Jo-
žef Millier, 77, kmet. Spodnje
Gorče; Jožef Komar, 78, kmet
— Zakl in Pavel Kerepčič, 92,
upokojenec, Gotovlje.
V minulem tednu je bila
celjska tržnica kar lepo
preskrbljena. Primanjkovalo
pravzaprav ni ničesar — ob
tem pa je treba upoštevati,
da so tudi žeilije kupcev v teh
dneh bolj skromne. Naj'bolj
gre seveda v promet solata
vseh vrst, pa tudi kislo zelje
in kisla repa sta pogosto na
naših jedilnikih.
Cene p>a so bile takele: so-
lato so prodajali po 6 ND,
motovileč po 12 do 15, radič
po 15, špinačo po 12 do 15
dinarjev kilogram, kislo ze-
lje in kisla repa pa sta še
vedno po 2,4^ ND. Solata se
je torej nekoliko podražila,
ostale cene pa so nespreme-
njene. Jabolka stanejo od 80
para do 1,120 ND, krompir je
po 4 do 5 ND, korenček po
4 do 5, jajčka pa po 75 do
90 para.
Na tržnici je tudi veliko
prodajalcev bižuterije, pred-
pasnikov, copat in drugih iz-
delkov, ki so v zimskih neh
našli prostor pod streho.
Med znanilci pomladi pa smo
opazili tudi pr\'e šopke telo-
ha in mačic.
DRSALIŠČE
Drsališče v celjskem Me-
stnem parku je odprto vsak
dan od 10. do 12. ter od 14.
do 16.30 ure, ob ponedeljkih,
sredah in p>etkih pa še zve-
čer od 19.15 do 21. ure.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZIETIŠČA
Odprti so Planinski dom
v Logarski dolini, dom na
Gori Oljki, Celjska koča,
dom na Svetini, Mozir-
ska koča, hotel na Golteh in
izletišče Stari grad nad Ce-
ljem od 9. do 20. ure. Fride-
rikov razgledni stolp je za-
prt.
PROSTE
KAPACITETE
Na celjskem turistič-
nem območju je na voljo
dovolj prostih ležišč v zdra-
viliščih, hotelih, gostiščih in
pri zasebnikih. V Rogaški
Slatini je prostih 196 mest.
NOVOSTI
S POLIC ŠTUDIJSKE
KNJ!ŽNICE
Kemiauner T.: Natura in
intima. Koper 1969. S. 33370.
100 god. Staklane »Straža«
1860—1960. Straža — Rogatec
1960. S. 33353.
Priročnik zaštite za radu u
rudnicima i komenolomima.
Niš 1966. S. 33352.
Bacon F.: Novi organon.
Zagreb 1964. S. 33368.
Malraux; Antimemoari. Za-
greb 1969. S. 33371.
Zbornik Muzeja Prvog
srpskog ustanka. I—IV, Beo-
grad 1959—1965. S. 33349.
Edlin H. L.: Mensch und
Pflanze. Wiesbaden 1969. S.
II 4402.
Spomeniki revolucije. Beo-
grad 1968. S. II 4405.
Beitäge zur Österreichi-
schen Volkslicdkunde. Graz
1967. S. 33334/1.
Das Steirische Musikschul-
werk. Graz 1967. S. 33334/2.
Franc Gerì
Pri okrajnem odboru
Rdečega križa je bil več
let blagajnik možakar, ki
ga je bila sama skrom-
nost, odlikovala ga je pa
še poštenost in privrže-
nost naprednemu, vsemu,
kar je služilo za dobro
ljudem. Takega smo ga
poznali in spoštovali —
tov. Gerla. To je bil eden
številnih, ki mu je življe-
nje postlalo s samimi te-
žavami in ga pestilo iz
leta v leto. Rojen je bil
7. februarja 1899 v Puli,
kot sin kovača in matere
— hišne pomočnice. Od
rane mladosti je čutil
pomanjkanje in krivice
tedanjih družbenih raz-
mer. Kot gimnazijec je
dočakal prvo svetovno
vojno in z osemnajstimi
leti je že poskusil straho-
te fronte kot vojak. Po
vojnd je končal realko v
Ljubljani. Denarja za na-
daljevanje študija ni bi-
lo, zato se je zaposlil pri
železnici, se tam strokov-
no izpopolnjeval v teča-
jih; služboval na raznih
krajih in spoznaval po-
manjkljivosti ter krivice
režima v bivši Jugosla-
viji. Premeščali so ga za-
radi simpatiziranja z na-
prednim gibanjem. Dve
leti- pred okupacijo je bil
premeščen na železniško
postajo v Celju. Okupator
ga je premestil v Frank-
furt na Odri. Pred kon-
cem vojne se je vrnil v
Celje in se povezal s te-
renči OF. Po osvoboditvi
je marljivo sodeloval v
organizacijah, zlasti še pri
Rdečem križu, zaradi bo-
lezni je moral predčasno
v pokoj. Na terenu Dol-
go polje je bil med naj-
aktivnejšimi delavci druž-
benih organizacij, posebno
rad je skupaj z ženo po-
magal aktivistom Rdečega
križa. V četrtek, 22. fe-
bruarja pa smo nepriča-
kovano zvedeli, da je ta
marljivi družbeni delavec
omahnil v smrt. Z njego-
vim odhodom je nastala
vrzel 'V vrstah prizadev-
nih družbenih delavcev Ü¡
še posebno na Dolgem
polju. Ohranili ga bomo
v najlepšem spominu.
R.U
ŽIČNICE IN
VLEČNICE
Na Golteh obratuje gonit
ska žičnica, sedežnica in v
vlečnic. Snežne razmere ti
nutno niso najboljše, pro
je sicer urejena. Na Celjs
koči obratujeta obe vleöii
cesta je prevozna, za mot*
na vozila je obvezna zi
ska oprema. Obratujejo tu
žičnica na Svetini, v Liboji
kjer je tudi nočno smučal
ob električni razsvetljavi, ■
Lazah v Ljubnem ob Sä
nji, v Mozirju, Gornjem g'
du in Belih vodah nad ►
stanjem. Povsod treniJt
snežne razmere niso najW
še, upamo pa, da se bo
izboljšale.
KOPALNI BAZENI
Oba pokrita kopalna bi
na na Dobrni in v Lašl?'
sta odprta vsak dan.
Pred dnevi je Polzela dobila nov zimskošportni ob-
jekt — 30-metrsko smučarsko skakalnico. Tega ob
jekta niso bili veseli samo smučarji skakalci ampak
tudi ljubitelji tega športa.	Foto: T. Tavčar
Dopisniki ZR!agali
Dvoboj med člani našega kolektiva in dopisniki
športne strani se je končal z zmago slednjih 412:380
—	Na kegljišču v Žalcu je nastopilo 16 tekmovalcev
—	Sklep: podobnih srečanj bomo pripravili še več!
Zdrav duh v zdravem te-
lesu.
Telo imamo vsi ,duh tudi,
SEimo zdravo ni vse. Primanj-
kuje nam rekreacije. Odlo-
čili smo se za kegljanje in
napovedali dvoboj stalnim
dopisnikom športne strani.
Točno ob 19- uri smo sto-
pili na kegljišče. Lubej, or-
ganizator dvoboja, je dal
znak za začetek. Poraženci
smo si prinesli s seboj tudi
nekaj močnejšega, kajti iz
spoštovanja do nasprotnika
(predvsem profesionalca Lu-
beja!) so se nam že v sa-
mem začetku tresle noge.
Zmagali so po pričakova-
nju dopisniki v ix)stavi: Lu-
bej, Vidmajer, Goršič, Hol-
zinger, Tavčar, Kuzma, Per-
tinač in Brecl, ki so nakeg-
Ijali 412 kegljev. Naša ekipa
v F>ostavi Seničar, Cegnar,
Klanjšek, Krivec, Božič, Ko-
vačič, Krumpak in spodaj
podpisani je za njimi zaos-
tala za 32 kegljev. Vzroki za
poraz so globji.
In še kratka strokovna o-
cena dvoboja: Seničar je
presenetil, zapustil za dve
uri ženo, prišel in . . . sko-
raj zmagal. Cegnar ne zna
samo petite meriti, temveč
tudi kegljati. Klanjšek je z
ženo (svojo!) za hrbtom teh-
nično podrl nekaj kegljev,
Božič se je ponovno izkazal
kot vsestranski športnik.
Krivec pa dokazal, da zna
FK)leg drugega (?) tudi keg-
ljati. Komercialni v osebi
Kovačič je šlo tisti večer
bolj slabo, gost Krumpak
je životaril, spodaj podpisa-
ni pa je nastopil »reda ra-
di« in bil na koncu. Kot po-
navadi. Prav mu je! O nas-
protnikih za enkrat vse naj-
boljše, seveda pa jih vabi-
mo na povratno srečanje,
šlo bo na nož! Ponavljam,
na keglje.
Ob kozarcu dobrega vina
pri Rizmalu smo sprejeli
sklep da bomo rekreativno
kegljali enkrat mesečno. Pri-
tegnili bomo tudi tiste, ki
so nas v prvem dvoboju pu-
stili na cedilu.
P.s.: Iz dobro obveščenih
krogov smo izvedeli, da se
mislijo člani našega kolek-
tiva za povratni dvoboj pri-
pravljati tri dni na Pohor-
ju, šest dni ob morju in
tako psihično in fizično po-
polnoma pripraviti na stra-
šno srečanje. Plača sindikat.
Seveda priprave. T. VRABL
Zavrnjen protest in odstop
Za mlade celjske hokejiste
konec prvenstvenega tek-
Dvanja v republiški ligi.
)nec je nastopil v sredini
ija za točke.
Kot smo poročali bi morala
ci 15. t. m. na Jesenicah
venstvena tekma mladin-
ih ekip domačinov in Ce-
Eov. Ker ledena ploskve
metno drsališče!) ni bila
imema za igro, do tekme
prišlo. Celjani so vložili
atest, ki pa ga je sekreta-
(t Hokejske zveze Slovenije
miil.
:;eljani se z utemeljitvijo
rmjenega protesta niso
injali^ "^to so iskali pot
tivične razsodbe naprej.
|ndar je sekretariat Hokej-
t zveze sporočil, da je nje-
gov sklep dokončen. Kot od-
govor na to in sploh na raz-
mere v hokejskem športu pri
nas, je upravni odbor HDK
Celje sklenil umakniti mla-
dinsko ekipo iz nadaljnjega
tekmovanja.
V Celju zatrjujejo da iz-
govor zavoda za vzdrževanje
športnih objektov na Jeseni-
cah, ki pripravlja tudi lede-
no površino na umetnem dr-
sališču, ni bil prepričljiv,
saj so tudi mnogi celjski pri-
meri dokazali, da se ob
ustreznem delu strojev —
kompresorjev, da napraviti
primerna ploskev četudi de-
žuje. Na Jesenicah pa so stro-
je ustan/'ili in dovolili, da se
je led zmehčal.
Kot vse kaže pa je ozadje
tega ukrepa drugje, že po
prvi tekmi celjî»^ mladincev
v Ljubljani se je namreč raz-
širila vest, da bodo Jeseniča-
ni prosili za prest<-vitev sre-
čanja s Celjani, zlasti še,
ker bodo isti dan nekateri
njihovi mladinci gostovali v
Italiji in bi tako ne mogli
hkrati braniti barve pn^ega
in mladinskega moštva, bo
predloga za prestavitev tek-
me sicer ni prišlo, ker bi bi-
lo preveč očitno njegovo
ozadje; je pa prišlo do dru-
gega ukrepa, ki je povzročil,
da se je ledena pov^ršina pre-
več zmehčala.
In še nekaj — Celjani so
prepričani da bi se fimkcio-
narji HK Jesenic močno za-
vzeli za ureditev drsališča, če
bi gostovalo katero koli zna-
no moštvo. Gre namreč za
ugotovitev, da tudi lansko
gostovanje celjskih hokeji-
stov na Jesenicah ni minilo
tako, kot bi moralo. Na po-
kalni tekmi ni bilo delegata,
ura za merjenje igre ni te-
kla, ker ni bilo človeka, ki
bi jo pognal, celjski hokeji-
sti niso dobili niti čaja, ki
ga dajo vsem igralcem.
Spričo vsega tega in ker
očitno previladuje mnenje, da
si nekateri na račun šibkej-
ših in manj znanih ekip lah-
ko privoščijo vse, se je
upravni odbor HDK Celje od-
ločil za odstop mladinskega
moštva od nadaljnjega pr-
venstvenega boja.
-mb

Množičnost in kvaliteta
|daljevanje iz prejšnje šte-
ke
^'Jdarjanje množičnosti
® povzeli iz vrste dioku-
4tov m resolucij. Pojem
^ožičnosti telesne kulture je
^ široko priznanih potreb
•ovnih ljudi po množičnem
'reiranju. Do tu je vse
■p in prav. Naprej pa je
oa razčistiti nekatere stva-
ne bi postali demagogi,
Î ^ bomo pojem množič-
v telesni kulturi uresni-
^ајргеј je treba razčistiti
Јод posamezne kvalitetne
^ne ekipe ne predstavlja-
ninožične aktivnosti
Klubska ekipa šteje
p^o število ljudi in nič
i Nogometno društvo ne
J ® ^eti 300 aktivnih šport-
, .^'iti rokomet, nditi atleti-
''«w kdor koli drugi.. Dru-
• unajo ekipe članov, članic,
¡T^^ev in mladink ter pi-
I ar	j®
Ji manj, nikakor pa to
govoriti o mno-
potem se je treba
~ ^^äti na sindikalne špor-
tne igre m rekreacijo ter šol-
ska športna društva. Tu pa je
zares množičnost- Zdi se nam
nujno, da v politiki telesne
kulture ločimo ta dva pojma,
ki pa sta medsebojno zelo
tesno povezana, čeprav se is-
točasno izključujeta in dopol-
njujeta. Dopolnjujeta se v
tem, da lahko govorimo o
perspektivi kvalitetnih špor-
tov le v tistih panogah, ki јШ
športnorekreativno gojijo sin-
dikati, zlasti pa še šole. Vse
ostalo je več ali jnanj trenut-
no in se mora kot tako tudi
obravnavati.
Izključujeta pa se oba poj-
ma v smislu sedanjega stanja.
Vrsta aktivnosti v naši obči-
ni, ki jih svet za telesno kul-
turo in Ob2:TK tretira kot
kvaliteten in atraktiven šiport
tn ga seveda tudi deloma fi-
nancira, ni nič drugega kot
malo bolje organizirana rek-
reacija ali hobi. Te telesno
kulturne aktivnosti morajo
imeti in tudi že imajo svoje
mesto v okviru sindikalnih
športnih iger. širok ter kva-
liteten program sindikata, ki
razpolaga za to svojo dejav-
nost z lastnimi sredstvi in
sredstvi delovnih organizacij.
je mnogo primernejše mesto
za takšno aktivnost- S tem sd
moramo biti čimprej na ja-
snem in osvojiti kot eden naj-
bistvenejših elementov telesno
kulturne politike v občini. Si-
cer bomo prišli v konflikte z
željami in sredst\i ljudi na
eni strani ter zastarelimi po-
gledi in dtelom na drugi stra-
ni.
šolska športna društva ima-
jo še zelo veliko neizkorišče-
nih možnosti. Tam je potreb-
no stimulirati množičnost in
strokovnen delavce.
Med množičnostjo in kvali-
teto je potrebno potegniti čr-
to. Spoštovati je treba že ob-
stoječa merilaf, ki nam omo-
gočajo takšno grupiranje te-
lesno vzgojnih dejavnosti.
Prav tako je potrebno oceni-
ti, kateri so tisti športi, kjer
bomo gojili kvaliteto. Voditi
je p>otrebno tudi trezno poli-
tiko pri vlaganju v višje tek-
movalne razrede. V preteklo-
sti smo mnogo grešili. Misli-
mo zlasti na najbolj sveža
primera nogomet in rokomet.
Obe športni Igri smo poslali
v ogenj za zvezne točke, ne
da bi predhodno preštudirali
predvsem finančne zmogljivo-
sti. Nogomet je doživel ne
samo izpad iz lige, marveč
tudi družbeno razvrednotenje.
Danes smo priča izrednemu
trudu posameznih entuzia-
stov, ki bi radi vrnili nogo-
met na tisto raven, kamor
spada Rokometni klub je
vstopil v najvišji tekmovalni
razred brez sredstev. Koledar-
sko leto je zaključeno--z do-
kaj visokim minusom. Nad
tem se je treba zamisliti.
Vstop v kvalitetno tekmova-
nje mora biti planski, premi-
šljen in mora predstavljati
interes celotne občine, in kot
tak biti tudi izražen, če inte-
resa ni v taki meri, da so za-
gotovljeni normalni pogoji
dela in viáji tekmovalni raz-
redi ne pridejo v poštev.
Na povečanju množičnosti
in kvalitete se zavzemamo za
postavitev trajnih načrtov in
za razčiščevanje različnih gle-
danj. Politika telesne vzgoje
mora biti enotna, postavljeni
programi pa se morajo izva-
jati dosledno. To niso le ob-
veze. ObZTK in sveta pri
skupščini, so pa v taki meri
temeljne, da se jih je treba
takoj lotiti- Vsako odlašanje
samo zavira razvoj tako mno-
žičnosti kot kvalitete po ne-
potrebnem na škodo vseh,
dviga temperaturo v odnosih
med posameznimi športnimi
kolektivi.
Konec prihodnjič
NACE KRUMPAK
USODNA DVAINPETDESE-
TA MINUTA IGRE
Zanimivo je, da je imela tudi povratna prv«i-
stvena tekma mladinskih hokejskih moštev Celja
in ljubljanske Olimpije približno enak razplet kot
prvo srečanje obeh ekip. Celjani so povedli v zad-
nji minuti prve tretjine in vodili z 1:0 vse do 52.
minute igre. Tedaj je pred lastnim golom zaradi ne-
potrebnega zadrževanja ploščico izgubil Janez Ko-
kalj. Ljubljančanu Verglesu ni ostalo drugega kot
da jo je potisnil v mrežo. In komaj je ploščica
zdrsela s sredine igrišča, že je bil uspešen Lepša
in postavil končni rezultat igre — 2:1.
To je bil nepotreben poraz domače ekipe, ki bi
se tokrat lahko pošteno oddolžila za izgubljeni točki
v ljubljanski hali.
»Bc« EKIPA BOLJŠA
OD EKIPE »A«
v Ljubljani so nadaJjevaili s tekmovanjem člani
v B-skupdni republiškega zimskega prvenstva. B-
ekipa Olja je premagala Zagorje s 13:9 in Grosup-
lje s 16:7 ter igrala neodločeno s Križamd 15:15.
Po 5. kolu vodijo Celjani z 9. točkami, če bodo
zm^ali tudi zadnji dve tekma, bodo osivojili prvo
mesto, kar bo lep uspeh aa mladince, ki tokrat
nastopajo v B-ekipi Celja.
»AERO« NIMA MOŽNOSTI
ZA PRVO LIGO
v 2aicu so odigrali prvo kolo kvalifikacijskega
tekmovanja za vstop v I. republiško l^o. V vod-
stvu je Krka iz Novega mesta. Aero iz Celja pa je
na 4. mestu in imajo glede na to, da bo nastopilo
še pet ekip, zelo malo možnosti, da se uvrstijo v
republiško ligo. Aero je dosegel rezultat 12.609 keg-
ljev, med posamezniki pa je bil najboljši Marin-
ček.
PORAZ AERA — V Žalcu je bilo prijateljsko sre-
;anje med ЦјиМјапо-Сеп+.ог in Aerom. Zmagali so
Sostje s 6330 : 6274.
PORAZ V MARÌBORU — Celjani so nastopili v
Mariboru in visoko izbili s Konstruktorjem 6320 :
0109. .Pn Celjanih je bdi najboljši Vanovšek z 820
keglji.
V VODSTVU VANOVŠEK — Po dveh nastopih v
klubskem prvenstvu KK Celje vodi Vanovšek (1710)
pred Orešnikom (1652), Lubejem, Bofulinom, Dru-
skovičem^ Lešnikom itd. Nastopa 40 tekmovalcev.
J. LUBEJ
ŽALĆANI ŽE OSVOJILI
PRVO MESTO
V predzadnjem kolu šahovske podzvessne lige so
žalčani visoko premagali Rogaško Slatino s 4:0
in tako že osvojili prvo mesto. Ostali rezultati:
Zreče : Šentjur 1:3, Savinjčan П : Velerge 1:3, Sa-
vinjčan I : Cinkarna 2:2 in OŠK П : žedec П 2,5:
1,5. Vodi Žalec s 25,5 pred Savinjčanom 22, Vele-
njem 20,5 itd. V brzopoteznem prvenstvu vodi Sa-
vinjčan s 43-tinii točkami pred Cinkarno 41,5, Žal-
cem, ki ima tekmo manj, 39, CŠK П 37 itd.
PRVI ZIMSKI ATLETSKI
MITING
V	hali Kladivarja je bil pná zimski miting, na
katerem so predvsem mlajšd tekmovalci dokazali
zadovoljivo formo za ta letni čas. Rezultati: mla-
dinci 60 m: škobeme 7,0; 1000 m: Simonie 2:56,8;
daljava: Obal 6,03; mladinke: 60 m: Pavšar 7,8;
500 m: Orač 1:31,3; daljava: Kolenc 4:83; čaanice:
60 m: Urankar 8,6 in 500 m: Uramkar 1:30,4.
V	hali trenirajo tudi atleta Triglava iz Kranja,
Roman Lešek pa vodi republiški trening tekmo-
valcev v skoku s palico.	teve
ŠTIRI ZMAGE ZA ELEKTRO
ŠOŠTANJ
v Šoštanju je bü tretji turnir članov skupine A,
na katerem je nastopila tudi domača ekipa Elek-
tre, ki je zmagala vse štiri teikme. P'reimagald so
Bistrico 66:49 in Branik 56:38, ostali dve tekmi z
Mariborom 66 »B« in MTT pa so dobili brez borbe
20:0.
KOVINAR (ŠTORE) : GARtNIZON — V prija-
teljski tekmi so košarkarji Kovinarja doma pre-
magali močno ekipo celjskega garnizona s 110:108.
Za domačine je dosegei največ košeiv MetHčar 48,
za goste pa Orozel 30.	O. HOLZINGEIR
TEMELJITE PRIPRAVE
ZA LETOŠNJO LETO
člani strelske družine v Celju se že zdaj temelji-
to pripravljajo na letošnjo sezono. Večji uspehi se
obetajo predvsem zaradi tega, ker imajo letos v
Celju trenerja I. kategorije Josipa Jerama, Okrepili
so tudi sodniški kader, saj so dobili pet novih sod-
nikov I. kategorije: A. Jagra, M. Dobovičnika, J.
Tržana, V. Dečmana in I. Jermana, Ob vsem tem
in vestnih treningih pričakujejo v strelskem športu
letos v Celju še večje uspehe, kot v prejšnjih letih.
J. JERMAN
OB 60-LETNICI TOVARIŠA EDVARDA
KARDELJA
OD RINKE DO SOTLE:
ŠE NA MNOGA LETA!
Sedemindvajsetega januarja bo tovariš Ed-
vard Kardelj, član sveta federacije, dopolnil
šestdeset let svojega življenja.
če hi hoteli nanizati vse dolžnosti, tako
živo povezane z usodo slovenskega naroda, ju-
goslovanske socialistične skupnosti, z medna-
rodnim delavskim gibanjem in svetovnim poli-
tičnim življenjem, bi nastal dolg, zelo dolg
spisek, če bi hoteli na enak način našteti vsa
njegova dela od »Speransa« do njegovega toli-
kanj ljudskega nastopa na nedavni prvi seji
republiške konference ZKS, bi v nemoči dvig-
nili roke nad mnoštvom vsega, kar mora pov-
zročiti težaški napor celemu štabu bibliogra-
fov in biografov. Nobena učena anketa ni po-
trebna, da bi dobili dokaz, da je tovariš Edvard
Kardelj najzaslužnejši živeči Slovenec in za
tovarišem Titom eden najzaslužnejših Jugo-
slovanov.
Pred šestdesetimi leti rojeni delavski sin
je kot dijak postal revolucionar, kot mladenič
mislec in ideolog, kot mladi mož sotvorec Ko-
munistične partije Slovenije, kot zrel mož pa
borec, eden ustanoviteljev nove Jugoslavije in
politik svetovnega formata. Edina ustava na
svetu, ki človeka postavlja na prvo mesto, ki
jugoslovansko družbo dviga v edino samoup-
ravno družbo, je v zasnutku njegovo delo. Ed-
vard Kardelj je zvest naslednik izpovedovalcev
hotenj slovenskega naroda skozi generacije
njegovih velikanov. Prešerna in Cankarja. Za-
radi danosti zgodovinskih pogojev in zaradi
veličine svoje človeške in revolucionarne oseb-
nosti njihov najdoslednejši uresničevalec.
V vseh dolgih povojnih letih nas je s svojim
primerom učil, kako biti dober pripadnik slo-
venske in jugoslovanske skupnosti, kako prvo
brez drugega in drugo brez prvega ni mogoče.
Ob dogodkih, ki so nasprotovali kateremu koli
od temeljnih načel naše jugoslovanske samo-
upravne skupnosti, je bil tovariš Edvard Kar-
delj vselej odkrit, pošten razsodnik, vselej pa
razumevajoč. Ta čudovita lastnost pa izvira iz
njegove osebnosti in srčnosti, kot iz njegovega
marksističnega iskanja vzrokov in tehtanja
možnih posledic. Kratkoročnemu prakticizmu
dostikrat ni bila jasna Kardeljeva graditeljska,
v bližnjo in daljno prihodnost projicirana po-
litična misel. Njeno težo smo pogosto dojeli
šele čez čas, toda ko nekaj občerazumljivega
in prirodnega. V tem je ravno njegova veličina.
Bili smo na vseh sejah občinskih skupščin
ob koncu leta, ko so odborniki od Rinke do
Sotle, namesto da bi dvigali roke, gromko
ploskali v potrditev, da občinske skupščine
sprejmejo dokument o podelitvi naslova čast-
nega občana tovarišu Edvardu Kardelju ob
njegovi šestdesetletnici.
Čustva naših občanov, samogibna zavest o
jubilantovih zaslugah in globoka želja, da bi za
blagor naše družbe še veliko storil, potem ko
je storil več, ko je mogoče pričakovati od enega
samega življenja. Vse to je zajeto v našem
enoglasnem vzkliku:
šE NA MNOGA LETA TOVARIŠ EDVARD
KARDELJ!
JURE KRASOVEC
NERED V ŠMARSKI URBANIZACIJI
NASTAJAJO NASELJA BREZ USTREZNIH KOMUNALNIH NAPRAV
ČEPRAV SO V ŠMARSKI OBČINI ŽE PRED LETI SPREJELI ODLOK O OSNOVAH i
IZDELAVO URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE IN IMAJO NAČRTE V GLAVNEM IZt
LANE, SE TUDI TU SREČUJEJO S PROBLEMI, ZNAČILNIMI ZA URBANIZACIJO MN
GIH SLOVENSKIH NASELIJ
Kot ugotavljajo v občini
spremljajo uresničevanje spre-
jetega odloka mnoge težave.
Gre predvsem zsa zelo hitro
zazidavo stavbnih parcel in
zelo počasno gradnjo imeno-
vanih infrastrukturnih objek-
tov- kot so ceste, javne
2^radbe, kanalizacija itd. Ker
je v občini financiranje sta-
novanjske gradnje razmero-
ma urejeno, je zlasti veliko
povpraševanje po stavbnih
parcelah v Rogaški Slatini,
Rogatcu in Šmarju. To pa
nosi s seboj zopet druge
probleme.
Razmere v strnjeni stano-
vanjski gradnji v smislu za-
zidalnih načrtov so namreč
na privatnih zemljiščih dokaj
neurejene. Na kompleksu je
na primer predvidena grad-
nja 50 hiš. Zasebniki se
odločijo in prodajo zemljišče
za nekaj hiš, graditelji pa ni-
so finančno sposobni finan-
cirati komunalne opreme, za-
to jo uredijo le za svoje po-
trebe. Ko pričnejo graditi na
istem prostoru novi zasebni-
ki, morajo komunalne napra-
ve odkopati in jih zamenjati
z novimi, da bi namreč za-
dostile tudi njihovim
trebam. Tako se kasnje stva-
ri zopet ponavljajo. Najbolj
kritičen je položaj v Roga-
ški Slatini, kjer si ljudje že
dalj časa gradijo hiše i
ustrezne komunalne opr^
Takšna divja gradnja
povsem izčrpala fond na"
naliziranih zemljišč in poi'
Ijajo se celo težnje, daj
gradili v zavarovanih g02(t
in drevesnih parkih. N¡ [
več dodati, da bo ob î
vedno bolj pereče tudi \v¡
šanje odvajanja fekalnih ;
da, saj kanalizacije v tsjj
naseljih praktično sploh
V takšnih razmerah,
či'lnih tudi za druge krj|
je urbanistična služba v
čini predlagala nekaj it
kretnih ukrepov, ki naj |
tem področju ustvarijo p; j
ben red. Sklad za komu^
no in cestno dejavnost j
bi v sodelovanju z delovii
organizacijami in krajeva
skupnostmi pripravil progr
kako urejati stavbna zenj
šča, hkrati pa naj usrn^
individualno gradnjo na ti
komplekse, ki jih bo пк
če tudi ustrezno opren
Prispevek za uporabo i
stnega zemljišča in komu¡
ni prispevek pa bi mo
obračunavati ločeno po ui
nih naselij, da bi tako t
krajevne skupnosti poka
več zanimanja za njihovo
munalno ureditev.
POMOČ STARŠEM IN ŠOLI
PSIHOLOŠKI ODDELEK ZA MALČKE - NOVOST V VZGOJI
Vzgoja predšolskega otro-
ka terja od staršev veliko
znanja in naporov- še povse-
bej to velja za tiste malčke,
ki so kakorkoli moteni v
svojem duševnem ali teles-
nem razvoju. Strokovnjaki
ugotavljajo, da so uspehi
zdravljenja največji pri ti-
stih otrocih, ki so bili v ob-
ravnavanje in usposabljanje
zajeti že v najnežnejšem otro-
štvu. Potreba po instituciji,
ki bi se posebej ukvarjala s
takimi problemi, se je na
celjskem območju kazala že
del j časa. Do ureisničit^TO za-
misli o tej dejavnosti pa je
prišlo šele pred kratkim. V
februarju bo namreč za-
čel pri celjskem otroškem
dispanzerju z delom psiho-
loški oddelek, posvetovalnica
za obravnavanje razvojnih te.
žav, z nasveti staršem in s
strokovnim delom z evidenti-
ranimi otroki.
Psihološki oddelek celjskega
otroškega dispanzerja je dru-
ga oblika te vrste usposablja-
nja otrok v Sloveniji- Pred
Celjem so ga namreč ustano-
vili še v Ljubljani in sicer ža
pred leti, tako da so rezul-
tati njihovega dela že vidni.
Tudi v celjskem psihološkem
oddelku bodo delali strokov-
njaki — psiholog, ortopeda-
gog, psihiater in drugi, ki bo-
do obravnavali t-ako vzgojne,
govorne, kakor tudi druge
motnje, ki zavirajo otrokov
normalni razvoj. Namen nji-
hovega dela je pa bo čimlažja
vključitev otrok v normalno
življenje.
Upoštevaje pomen novega
oddelka, so začetna sredstva
prispevali: društvo za pomoč
nerazvitim osebam Slovenije,
sklad temeljne skupnosti ot-
roškega varstva 'in socialni
sklad- Poleg opreme bo iz
tega denarja moč nakupiti
tudi precej učil, ki bodo stro-
kovnjakom pomagala pri
praktičnem delu z otroki.
In kako bo z evidenco in
vključevanjem obravnavanih
otrok? Računajo, da bodo naj-
več podatkov zbrali pri siste-
matičnih pregledih triletnih
otrok, ki jih otroški dispan-
zer prvič uvaja- Podatke o
otrocih, ki bi bili potrebni
posebnega obravnavanja, pa
bodo seveda prispevali tudi
starši in vzgojno-varstvene
ustanove, skratka okolje, ki
otroka dobro pozna in mu
želi najbolj učinkovito poma-
gati.
čeprav je delo, ki ga bodo
opravljali v novem oddleku
otroškega dispanzerja dolgo-
trajno in bodo njegovi uspe-
hi vidni šele čez čas, pa je
oddelek hkrati tudi velika
pridobitev na področju zdrav-
stvenega varstva in vzgoje
otrok.
I- BURNIK
POKAJO OBČANI OD
ZDRAVJA?
O RAZMERAH ZDRAVSTVENE SLUŽBE
V OBČINI LAŠKO
že dvakrat, če ne večkrat
v lanskem letu, so na seji
občinske skupščine razprav-
ljali o razmerah v zdrav-
stveni službi. Zlasti pa se je
živahen boj mnenj razvil ta-
krat, ko so sprejemali povi-
šano prispevno stopnjo za
zdravstveno varstvo od 5,2
na 5,5 odstotka.
V gradivu, ki je bil pred-
ložen članom sveta za zdrav-
stvo in socialno ■ varstvo zbo-
de v oči podatek, da ima la-
ška občina na tem področju
suficit, kar pomeni, da so
dohodki višji od izdatlcov.
čemu se ima območje obči-
ne zahvaliti za ta izjemen po-
ložaj? Morda temu, da obča-
ni te občine pokajo od zdrav-
ja? Podobno, samo v manj-
ših zneskih, se z dohodki
nad- izdatki lahko »i>ohvali-
jo«-samo še v Celju in Bre-
žicah.
Občani laške občine pa le
niso tako klenega zdravja, saj
je ob epidemiji gripe oble-
žalo v posteljah okoli 140 ru-
darjev ves kolektiv pa šteje
manj kot .тОО zaposlenih.
Evidenca o pregledih v tem
zâmskem času dokazuje, da
je število pregledanih never-
jetno visoko nad normalno
zmogljivostjo obe zdravnikov,
ki sta navsezadnje tudi sa-
mo človeka. Najmanj, kar
laliko rečemo je to, da takš-
ne razmere niso v korist obo-
lelih in s tem posredno v do-
bro gospodarstvu.
Zahteva, da bi Zdravstveni
dom iz Celja v laškem od-
delku zaposlil še tretjega
zdravnika, ni od včeraj. Res
je, da laški zdravstveni dom
nima pripravljenega vsega za
redno namestitev zdravni-
ka, ni ustreznih prostorov in
tudi laboratorija nimajo, to-
da mnogi so mnenja, da bi
z uvedbo izmen v istih pro-
storih tretji zdravnik lahko
delal.
Podobno kot v Laškem je
tudi v Radečah. Tudi tam
Je še en zdravnik nujno po-
treben.
Ker so tudi v Laškem
mnenja, da je vsako varče-
vanje dobro, le varčevanje
na račun zdravja ljudi ne, je
zahteval svet za zdravstvo in
socialno varstvo od pristojne-
ga Regionalnega zdravstvene-
ga centra v Celju poročilo
o izvajanju zdravstvenega var-
stva v občini Laško. O raz-
pravi, ki je na osnovi tega
poročila na omenjeni seji sle-
dila, bomo še poročali.
K. J.
JUTRIŠNJA REČIŠKA
CESTA ŽEUA
KOLIKŠNE SO REALNE MOŽNOSTI, DA
NA ŽEKOVC UREDILI ENOSMERNI PR
MET Z IZTEKOM V REČICI? S TO CES
BI VERJETNO REČIČANI ČEZ NEKAJ Č
SA PRIDOBILI VSAJ DEL TISTEGA, Ki
SO IZGUBILI Z USNJARSKIM OBRATO
# Gornjesavinjčani že vrsto let postavljajo p
bleme cest v tisti razvojni okvir, katerega ekoiK
ski učinek je daJekosežnejši in s tem učinkovite
Zato pro4iprašno oblogo, ki jo po nekaterih ni
Ijih tako radi postavljajo kot politični moment
občinskem prazniku raje ne sprejmejo in potri
Ijivo čakajo na svojih pet minut.
Danes več ni neznanka, da
so dobre ceste, tako, kot
pred sto ali petdesetimi le-
ti železnica, najbistvenejše
niti gospodarstva in s tem
življenja. Tudi tisti, ki do
včeraj še tega niso mogli
razumeti, so danes priprav-
ljeni z ognjem in mečem za-
govarjati to dejstvo. Prav
zato je Gomjesavinjčanom
danes nekoliko lažje, kajti
oni so pionirsko delo že op-
ravili. Ne v celoti, vendar
v tolikšni meri, da so s to
svojo osnovo daleč odsko-
čili od razmer v drugih, pred
nekaj leti še enako ali celo
bolj razvitih občin.
če se tudi v krajih Gornje
Savinjske doline še pojavlja-
jo preozke lokalne težnje,
so te v taki manjšini, da je
razprava o njih brezpred-
metna- Nanes nekateri uvr-
ščajo med tovrstne vesti tu-
di željo Rečičanov o cesti
z žekovca. Zakaj gre?
Ob načrtovanju rekreacijsko
športnega centra na Golteh
so nosilci idej vnesli v eno
izmed rešitev prometa do
spodnje postaje gondolske
žičnice enosmerni promet do
Zekovca. Iztočnica bi naj bi-
la ob Rečici. Zaradi znanih
težav ob financiranju Golt,
ko so investicije prerasle na-
povedi, seveda ni bilo moč
misliti tudi na gradnjo iz-
točnice, to tembolj ne, ker
so medtem tudi ideje o dru
gi fazi gradnje tega ca
dobile drugačne okvire.
Toda Rečičani niso poa
U na to cesto, ki v bis
pomeni največjo ekonom
pridobitev za ta kraj. K
Rečica je v zadnjih nf
letih, podobno kot Ljut
doživela z ukinitvijo usu
skega obrata gospoda
krah, saj v kraju ni več
ti zametkov industrije i
tem zaposlovanja. Po do
ditvi te ceste pa bi se
mere za Rečičane v m¡
čem spremenile, že obsto
gostinski objekti s še ži^
obrtjo in uslužno dejavno
bi v nekaj letih lahko
v neki meri zamašili vr2
dosedanjeia gospodarsi
razvoju tega kraja. Zat*
čudno, niti neutemeljeno
mljenje krajevnih činite'
k¿ k sreči dobivajo tudi ;
poro v županu, da bi v
lednem času le zbrali d«
za gradnjo te ceste, če
so razmere pri financir
cest v Gornje Savinjski '
ni znane, kajti rekons^
oija ceste proti Logarse
počasi (vendar doslej J
bolj vztir^ajno!) napreç
je nekaj možnosti, da
šlo do uresničitve tega
jek ta. Z njo pa bi »r«
žep«, kot ljudje pravijo,'
menili v »rečiško vreéf
kraju dali vsaj neko mol
razvoja.	J
J. sm
Nakopali 3,400.000 ton lignita
poslovno leto 1969. je bilo
^ kolektiv Rudnika lignita
Velenje zaključeno raamero-
ma ugodno. Se konkretneje,
skupno so nakopali v 293 de-
lavnih dneh 3,404.000 ton pre-
moga in kar je, seveda, naj-
bolj bistveno ves ta premog
tudi prodali. Z lansko proiz-
vodnjo se je rudnik približal
svoji rekordni proizvodnji iz-
pred nekaj let nazaj, ko je
konjiinktura na tržišču terjala
visoko proizvodnjo. Na po-
rast proizvodnje v RL Velenje
je v minulem poslovnem letu
vplivalo dvoje: razmeroma
huda zima ter suša- Znano je
namreč, da v sušnih obdobjih
primanjkuje elektrike iz hi-
drocentral ter morajo v takš-
nih primerih termocentrale
obratovati z maksimalno
zmogljivostjo. Tako je lani
tudi termoelektrarna šoštanj
dajala maksimalne količine
električne energije in zatega-
delj tudi potrošila več premo-
ga. V nekem smislu torej
lahko govorimo o letu 1969.
kot o konjimktumem letu za
velenjski premogovnik. Seve-
da pa proizvodnje v takšni
višini prav gotovo ne bi
mogli doseči, če ne bi v ko-
lektivu mobilizirali vse na-
pore in z ustrezno povečano
produktivnostjo dosegli takš-
ne rezultate. Mimo elektrarne
in industrije je bistven po-
rabnik lignita tudli široka po-
trošnja (okrog 800 000 do
900 000 ton), ki pa lani ni
odkupila predvidenih količin.
In kakšni so izgledi za
1970? LR Velenje je svoj
proizvodni plan za letos za-
stavil na 280 delovnih dneh
in na količino 3,200.000 ton
Za 3,150.000 ton imajo že
sklenjenih' pogodb, vendar ra-
čunajo, da bo moč realno
prodati s proizvodnim pla-
nom predvidene količine. Ali
bodo takšne količine tudi de-
jansko porabljene, ni moč
predvideti. To zlasti velja za
termocentralo Šoštanj, ki je
odvisna od FK)vpraševanja po
elektriki. Ne glede na to, TE
таате nakopane in s po-
godba predvidene količine
dirobnih vrst premoga in jüi,
če jih ne porabi, deponira
na svojem depoju.
Glede na zmogljivost pre-
mogovnika in določene re-
zerve v delovnih dneh bo
torej še vseeno možno pro-
izvodnjo po ix>trebi p>ovečati.
Na pomanjkanje premoga,
vsaj velenjskega, na tržišču
ob normalnem toku preskr-
be, ni računati. Premogovnik
Velenja je za letos v dogovo-
rih za izvoz nekoliko večjih
količin kosovca v Italijo- 2e
doslej je premogovnik izva-
žal v Italijo kakih 20 (Ш ton,
za letos pa predvidevajo iz-
voz približno 35 000 ton in
to v okolico Torina. Predvsem
gre tu za kvalitetne vrste
premoga, ker zanje tudd dose-
žejo lepo prodajno ceno in to
kljub razmerama dolgemu
transportu in s tem zvezani-
mi stroški. Manjše količine
lignita gredo v prodajo tudi
čez mejo v Avstrijo. Brez ca-
rine je namreč možno prepe-
ljati v Avstrijo z enkratnim,
prevozom premoga za lOOO
Asch
Kakšnih bistvenih težav za-
radi delovne sUe letos ne
pričakujejo. Povpraševanje po
prostih delovnih mestih je
kar veliko, vendar je še zme-
rom premalo zdravih, za ja-
mo v celoti sposobnih de-
lavcev. Največ kandidatov je
odlklonjenih aia temeljitem
zdravniškem pregledu zaradi
znakov obolenj hrbtenice.
Strogi pregledi povzročijo od-
klonitev skoro polovice pri-
javljenih kandidatov za delo
v jami. Podoben princip uve-
Ijavljajo tudi pri sprejemu
v jamo že izšolanih rudar-
jev in v novejšem času tudi
pri sprejemu mladih fantov
v rudarsko šolo. Velikokrat
so namreč simptomi obolenj
hrbtenice v začetku še tako
neznatni, da jih človek ne
čuti, človek je na videz po
počutju zdrav, toda za jamo
le ni.
Mimo prizadevanj za ure-
sničitev zastavljenega proiz-
vodnega načrta v tem letu ča-
ka strokovni štab rudnika tu-
di velika odgovornost za to,
da se rudnik tehnološko pri-
pravi na novo proizvodnjo
4,5 milijonov ton premoga-
Ni več daleč trenutek, ko
bo samo termocentrala v Šo-
štanju potrebovala letno kar
2,5 milijona ton velenjskega
premila.
-F. KRI VEO
jRETJI SEJEM OBRTI
Po sklepu FK)slovnega
j^ruženja Agens, kot organi-
zatorja tradicionalnih sej-
mov obrti v Celju, bo tretji
sejem od 25. septembra do
4 oktobra letos. Tudi ta pri-
reditev bo na atletskem sta-
dionu Borisa Kidriča. Orga-
nizatorji pričakujejo, da bo
na njej sodelovailo več zaseb-
obrtnikov kot doslej, si-
cer pa meniijo opozoriti tudi
na tako imenovano izumira-
jočo obrt.
KONUS. KOSTROJ
IN UP
Te tri velike delovne orga-
nizacije v Slov. Konjicah so
že največ naredile pri dopol-
njevanju samoupravnih ak-
tov. O spremembah bodo raz-
pravljali prihodnji mesec,
marca pa jih bodo spreje-
mali. Tudi v Zrečah so že
precej daleč. Slabše je z
manjšimi podjetji.
NADOMESTNE
VOLITVE
v sredini februarja bodo
v 21. volilni enoti za volitve
v zbor delovnih skupnosti
celjske občinsike skupščine
nadomestne volitve. Mandat-
no imunitetna komisija pri
občinski skupščini jih je
predlagala razpisati, ker se
je dosedanji odbornik, Ivan
Javoršek, zaradi prevzema
delovne obveznosti v dru-
gem kraju, odpovedal man-
datu.
MLADINSKA
KONFERENCA O
; KMETIJSTVU
' Predsedstvo mladine v
Šentjurju pripravlja konfe-
^co, ki naj bi bila posve-
čena kmetijstvu in perspekti-
vam kmečke mladine.
Dober start v novo leto
•	V SLOVENSKIH KONJICAH BODO POVIŠALI OD ZA 12 ODST.
•	V PRIHODNOSTI 500 NOVIH DELOVNIH MEST
»če gledamo lanskoletne fi-
nančne pokazatelje, narodni
dohodaic, pač vse številke, ki
naj predstavijo občinsko go-
spodarstvo, lahko ugotovimo,
da smo se ujeli v porast do-
hodka v republiškem merilu.
To je še toliko bolj pohvatao,
glede na to, da je bil start
nekoč precej nizek,« je v krat-
kem razgovoru o gospodar-
stvu v Slovenskih Konjicah
dejal predsednik skupščine
občine ing- Franjo Tepej.
Vse delovne organizacije,
razen dveh izjem, so zelo us-
pešne. Tako so lani pove-
čali proizvodnjo in osebne do-
hodke za 20 odstotkov-
Izreden je napredek Kova-
ške industrije Zreče, kjer so
morali leta 1967 uvesti pri-
silno upravo- V dveh letih je
podjetje doseglo zaradi velike
prizadevnosti zaposlenih za-
vidljive uspehe. Tako imajo
precej jasno perspektivo, o
kateri je bilo leta 67 nemo-
goče razmišljati- Konus se
dogovarja s češkim partner-
jem o gradinji velike črevar-
ne. Investicija bo znašala 10
do 12 milijard starih dinar-
jev Gre za obrat, ki pomeni
za Slovenske Konjice prav-
zaprav novo in sodobno ure-
jeno tovarno, saj bo zaposlil
nad 500 ljudi. Tudi Kostroj
se čedalje uspešneje uveljav-
lja na tujih tržiščih.
»Ne moremo govoriti o Slo-
venskih Konjicah kot ne-
razviti ali razviti občini. Raz-
veseljivo je to, da je med
ljudmi živo spomanje, da le
sodobnejša tehnologija, viso-
ko izobražen kader, nenehno
odpiranje oziroma iskanje no-
vih tržišč, oplemenitenje pro-
izvodnje in boljši izdelki,
omogočajo gospodarski na-
predek,« je zaključil ing. Te-
pej.
Tako je v Slovenskih Konji-
cah industrija, ki razpolaga z
modernimi proizvodnimi ob-
rati, v zadnjih letih zelo na-
predovala in tako dobiva ce-
lotna komuna bogatejši vi-
dez. Letos bodo v občini po-
višali osebne dohodke za 11
oziroma 12 odstotkov, kot
predvidevajo v proračunu- Če
računamo še na to, da neza-
poslenosti v Slovenskih Ko-
njicah v glavnem ni, so dobro
startali v novo leto.
M. SENIČAR
Poglavitni cilji za 1970
KATERE SO OSNOVNE NALOGE ZA
BOSPODARSKI RAZVOJ LAŠKE OBČINE?
Osnovne'smernice za gospo-
larski razvoj občine Laško
>0 vsklajene z izhodišči, osvo-
teninai v slovenskem merilu,
ti v načeli priporočajo krepi-
in nadaljnja vlaganja v
^te gospodarske, predvsem
>a industrijske dejavnosti, ki
najhitreje povečevale
►roizvodnjo Za območje la-
občine je mimo tega
'8ГП0 tudi to, da bi povečali
število zaposlitev.
Posebej je omembe vredna
ki jo terja dokončna
esitev problemov okoli rud-
^ Laško. To bo terjalo ve-
naporov, da bi tudi us-
rezni republiški organi z več-
Posluhom i)omagali najti
®Jooljšo rešitev.
področju kmetijstva bo
letu 1970 treba vlaganja
v modernizacijo pro-
^ ^nje Ш razvoj kooperaci-
' ^ tistüi vejah, ki bi omo-
večjo blagovno proiz-
^J«, več tržnih viškov,
iki^® Preskrbovanja prebi-
^^va se bo v tekočem letu
stal	^ centrov v
območja občine z
^^■Jo aU obnovo trgovskih
^ gostinstvu so nujne
» Krt	na vTsta
>rei	prve etape
.g^j^^esa urbanističnega pro-
Tiam ® programa razvoja
ij h^ ^ občini. V turizem
kolikor je mogoče
vključili tudi manjše kraje,
kot so Tevče, dolina Gračnice
in diolina Sopote pri Rade-
čah.
Na področju komunale bo
prva skrb posvečena razširi-
tvi vodovodnih omrežij 4n ko-
likor bo le mogoče rekon-
strukciji cest III- in IV- reda,
pri čemer naj bi imela pred-
nost, zaradi ekonomskih in
socialnih vidikov cesta Rim-
ske Toplice — Marof,
Kr-
V „Plinarni-vodovod'' prvo
samoupravljanje
Ob koncu prejšnjega tedna
so člani kolektiva Plinarna —
vodovod prazjnovali poseben
jubilej — 20. letnico delav-
skega samoupravljanja- 23.
januarja 1950 so v omenjeno
podjetje, ki je bilo med 47-
timi podjetji v Sloveniji, uve-
dli samoupravljanje in tako
izi>ohiili misel pokojnih re-
volucionarjev Borisa Kidriča
in Djura Salaja, Id sta 28-
decembra 1949 podpisal»
uredibo sledeč Marksovemu
izreku »tovarne delavcem in
zemljo kmetom«.
V podjetje so uvedli samo-
upravljanje predvsem zaradi
samostojnosti solidne go-
spodarske moči takratne ko-
munalne organizacije ter moč.
nega političnega vpliva sin-
dikatov na zavest delavcev
v podjetju. Skosä vsa leta
so delavsko samoupravljanje
razvijali v skladu z normami
in potrebamd.
Slavnost je začel edten naj-
mlajših predsednikov delav-
skega sveta Marjan štor,
uvodni govor o razvoju po-
djetja in delavskega samo-
upravljanja pa je imel prvi
predsednik delavskega sveta
v podjetju in Se današnji,
član kolektiva Franc Kumer,
Navzoči so bili številna pred-
stavniki družbeno političnega
življenja Iz Celja in Ljublja-
ne, člani kolektiva in vsi do-
sedanji predsedniki delavskih
svetov, ki so prejeli tudi knji-
žne nagrade.
31. januarja bo isto obletni-
co praznovalo tudi drugo celj-
sko podjetje LIK Savinja.
BORCI NOV OBČINE CELJE
V NOVIH STANOVANJIH
Skupščina SR Slovenije je predpisala s 1. avgu-
stom 1968 obvezno izločanje 20 odstotkov sredstev
prispevka aa dokončno rešitev stanovanjskih vpra-
šanj udeležencev NOV v Sloveniji. Za ugotovitev
nerešenih stanovanjskih razmer v občini Celje je
bila imenovana posebna komisija, v kateri so so-
delovali predstavniki občinske skupščine in občin-
skega odbora ZZB NOV Celje. Ugotovljeno je bilo,
da od 3.080 udeležencev NOV na območju občine
živi v neustreznih stanovanjskih razmerah 228 bor-
cev. Za zadovoljivo rešitev njihovega stanovanjske-
ga standarda bi potrebovalio krog 6 milijonov di-
narjev. Analiza stanja stanovanjskih potreb je bila
izdelana po strogih kriterijih, kar nam je škodova-
lo pri razdelitvi sredstev v republiki. Občina Celje
je udeležena le z 1,57 odstotki pri zbranih sred-
stvih na območju SRS, kar predstavlja okrog mili-
jon 900 tisoč dinarjev. Za določitev kriterijev in
razdelitev teh sredstev je občinska skupščina ime-
novala 7-članski upravni odbor sklada.
Upravni odbor sklada za reševanje stanovanjskih
vprašanj udeležencev NOV v občim Celje se je ta-
koj lotil svojega dela. Upravni odbor sklada je stal
pred težko nalogo, z majhnimi sredstvi rešiti veli-
ko problemov. Sprejel je svoj statut in merilo m
uporabo sredstev zbranih s prispevkom za graditev
stanovanj za borce.
Glede na to, da je sklad razpolagal le z 2,025
tisoč din sredstev, kar predstavlja le eno tretjino
potrebnih sredstev, je bilo dosledno upoštevati na-
čelo, da rešujemo le tiste borce, oziroma njihove
družinske člane, katerih stanovanjska vprašanja
do maja 1969 niso bila rešena z dodelitvijo ustrez-
nega stan(,)van,]a ali s kreditom za zidanje ali adap-
tacijo stanovanjske hiše.
Oblikovana sredstva finančnega načrta v višini
2.025 tisoč so bila razdeljena po sledečih namenih:
—	vročena za nakup 14 stemovanj 700.000 din
—	krediti za adaptacije stanovanjskih hiš 75 bor-
cem 956.000 din
—	krediti za dograditev stanovanjskih hiš 6 borcem
290.000 din
—	nerazporejena sredstva 79.000 din
Sklad se je odločil za oročitev sredstev za nakup
stanovanj zato, da bi z dodatnim kreditom lahko
rešil več najnujnejših primerov. V to akcijo hitre-
ga reševanja perečih borčevskih stanovanjskih pro-
blemov se je z razumevanjem vključilo stanovanj-
sko podjetje Celje. Dalo je na razpolago vsa prosta
stanovanja, kupljena pri GIP Ingrad, Tako se je
z novim letom selilo v nova topla in udobna stano-
vanja 8 borčevskih družin, 6 pa se jih bo v aprilu
letos.
Z dograditvijo lastnih hiš bo sprostilo 6 borcev
svojim bojnim tovarišem svoja dosedanja stanova-
nja. Kljub velikim prizadevanjem upravnega odbo-
ra in ostalih dejavnikov, kateri so se vključili v
reševanje stanovanjskih problemov borcev, je osta-
lo v letu 1969 še nerešenih 84 primerov. Po doseda-
njih napovedih bo mehanizem oblikovanja sredstev
za graditev stanovanj za borce v veljavi še v letoš-
njem letu, poileg tega pa se bodo začele že računati
anuitete. Tako lahko upamo, da bo po 25 letih po-
sijalo sonce tudi tistim, ki so tako vztrajno in potr-
pežljivo čakali nanj.
JOŽE JELENC,
Ul. V. prekomor. br. 9a
Celje
PROSIM ZA REŠITEV
Imam eno sobo brez kuhinje, v njej stanujem z
8-člansko družino. 2e delj časa pa imam odločbo
za drugo stanovanje. V tem drugem 3-sobnem sta-
novanju s kuhinjo pa stanuje Vili šelekar s 4-član-
sko družino. Letos si je zgradil hišo v Ulici Bratov
Vošnjakov, kamor pa se je že vselila neka stranka.
Ko sem vprašal Vilija šelekarja, zakaj se še ni
vselil v svojo hišo, da bi se jaz lahko v njegovo
stanovanje, mi je rekel, da se mu ni treba seHti.
Tako mi že leto za letom nagaja pri preselitvi.
Kaj naj storim?	Julian Mernik,
Ulica Bratov Vošnjakov 19.
Potrkajte tov. Selekarju na srce, če pa to ne
bo pomagalo, pa še na vrata ustreznega občinskega
organa.
NEUREJENI NAPISI NA PREDALIH
Mnogi se jezimo na malomarnost občanov, Id
nimajo urejenih pisemskih nabiralnikov, ali pa so
le-ti brez napisov. Enako je tudi na vratih stano-
vanj in pri zvoncih. Te pomanjkljivosti povzročajo
mnoge nevšečnosti vsem, ki stanovalca ne poznajo,
imajo pa nujneo pravke — predvsem službene —
pri njemu. Najbolj opazno je to v večjih blokih.
Menim, da bi morali hiSni sveti posvečati več
pozornosti takšni malomarnosti stanovalcev, saj
so za to potrebni le minimalni stroški.
Rok Leskošek, p. p, 48-49, Velenje
Menimo, da je predlog tovariša Leskoška zelo
umesten in ga tudi mi priporočanj) tako stanoval-
cem, kot hišnim svetom.
OBVESTILO
Obveščamo cenjene bralce, da bo 5. febru«
arja začela v NOVEM TEDNIKU izhajati
slikanica «POT V ZAMEJSTVO««.
Uredništvo

Nadialjevianje s 1. strani.
Potrebe na področju družbe-
nih služb so pereče in odprte že
nekaj let sem, vendar za teme-
Ijitejšo ureditev raamer iz sred-
stev, ki so običajno vsako leto
na voljo v prorajčunu, ni bilo iz-
hoda. Celjska občinska skupšči-
na je zategadelj izdala realen
predlog najnujnejših zadev s po-
dročja družbenih služb ter ga
posredovala najprej vodstvom
političnih in družbenih organiza-
cij v občini. Kaj kmalu je iz te-
ga dozorela 2»misel o družbenean
dogovoru, na osnovi katerega bi
solidarno zjbrali manjkajoč de-
nar.
O triletnem programai investi-
cij so potem bile številne raz-
prave v vodstvih na najrazlič-
nejših nivojih, predi zborom de-
lovnih skupnosti in na posvetih
s predstavniki delovnih kolekti-
vov. Podrobneje o теет tem naj-
brž ne kaže govoriti. Bistveno je
namreč pri tem nedvomno to,
da predstavniki kolektivov in
politična vodstva niso imela res-
nejših priponah na konkreten
program. Zato se je bilo torej
laže zediniti za družbeni dogo-
vor o realizaciji zastavljenega
programa. Kmalu .so stekli tudi
stvarni pogovori s predstavniki
vodstev, samoupravnih organov
in političnih organizacij o kon-
kretnih vprašanjih uresničitve
družbenega dogovora.
V minulih dneh so predstavni-
ki občinskih vodstev obiskali več
kot 80 delovnih kolektivov v Ce-
lju in njih predstavnike sezna-
nili s podrobnostmi akcijskega
programa na osnovi družbenega
dogovora. Hkrati so ti obiski
služili tudi za izmenjavo mnenj
o prioriteti v programu, tempu
izgradnje in drugih relacijah
okrog uresničitve edinsvenega
projekta na področju družbenih
služb v vsem povojnem obdobju.
Sadovi dosedanjega dela potr-
jujejo neverjetno visoko in ple-
menito solidarnost celjskih de-
lo\Tiih kolektivov. Prišlo je do
enotnega mnenja, da je vredno
v obliki tako zastavljenega druž-
benega dogovora reševati potre-
be na področju.družbenih služb.
Velika večina celjskih delovnih
kolektivov bo prispevala v treh
letih denar za kritje predvide-
nih investicij. Nekateri kolektivi
so pogodbe o financiranju objek-
tov zajetih v okvir družbenega
dogovora, že podpisali, vtem ko
bodo drugje v naslednjih dneh
o tem odločali samoupravni or-
gani. Nedavni obiski v delovnih
organizacijah in razgovori s
prectetavniki vodstev in politič-
nih organizacij so pokazali, da
imajo ljudje čut za ureditev
skupnih potreb v občini, kljuib
dejstvu, da skoraj ni kolektiva,
ki v dani situaciji ne bi imel
tudi sam nekaterih odprtih pro-
blemov oz. zadev, ki jih s skraj-
nimi napori uresničujejo. Posa-
mezna podjetja so kljub iz^^aja-
nju investicij v proizvodiiji pri-
pravljena letno prispevati čedne
zneske za skiupni program iz-
gradnje šol in varstvenih usta-
nov.
Med obiskom predstavnikov
občinskih političnih vodstev v
»Žični« se je celo izkazalo, da je
kolektiv pripravljen dati za sku-
pno akcijo celo več kot bi smeli
pričakovati glede na njegovo ve-
likost in akomulativnost podjet-
ja. Tudi v drugih kolektivih, ki
izvajajo različne investicije, so
pripravljeni na znatne zneske;
v Aeru skupno v treh letih 3 mi-
lijone dinarjev, »Kovinotelina«
600.000, »Tehnomercator« 300.000
itd. Sicer pa bomo o tem v pri-
hodnje še spregovorili podrob-
neje. Danes lahko zapišemo, da
je doslej priglašenih že krepko
čez 10 milijonov dinarjev za
sofinanciranje tega, kar bo ne-
p>osredno koristilo slehernemu,
ki aktivno ustvarja v tem me-
stu.
Solidarna akcija o skupnem
financiranju 3-letnega programa
na področju družbenih služb je
v sedanjem teku hkrati že spro-
žila zahtevo, da se zagotovi po-
polna javnost in strogo spošto-
vanje naanembnc^ti zbranih
sredstev iz delovnih kolektivov.
Zvedeli smo npr. da bo za sofi-
nanciranje triletnega programa
na osnovi družbenega dogovora
v občini osnovMi poseben sklad
in da bo ta sklad upravljal jav-
ni organ — upravni odbor. V
takšnem odboru bodo mimo
predstavnikov občinske skupšči-
ne tudi prestavniki delovnih or-
ganizacij — darovalcev sredstev.
Danes je tudi že jasno, da je
takšen način financiranja oz.
takšna odločitev delovnih kolek-
tivov bolj pravšnja kot izvedba
referenduma o samoprispevku.
Težko bi namreč izdvojili v tak-
šnem primeru tiste občane, ki
ne bodo imeli neposredne kori-
sti od teh na!ožb. Ce bi razpisali
referendimi in uvedli samopri-
spevek, bi bil le ta obvezen za
vse prebivalstvo na območju ce-
lotne celjske občine. Tako pa po
uveljavljeni rešitvi ostane kra-
jevnim skupnostim v občini še
naprej možnost, da na svojem
območju za urejanje lokalnih
zadev uvedejo samoprispevek kot
obliko sofiimnciranja ljudi v
posamezni krajevni skupnosti.
Mimo delovnih organizacij pro-
izvodnega značaja bodo solidar-
no prispevali k sofinanciranju
sprejetega programa tudi kolek-
tivi družbenih služb, za obrtnike
in ostale pa se še iščejo merila,
po katerih naj bi tudi ti nekaj
prispevali k urejanju tako pere-
čih zadev kot jih nakazuje pro-
gram.
Izreden uspeh zastavljene ak-
cije, da se na osnovi družbenega
dogovora uredijo pereča vpraša-
nja iz neproduktivne sfere, vliva
ui>anje, da bo možno čez leta
misliti tudi na realizacijo po-
dobne akcije na področju go-
spodarstva. Vendar gre pri tem
za bistveno razliko — delovni
kolektivi v takšnem primeru ne
bodo poklonili sredstev, pač pa
jih bodo vložili v obliki posojila.
Marsikje na pjodročju gospodar-
stva v celjski občini so še vrze-
li, ki jih najbrž po drugačni po-
ti ne bo moč temeljito rešiti.
Vsekakor pa velja sedanjemu
družbenemu dogovoru v Celju
in — če ponovimo še enkrat —
solidarnemu hotenju večine po-
svetiti vso pozornost. To, kar
nastaja v Celju, zasluži prizna-
nje. Priznanje zaslužijo tudi ini-
ciatorji in akterji zastavljene
akcije.
Ob vsem tem pa se, razruanlji-
vo, ni čuditi, če so v delovnih
kolektivih odločno dejali, da naj
program podpro po svojih mož-
nostih solidarno vsi, ki si zaslu-
žijo v Celju kruha. Pri tem so
zlasti imeli v mislih delovne or-
ganizacije s sedežem izven Ce-
lja, ki se zastavljeni akciji vse-
splošnemu družbenemu dogovo-
ru celjske sredine, želijo ogniti.
FRANJO KRIVEC
MILE
ČEPIN
Sedel je pred mano in pil
sok. Potem še kavo. Vmes
je vlekel pipo, da je prijet-
no dišalo po dobrem tobaku.
Mile Cepin je znana oseba
v Celju, predvsem med mla-
dino. Je profesor telesne
vzgoje na gimnaziji in eden
najvnetejših vzgojiteljexi mia
dih košarkarjev.
»Primanjkuje nam pokritih
prostorov, več telovadnic,
hala. Na Otoku bi lahko z
minimalnimi sredstvi opre-
mili asfaltne površine, ki so
zdaj neizrabljene in bi jih
otroci lahko uporabljali za
športne igre. S tem bi raz-
bremenili tudi naše igrišče
ob gimnaziji. Načrte za ure-
ditev asfaltnih površin smo
že izdelali pa se je zataknilo.
Halo bi morali graditi vsi^ ki
so za njo zainteresirani, če
pa to ne, potem bi se morali
odločiti vsaj za večjo telovad-
nico pri posebni šoli, ki se
bo začela graditi. To bi za-
enkrat bilo ceneje, vendar le
kratkoročna rešitev.«
Potem je govoril o pomanj-
kljivi telesni vzdržljivosti, ki
jo imajo dijaki^ ko pridejo v
srednjo šolo. število ur te-
lesne vzgoje je že v osnovnih
šolah premajhno, kar se po-
novi tudi v srednjih šolah.
To pusti posledice ná otro-
cih, ki nimajo moči, hitro-
sti, vzdržljivosti, refleksov.
Motnosti za telovadbo izven
šole so majhne, poprečnega
športnika pa noče noben
klub. Prav v tem bi morali v
bodoče posvečati več pozor-
nosti^ ker so fo tudi najbolj
potrebni.
Mile cepin je malo ali bo-
lje skoraj nič govoril o sebi.
Bil je dijak celjske gimnazi-
je, v prostem času pa je igral
košarko in skakal v višino
(188 cm). Potem je odšel v
Beograd, kjer je končal Vi-
soko šolo za telesno kulturo,
istočasno pa več let igral za
takrat eno najboljših košar-
karskih ekip v Jugoslaviji
beograjskega Partizana.
Po vrnitvi v Celje je ponov-
no začel igrati za matični
klub, katerega je začel tudi
trenirati. Za Mileta je zna-
čilno, da se je ves zapisal
športu, košarki in vzgoji
mladih športnikov. S stro-
kovnim delom pa želi poma-
gati tudi tistim, ki jim je
šport samo hobi, pa potre-
bujejo telesne zmogljivosti za
lastno zdravje.
Kot vsi ostali zavzeti in
predani mladi športni delav-
ci se zavzema za nadaljnji
razvoj telesne kulture in
športa v Celju.
Sedel je pred mano in pil
sok. Potem še kavo. Vmes
je vlekel pipo. Verjamem
mu, da se je za vse življenje
zapisal športu.
T.V RAB L
ŠE PREPOGOSTO JE ČLOVEK
LE DELOVNA SILA
Na prediog Milene Štiftar-Vršnikove odgovarja na vpra-
šanja Boris Strohsack, tajnik Vrhovnega sodišča Slo-
venije
še pred nedavnim ste
bili Celjan in ste v Celju
zapustili vidne sledove kot
javni delavec na področju
politike, kulture in pravo-
sodja. Ali kdaj pogrešate
mesto ob Savinji?
»Čeprav nisem rojen Celjan,
let, ki sem jih prebil v Celju ni
moč izbrisati. Rad prüiajam v
Celje, še pogosteje kot fi2ačno
pa miselno, saj me s Celjem ve-
že bogastvo prakse, osebno pa
tudi mnogo prijateljstev inznan-
stev«
Ravno to mi vzbuja upa-
nje, da bova v razgovoru
jadrala po celjskih vodah,
si dala «pravka s čermi,
ki tako pogosto navrtajo
našo samoupravno barko
z ekscesi na področju de-
lovnih odnosov. Saj še de-
late na tem?
»I>a. Podrobno se ukvarjam z
delovnimi odnosi in to od uve-
ljavitve zakona o delovriih raz-
merjih.
Kako kot poznavalec raz-
vrščate spore s področja
delovnih razmerij po nji-
hovi pojavni obliki?
»Predvsem v dve skupini. Prva
so latentni spori, ki tlijo v de-
lovnih organizacijah in ne izbruh-
nejo v oDluki pravdnega spora, ki
podžigajo nezadovoljstvo, ven-
dar ostanejo najpogosteje nere-
šeni. Delavci se ne pritožijo, če
morajo delati dlje, kot določa
predpisan delovni čas, če osta-
nejo brez zakonitega odmora, če
ni njihov delovni uspeh prav oce-
njen itd.
Druga skupina so odkriti spori,
ko gre za očitne krivice kot so v
primerih izključitve iz delovne
organizacije, za različne oblike
prenehanja delovnega пшпегја
proti delavčevi volji, za kršitve
pri premeščanju delavcev na
druga delovna mesta.«
Kateri dejavniki so v pre-
težni večini iniciatorji, da
do pravde pride? So to
prizadeti sami, je to kdo
drug?
»Formalno-pravno lo mora biti
vsak prizadeti sam. Vendar je
v zadnjih letih treba priznati,
da so i)olitične organizacije, zla-
sti sindikat, opravljale močno
vlogo pri ш-ejanju teh sporov
prek svojih pravnih svetovalnic.
Zlasti celjski sindikalni svet je
veliko storil na tem področju«
Alislile, da je podobnih
sporov, ki pridejo pred
sodni seuat preveč?
»Preveč nikakor ne. Prepričan
sem, da je mnoštvo kršitev
zakonitosti na področju delov-
nih razmerij še vedno tako veli-
ko, da je sorazmerje sodno ob-
ravnavanih sporov mnogo pre-
šibko. Vzroki za to so še vedno
enaki, kot pred leti. Delavci se
bojijo posledic. Pred dvema le-
toma sem delal analizo, kaj se
je zigodilo s tistimi, ki so pravde
sprožili in tu'di v sporih zana-
gah- Rezultat je bil porazen. Več
kot dve tretjini vseh teh delav-
cev je po sporu prej ali slej »po
lastni želji« zapustilo delovno
organizacijo«.
Kaj pogojuje in podlira-
njuje trdoživost kršitev
delovnih razmerij po toli-
kih letih samoupravne
prakse, po tolikih letih
uveljavljanja ustavnih do«
ločil, ki v ospredje po-
stavlja človeka?
»Tega je cel kompleks, izstopa-
jo pa; nezadostna in nestrokov-
na zasedba na delovnih mestih,
na katerih so delavci v prvi
vrsti dolžni urejati odnose iz
delovnih razmerij. V delovnih
organizacijah še ni prevladalo
prepričanje, da so delovna raz-
merja, zlasti v socialistični in
samoupravni družbi, enakovred-
na i>odročja, kot na primer ko-
merciala, tehnologija proizvod-
nje in podobno. Izraz delovna si-
la ni prisoten samo v spletu eko-
nomskih izračunov. Tretman de-
lovne sile je i>ogosto nesocialisti-
čen tudi v spletu obravnavanja
proizvodnih odnosov-«''
Hočete reči, da je v delov-
nih organizacijah premalo
ljudi, ki ne bi improvizi-
rali, ki bi bili pravniki?
»Ne. Ni nujno, da bi bili ti ljud-
je ravno pravniki. Bolj je važno
to, da v takoimenovanih sploš-
nih službah ne poznajo temeljnih
predpisov in da ne poznajo, kar
je do kraja neodpustljivo, niti
samoupravnih aktov svoje delov-
ne organizacije.«
Razprave o konfliktih v
delovnih organizacijah so
postavile v ospredje pro-
blem neustrezne informi-
ranosti. Je mogoče taisti
problem za obveščenost o
vprašanjih delovnih razme-
rij?
»Na vsak način. Ne bom kon-
kreten, toda poznam primere, ko
delavec na lastno željo ni dobil
v vpogled ustreznega pravilnika,
ki je kot samoupravni akt vsaj
za kolektiv javen, češ, da je to
poslovna tajnost. Neobveščenost
delavcev o vsebini samouprav-
nih aktov je velika, pogosto pa
so delavci obveščeni le površno,
v zapleteni obliki, samo toliko,
da je načelu zadoščeno. Pribiti
pa moram, da imajo velike de-
lovne organizacije zadeve dobro
urejene, da je v le-teh sporov
malo, zato pa toliko več v ma-
lih kolektivih, kjer mn<^i vo-
dilni zelo F>o svoje vedrijo in
oblačijo.
So delovni odnosi etlino
posledica nepoznavanja in
malomarnosti ali pa so
posledica nečloveškega od-
nosa, pomanjkanja sociali-
stične etike?
»Človeškega, zlasti pa socialistič-
ne morale, je še vse premalo.
Ce podjetje kupuje stroj, ras
pravlja o tem obvezno samo-
upravni organ, če prihaja nov
član v kolektiv, ga odrinemo ne-
posredno odgovornemu v delov-
nem procesu, kot da gre za po-
šiljko surovine.« »Naš samou-
pravni sistem tako dolgo ne W
mogel polnokrvno zaživeti, do-
kler ne bo na višji oibčekultum|
ravni, dokler tudi po tej plati
ne bo razvitost dozorela
ustvarjanje toplih medčloveškili
odnosov.«
Hvala. Na koncu še vai
, predlog. Koga predlagat«
za naslednji intervju?
»V ospredje je stopilo Kozjansko-
V problemih slutim obilic"
medčloveških odnosov. Predi»
gam tovariša Jožeta Unverdor^
na, predsednika občinskega so^
šča v Šmarju. J. KRAŠOVE^-
TRUE GLEDALIŠKI KRITIKI
Med tistimi, ki so pred prvo
svetovno vojno kot poročevalci
o gledaliških predstavah v ta-
luratnem časopisju ne malo po-
mpali dvigniti nivo repertoarja
celjskega slovenskega gledališča,
mora zgodovinar omeniti tri
osebnosti, ki so s svojim ocenje-
vanjem nastoïK>v posameznih
igralcev in igralk mnogo prispe-
vali k temu, da je bila ohranje-
na kompaktnost igralsk^a an-
sambla.
Upoštevati moramo, da so bUi
igralci takratnega celjskeg;a gle-
(Jališča sami amaterji, ki za svo-
je delo niso prejemali nobenih
honorarjev in jim je büo prizna-
nje občinstva edino plačilo. ВШ
so seveda večiiKsna zelo občut-
ljivi, zato so morali biti poroče-
valci s svojimi kritikami silno
previdni. Priznati je treba, da
so to svojo delikatno nalogo z
uspehom opravljali. V veliki me-
ri je prav njihova zasluga, da
med igralskim ansaimblom niko-
li ni prišlo zaradi kritik, objav-
ljenih v časopisju, do resnejših
negodovanj, ki bi bila lahko ne-
varna za obstoj gledališča.
V obdobju, ko je bil vodja
celjskega gledališča dr. Vladimir
Ravnikar, so pisali poročila o
predstavah večinoma igralci sa-
mi (dr. Kalan, Prekoršek, dr.
Koderman in dr.) in je šele f>o-
zneje, ko je prevzel vodstvo gle-
dališča Rafko Salmič in je p>o
Antonu Begu prevzel uredništvo
Hribarjeve »Domovine« Cvet-
ko G o 1 a r, postal gledališki
kritik in urednik sam.
Lastnik celjske slovenske ti-
skarne Dragotin Hribar je v je-
seni leta 1900 iskal urednika za
»Domovino«, list, ki je izhajal v
Hribarjevi tintami od leta 1891.
Ponudil je uredništvo pesniku
Josipu Mumu-Aleksandrovu, ki
pa ponudbe zaradi hude bolezni
ni inc^el sprejeti in je ponujeno
mesto odstopil prijatelju Cvetku
Golarju. Ta je bil takrat star
21 let. Ker je po takratnih av-
strijskih zakonskih predpisih
moral biti polnoleten, t. j. 24 let,
Golar pred zakoncan ni mogel
odgovarjati za vsebino lista. Po-
magali so si s tem, da je bil kot
odgovorni urednik podpisan čr-
kostavec Rudolf Libensky.
Leta 1904 je postal polnoleten
(24 let) in je do štev. 79. leta
1905. podpisan kot odgovorni
urednik »Domovine« Cvetko Go-
lar.
Dne 1. oktobra leta 1905. pa je
prevzel odgovorno uredništvo
Vekoslav Špindler, ki je dotlej
sodeloval pri »Domovini«, a je
bü рк) ustanovitvi napredne na-
rodne stranke za Spodnje šta-
jersko leta 1906 eden najagilnej-
ših in najsposobnejših političnih
delavcev na Sp>odnjem Štajer-
skem. Ko je »Domovina« po
ustanovitvi Narodne stranke pre-
nehala izhajati, je p>ostal Veko-
slav špindler urednik strankine-
ga glasila »Narodni list«, ki ga
je urejal tudi še potem, ko je
prenehal izhajati »Narodni dnev-
nik« tja do leta 1914.,^ nakar je
odložil uredništvo in prevzel
službo z Ivanom Likarjem pri
zavarovalni banki »Slavija«.
Po špindlerju je prevzel ured-
ništvo »Narodnega lista« J a n-
k o L e s n i č a r, ki je bil od leta
1910, ko je prenehal izhajati celj-
ski »Narodni dnevnik«, štajerski
urednik »Slovenskega naroda«.
Urednik »Narodn^a lista« je bü
tja do začetka prve svetovne voj-
ne leta 1914. S svojimi poročili
in kritikami o predstavah celj-
skega slovenskega gledališča je
tako v »Narodnem listu« kot v
»Slovenskem narodu« nadaljeval
od Vekoslava špindlerja za-četo,
za amatersko dejavnost celjske-
ga ansambla izredno pomembno
gledališko-pedagaško delo.
Vri trije kritiki celjskih gle-
daliških predstav izpred prve
svetovne vojne — Golar, špind-
ler in Lesničar — zaslužijo za
svoje pionirsko delo častno me-
sto v 2^odovini celjskega gleda-
lišča.	FEDOR GRADIŠNIK
SANACIJA V SMISLU
PRIPOROČIL
37 ODSTOTKOV CELJSKEGA
PRORAČUNA ZA ŠOLSTVO
Ne bi mogli reči, da v celjski
občini ne bi bilo razumevanja za
potrebe šolstva, in seveda ob
tem tudi naporov, da bi izpol-
nili obveznosti v smislu republi-
ških priporočü. O tem nas pre-
pričuje letošnji proračunski pre-
dlog, po katerem naj bi osnovno
šolstvo dobilo 17,515.950 din ali
za 19,6 odstotkov več kot lani,
oziroma po dopolnünih predlo-
gih temeljne izobraževalne skup
nosti 18,025.000 din ali 23 od-
stotkov več.
Tolikšna vsota sicer še ne do-
sega zahtevka koristnikov, saj
so tudi v šolstvu potrebe še ve-
dno večje od m^ožnosti, vendar
zagotavlja, da bo mogoče uskla-
diti .osebne dohodke prosvetnih
delavcev, kot predvideva repu-
bliško p>oprečje. Medtem ko bo-
do prejemali učitelji z visoko
izobrazbo 1.900 in z višjo izobra-
zbo 1600 din, pa je svet za šol-
stvo občinske skupščine, ki je
na zadnji seji obravnaval pro-
račiuiski predlog, mnenja, naj bi
imeli učitelji s srednjo izobra-
zbo v poprečju 1.300 din (4 od-
stotke več kot je republiški na-
črt), kar utemeljuje s tem, da
bi bile sicer razlike prevelike in
pretežnega dela prosvetnega ka-
dra ne bi mogli ustrezno stimu-
lirati.
V primeru, da bodo sprejeli
predlog temeljne izobraževalne
skupnosti, рк) katerem bi ji naj
pustili višek lanskega presežka
in sredstva iz nekaterih drugih
virov, bo mogoče izpolniti tudi
obveznosti v zvezi z dodatnim
poukom, ki èa v predlagani po-
stavki ni, ki pa so ga šole po za-
konu dolžne izvajati. Drugo je
seveda vprašanje materialnih iz-
datkov, ki bodo še vedno za 5
odstotkov nižji od republiških
predvidevanj (25 v občini, 30 od-
stotkov v republiki).
Svet za .šolstvo je ponovno na-
čel tudi vprašanje investicijskega
vzdrževanja srednjih šol in di-
jaških domov. To, kot znano, je
prepuščeno občini, čeprav finan-
cira dejavnost srednjega šolstva
republika. Republiška izobraže-
valna skupnost bo letos imela
sredstva za investicijsko vzdrže-
vanje srednjih šol in domov,
posebna komisija pa je te p>otre-
be ugotovila tudi v Celju, ven-
dar dßnarja od tod ne bo. Svet
za šolstvo je menil, da bi repu-
blika morala prispevati delež
sredstev (ki jih dobiva tudi s
celjskega območja) za potrebe
in rešitev najnujnejših "proble-
mov. Sicer pa bo svet zlasti o
dijaških domovih pripravil po-
sebno gradivo, ki bo problema-
tiko vsestransko asvetlilo.
D. HRIBAR
III. PODODBOROVA
RAZSTAVA
v počastitev slovenskega kul-
turnega praznika bodo 6. febru-
arja v Likovnem salonu odprli
III. pododborovo razstavo, zdru-
ženo z nastopom moškega ko-
mornega zbora. S tem se dejan
sko uresničuje težnja, da bi ta
manifestacija, ki ima namen
predstaviti enoletno likovno de-
javnost celjskih slikarjev, posta-
la tradicionalna.
Na razstavi se bo predstavilo
12 avtorjev z več kot 20 deli, na-
stalimi v lanskem letu, medtem
ko bo komorni zbor nastopil
prav tako z dvema pesmima, ki
jih je naštudiral lani. Ob tej pri-
ložnosti bodo izdali tudi katalog,
ki bo dopolnil dosedanjo zgodo-
vino celjskega pododbora. dhr
Tretji dan našega bivanja v
Slavnem mestu Grčije Atenah
smo po stari slovenski navadi
izrabili za ogled mesta in naku-
povanje. Sicer ne za veliko na-
kupovanje, vendar kupovanje je
vseeno bilo. Roman nas je od-
Peljal v mesto, kjer smo poiska-
^ njihovo trgovsko središče. Stis-
'^jeno je pod levo stran mogočne
^repele in zajema površino, ki
^ večja od Celja. Ulice so ozke,
^ko da se hiše skoraj poljub-
ljajo med seboj. Hiše so nizke,
y njih pa samo lokali, v katerih
N '^^^^ožena številna kramarija.
^ekaj gasa g^no hodili od pro-
dajalne do prodajalne, gledali,
°"Pavali, izbirali, jemali v roke,
vračali in stopali dalje.
Trgovski center je podoben Ba-
^'■ju v Istanbulu ali v zelo škro-
pi Primerjavi tudi Ponterosu v
^tu. Vendar je atenski trgov-
center veliko bolj bogat in
^.lö^n tudi z najboljšimi stvar-
kar ni značUno za druga dva
znana centra. Seveda tudi
prevladuje zlatnina. Veliko
zlatnine. Skoraj vse je zlato. Ka-
morkoli smo se obrnüi smo vi-
deli zlato v različnih izvedbah.
Ogrlice, verižice, prstani, škorpi-
joni, obeski, ure in še in še.
Toliko lepih stvari, da dobiš oči
na peclje. Nisem sicer obreme-
njen s kompleksom »zlata«, ven-
dar sem tokrat popustil. Tam
moraš popustiti. Samo škoda, ko
lahko samo gledaš in otipuješ,
kupiš pa ne. Vsaj kakšno večjo
stvar ne.
Nesrečo smo imeli, da so z
nami kupovale tudi ženske, ki po
vsej sili hočejo biti okovane v
zlato. V veliko zlata. Ce je gr-
ško zlato, je še toliko bolje. Se-
veda smo prav zaradi tega vsto-
pili v neko prodajalno zlata. Tr-
govec nas je obremenil z beseda-
mi, prigovarjanjem in ponuja-
njem. Obljubljal je, da moramo
kupiti, da je samo pri njem vse
pravo zlato in da nam ne bo žal.
Ko je izvedel od kod smo, je
začel hvaliti Jugoslavijo in pri-
povedovati, da ima v Beogradu
prijatelja. Z vizitko je dokazal,
da je vse res. Za svoje izdelke
je dal tudi potrdilo in s tem do
kaz, da njegovo blago nekaj ve-
lja. Ko smo imeli oči že čisto
solzne od zlatnine je izpod pro-
dajne mize potegnü večjo poso-
do, segel na dno in izbrskal
manjši predmet. Odvil ga je in
pred nas postavil zlatega škorpi-
jona vrednega štiri stare mili-
jone! Trenutek brez dihanja. Se-
veda za ženske. Potem je podjet-
ni trgovec skočil čez cesto in pri-
nesel štiri koka-kole.
»častim. Nekaj ste le kupili in
hvala vam.« Spili smo ledeno nur-
zlo pijačo in se poslovili. Posel
je cvetel naprej. Prihajali so Ita-
lijani, Nemci, Angleži Nekateri
so ogledovali, drugi kupovali. Mi
pa smo šli dalje. V majhnih pro-
dajalnah, ki jih tako pogrešam
pri nas, so bili razstavljeni šte-
vilni vrči z grškimi motivi, lon-
čeni izdelki, glave iz marmorja in
alabastra številnih grških filozo-
fov in pesnikov, preproge, oble-
ke, mreže, srebrni pribori itd.
Seveda so prevladovali spominki
vseh vrst in cen, saj je Grčija ti-
sta, ki vsako leto sprejme števil-
ne turiste, katerim moraš dati
ali prodati del domovine narisa-
ne na vrč ali del zgodovine v ob-
liki marmornatega Aristotela, So-
fokleja in drugih velikih mož ve-
likega duha, ki pa danes Grčiji
manjkajo, še dobro, da imajo
vsaj odlitke prednikov in da se
jih tako spominjajo. Morda bodo
čez leta začeli odlivati v alaba-
ster še Patakosa in njegove pri-
jatelje, ki so neprijatelji svobo-
de, napredka, poštenih ljudi da-
našnje Grčije.
Ko smo se tako potikali po tem
delu mesta smo na številnih vo-
galih videli na pločnikih slepe
ljudi, ki so na violino igrali gr-
ške narodne pesmi. Ljudje, ki
so šli mimo, so jim pred noge
spuščali kovance. Tudi to je del
današnje Grčije. Del življenja, ki
je najbolj elementarno in tisto,
ki ga nočejo popravljati in od-
pravljati. Raje živijo svoje živ-
ljenje v toplih in bogato oprem-
ljenih spalnicah, roke so jim
okovane v zlato, duša umazana.
Zatirajoča. Morilska. Ubijajoča.
Ko vse to primerjaš in ko vi-
diš vse kontraste današnje Grči-
je ti je težko. Težko zaradi tega,
ko se sponmiš na svojo domovi-
no, kjer teh problemov ni. Na-
vsezadnje smo le dosegli tisto
stopnjo, ko se ix)dobne stvari ne
bi smele več pojavljati. Pojav-
ljati vsaj v deželi, kjer so začeli
pred mnogimi stoletji pisati in
govoriti o lepem.
Sparina se nam je vsedla v
grla in mahnili smo jo v hotel.
Prijetno je, če srečaš prijatelja
ali vsaj znan obraz iz domovine.
Tokrat sta to bila znana novinar-
ja Zdeno Vahtar in Franci Pav-
šer. Skupaj smo popili hladne
oranžade, izmenjali stavek dva o
prvih vtisih in se poslovili. Ura
je bila že krepko čez dvanajst in
treba se je büo pripraviti za od-
hod na stadion, še prej smo se
odpeljali v tabor in okopali v
morju. Izprali smo prah in vsaj
nekaj moreče volje, ki se je vtis-
nila v nas po sprehodu po me-
stu. Vsaj nekaj.
Sončenje. Kosilo. Kozarec vina
ali dva. Ponovno smo dobre vo-
lje. še dobro, da imamo vsaj vi-
no. In mi smo pili dobro grško
vino dišeče po rdeči zemlji in
mediteranskem soncu.
Sedli smo v avto in se odpelja-
li na stadion. Zadnjikrat. Vsake
stvari je enkrat konec. Tudi ev-
ropskega prvenstva.
Prihodnjič: Vračamo se.
Detajl grške ulice — vsepovsod živahno ob vsakem času
AJNEMARJEVE
DORE NI VEČ
Ne bo več tako dolgo,
ko bo v deželi pomlad,
ko bo okoli Ajnemarjeve
domačije en sam grm
dehtečega cvetja. Res je,
kadar sadno drevje do po-
slednjega popka vzcveti,
takrat je bilo tako prijet-
no sedeti v gaju sadnih
dreves in se krepčati z
osvežilno pijačo. In nato
še v dehtečo tišino akordi
Rudijeve harmonike; de-
lovni človek se v nedelj-
skih popoldnevih v tem
vrtu tako domačega po-
čuti, da se potem vrača
domov ves svež, vseg»
prevzame odpočita misel:
Jutri pa spet veselo na
dek).
Zdaj pa se je pri Ajne-
marjevih v hipu vse spre-
menilo. Ni še tako dolgo,
ko sva z gospodinjo Doro
prav prisrčno kramljala.
Bila je polna načrtov, kar
naprej je govorila o svo-
jih dveh sinovih, o hčeri,
o delu na polju, o živini
v hlevu, o gostih v go-
stilni. Mnogo, preveč je
bilo vsega in ni čudno,
če je tarnala o glavobo-
lu, pa da bo morala k
zdravniku. In ta presneti
čas: zmeraj ga je bilo
premalo, dan je tako hi-
tro minil in treba je bilo
prijeti še pozno v noč ...
Potem pa naenkrat ta
zahrbtna kap. Komaj tri-
inštirideset let je naštela
in vendar se je morala
od vsega, kar je tako ne-
izmerno ljubila — čez noč
posloviti. Mnogo ljudi jo
je Spremljalo na zadnji
poti. Bila je priljubljena
gostilničarka, ena izmed
redkih, ki je znala pri-
sluhniti tudi siromaku:
zastonj so se mnogi na-
jedli in napili v njeni
kuhinji.
Dora, ko bomo spom-
ladi spet prišli, ko bomo
sedeli pri mizah in vdi-
havali vonj cvetočega dreA'-
ja, takrat boš v spominu
prihajala nied nas, zakaj
si)omin nate med nami,
ki smo te kot pošteno go-
stilničarko radi imeli —
ne bo tako hitro zbledel.
Počivaj v miru!
dk-
LUDVIK JUG
Šahovski timiir, ki so ga
igrali pretekli torek v do-
mu TVD Partitzana na Pol-
zeli je bil za šahista JUGA
LUDVIKA zadnji v njego-
vem življenju. Prav ta i-
gra, je bila poslednja, pre-
den je umrl- Vse je prišlo
tako nepričakovano, ne-
nadna slabost za šahovsko
miz» in potem smrt.
Vsi, ki so ga poznali, so
vedeli, da je bil vrl človek
in so ga imeli radi. Ni pa
bil samo dober šahist am-
ркак tudi dober krojač.
Mnogi Polzelani so leta in
leta zaupali prav njemuj
garderobo.
Rodil se je pred 59 leti
na Bregu pri Polzeli, živel
pa je v Ločici. Njegovi|
smrt je nepričakovana pri-
zadela njegovo ženo, sina
in hčer, ter vse šahiste
Savinjske doline.
T. TAVČAR
ROŠTILJ NA MEDVEDNJAKU
»Zavrtel sem telefon in izvedel, da lah-
ko pridem. Da sicer ni mnogo prostora,
vendar sem dobrodošel Moji dragi Slo-
venci, pa to vam je biser ...«
Opravičil se je, češ, da bo odvrgel goj-
zarje. Pravi, da ni smučar, vendar se zdaj
že spusti hitreje, kot bi prišel peš. Tako ti
je to. čez nekaj minut sem ga zopet za-
gledßl med vrati restavracije, ki je blešča-
la v soncu. Na eni strani steklenih sten
se je nekaj najbolj vnetih spuščalo v doli-
nico in čez čas zopet pojavljalo na vrhu.
Prihajal je preobut, objemal pa je stekle-
nico. Pri točilni mizi se je ustavil in za-
prosil za kozarce.
»Poskusite tega. Tu ga ni moč dobiti.
Ne vem zakaj, vendar ga nimajo. Jaz pi-
jem visky in župski rubin. Povem vam,
da bi ti pijači morali imeti tu.«
Nisem pristaš žganih pijač, zato mi je
tudi vseeno kakšen naziv imajo. Vse mi
namreč puščajo še dolgo zatem v ustih
grozen okus. Morda je to kmetavzarsko,
toda tako je in pika. Izpil sem kozarček
in se skoraj sesedel. Zanimivo je, kako v
takšnih krajih kot so na primer Golte, hi-
tro sklepaš poznanstva. Tega sem prvič vi-
del tu, pravi, da je magister filozofije in
ekonomije, mogoče sem zamenjal, pa je le
magister ene od teh znanosti, vendar sem
si le to najbolj zapomnil. Pridno je dolo-
čil, hitro ponujal in zopet dotočil. Stekle-
nica z wiskyjem, bila je štirioglata znane
škotske sorte, se je vidno praznila. Med-
tem sem izvedel, da je iz Zagreba. Prvič
je prišel sem.
»Povem vam, da so Golte biser. Vi Slo-
venci ne znate to izkoristiti. Toda daleč
pred vsemi ste kljub temu. To je res. In
tudi to, da so Golte biser ...«
»Verjamem.«
»Poglejte. Tako mi je bilo všeč, da sem
se po tilaniranem dopustu vrnil v Zagreb
po — plačo. In kot vidite, sem zopet tu.
Veste zakaj? Ne?«
»Ne vem, verjetno zato, ker vam je
všeč tu.«
»še kako. Moji dragi Slovenci, potreb-
no je, da svet zve za ta biser. Pa ni v tem
problem. Vi se vračate, mar ne? škoda, to-
da delo je delo. če pridete jutri nazaj ste
moj gost. In to na vrhu Medvednjaka.«
Hvala, sem pomislil. O, ne, možakar mi
je bil sila simpatičen, toda biti gost na vrh
Medvednjaka, hvala. Zadovoljen sem že tu,
v restavraciji.
»Zdaj, s to gondolo se peljem v dolino.
Lahko gremo skupaj. Tudi jaz moram v
Mozirje. Moram po meso.«
»Kaj primanjkuje hrane? Ste lačni?«,
sem vprašal hitro, ker se mi je zdelo, da
je zanimivost v zraku.
»Kje pa, ne. Jutri rabim meso za Med-
vednjak. Za roštilj. Moj dragi, za roštilj.
Zato pravim, da bi bili moj gost.«
Skupaj smo se vozili v Mozirje. V trgu
je iskal mesarja, ki je že z * rl svojo pro-
dajalno. Rešili so ga v hotelu Turist. Ku-
har mu je na posredovanje natakarice ba-
je uredil zadevo z mesom. Oh slovesu je
zopet prišel.
»Tako je to, tovariši. Pridite jutri, bo-
ste videli, kaj je to roštilj na Medvednja-
ku. življenje je treba živeti, tudi takrat, ko
si na dopustu .. .«
Nani
NAGRADA
ŽE ČAKA
Naša nagradna igra, pove-
zana s koncerti popularne-
ga narodnozabavnega an-
sambla »KVINTET BER-
GER«, je stekla. Prvi, zelo
uspešni koncerti so bili v
Kozjem, Slivnici in Šentjur-
ju. V naše uredništvo smo
prejeli preko štirideset na-
ročilnic novih naročnikov,
ki sodelujejo v nagradni igri.
NOVI TEDNIK in R.\DIO
CELJE organizirata tokrat
koncerte v sledečih krajih:
v ŠOŠTANJU bo koncert v
soboto .31. januarja; v nede-
ljo 1. februarja pa bodo kon-
certi v DRAMLJAH, PONIK-
VI in ŠMARJU. V ponede-
ljek, 2. februarja ob 18. bo
koncert KVINTETA BER-
GER v Narodnem domu v
Celju.
Kakor je že navada, dobe
vsi obiskovalci ob vhodu v
dvorano poseben mali pros-
pekt KVINTETA BERGER,
na katerem je slika ansamb-
la, njegov sestav, program
koncerta, seznam izdanih
plošč in NAROČILNICA ZA
NAŠ NOVI TEDNIK. Na
naročilnici je tudi razpis na-
gradne igre, ki se je udeleži
vsak, ki s to naročilnico na-
roči NOVI TEDNIK. Poslu-
šalci lahko naročihiice od-
dajo kar na koncertu, lah-
ko pa jih tudi ka-sneje poš-
ljejo po pošti. Pri nagrad-
ni igri upoštevamo vse no-
ve naročilnice, ne glede na
to, ali jih oddate na kon-
certu ali pa jih v naše ured-
ništvo pošljete po pošti. Ka-
kor vse kaže, bomo prvega
nagrajenca dobili že v tem
tednu.
Kot že vrsto let nazaj je
KVINTET BERGER doživel
velike uspehe tudi na prvih
letošnjih koncertih. Dvorane
so bile polne. Ne zamudite
prilike, ko bodo nastopali
v vašem kraju. Vas, ki ste
že naš bralec, vabimo, da se
udeležite koncerta, ki vam
ga organizira naš časnik in
Radio Celje, vašim znancem,
ki še niso naši naročniki, pa
priporočite vi, da se čim-
prej naroče na NOVI TED-
NIK!
Kdo bo naš prvi nagraje-
nec, bomo objavili v pri-
hodnji ševilki; morda ravno
vaš znanci.', če bo naročil
naš časnik!
SESTANEK
KULTURNIH
DELAVCEV
Na zadnjem sestanku or-
ganizacije ZK celjskih kul-
turnih delavcev so govorili
o ustanavljanju kulturnih
I skupnosti na celijisicem ob-
ä močju in sprejeli program
j svojega dela do konca maja.
I Med drugim bodo že pri-
hodnji mesec pceiovno raz-
pravljali o kulturnih skup-
nostih, marca o povezanosti
kulture in socialne diferen-
ciacije, aprila pa o nekate-
rih tokovih sodobne filozof-
ske misli. Organizacija si bo
prizadevala, da bo v projek-
tu o idejnih zasnovah regio-
nalnega planiranja tudi kul-
tura dobila usta-ezaio mesto.
dhr
NOVI SVET
BOLNIŠNICE
Minuli teden so v celjski)
bolnišnici izvolili nov svet-
Volitve so izvedli zato, ker je
bilo delovnemu kolektivu bol-
nišnice Topolščica, ki se je
pred kratkim priključila celj-
ski, potrebno zagotoviti pri-
merno udeležbo v osrednjih
organih samoupravljanja. Ta-
ko sestavlja zdaj svet bolni-
šnice 20 članov — 12 iz celj-
ske enote, 4 iz Topolščice in
4 iz nevropsihiatričnega od-
delka v Vojniku. Vse tri eno-
te imajo tudi samostojne sve-
te in izvršilne organe za reše-
vanje zadev, ki se nanašajo
na posamezsno enoto.
ZBOR PLANINCEV
»AERA«
¡ Prejšnji teden so imeli
I čland planin'Sikega odseka
¡ Aera svoj redni letni občni
zbor. Poleg predstavnikov
celjskega planinskega dru-
štva in planinskih odsekov
iz nekaterih delovnih orga-
nizacij je zibor poadravil tu-
di predstavnik Planinske
zveze Slovenije Tine Orel.
Iz poročila predsednika
. Ljuba Kompana, ki bo še na-
prej opravljal to dolžnost,
je bilo videti, da ima tovarna
Aero danes 172 vnetih pla-
nincev, ki so lani naredili
številne izlete, 33 članov pa
dela slovensko transverzalo.
Ob tej priložnosti so si čla-
ni ogledali tudi dva filma s
poti v " Savinjske Alpe in na
Jtirgfrau v Švici.
dhr
ENAJSTA SEJA OB-
ČINSKE SKUPŠČINE
v petek, 23. t. m. je bila
enajsta in hkrati prva seja
celjske občinske skupščine v
novem letu. Na njej so
predvsem proučili izsvajanje
programa razvoja otroškega
varstva v občini, soglašali s
pripojitvijo bolnišnice za
TBC in pljučne bolezni v
Topolščici k splošni bolniš-
nici v Celju, izrekli javno
prizaianje vsem tistim, ki so
sodelovali pri preselitvi do-
ma oskrbovancev iz Polzele
v Novo Celje in sprejeli ne-
katere zakljuČKe v zvezi z
organizacijo in financira-
njem gasilstva v občini.
Na predlog sveta za urba-
nizem, gradbene, komunalne
Ln stanovanjske zadeve so
sprejeli odlok o ukrepu ne-
posredne družbene kontrole
cen za stanarine, po kate-
rem morajo stanarine v le-
tošnjem letu ostati na ravni
31. decembra lani.
Po precej živahni razpra-
vi o delu davčne inšpekcije
v lanskem letu so daili še
, soglasje k združitvi delav-
I Sikih univerz v Celju, Žalcu
in Šentjurju pri Celju.
M. B.
IMENOVANJE
NOVEGA SODNIKA
Na predlog komisije za vo-
litve in imenovanje so od-
borniki celjske občinske
skupščine imenovali tovari-
ša Vladimira Klariča za no-
vega sodnika občinskega so-
dišča v Celju. To imenova-
nje velja za dobo osmih let.
OBISK IZ BRNA
v soboto, 31. t. m. prispe
v Celije na povabilo Hokej-
sko drsalnega kluba skupina
dijakov in profesorjev El-
gartove gimnaizije v Brnu
(Češkoslovaška). Tb bo že
tretji obisk mladih gostov in
njihovih profesoiTjev v me-
stu ob Savinji. Pri tem gre
tildi za srečanje mladih če-
ških in celjskih hOKejistov
na- ledu, večji poudarek pa
je seveda na utrjevanju pri-
jateljskih vezi med mladimi
dveh narodov. Zato mladim
gostom in njihovim sprem-
ljevalcem iz Brna — vodil'
jih bo prof. dir. Martin Str-
nad — naša iskrena in to-
pla dobrodošlica!
MALI
INTERVJU
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja: Dušan Zidar
Kadarkoli sem v Sloven-
skih Konjicah srečal Dušana
Zidarja je takoj stekla be-
seda o mladih v tem kraju,
njihovih problemih in za-
bavi. In kako tudi ne, ko
je Dušan Zidar predsednik
predsedstva občinske konfe-
rence ZMS Slov. Konjice.
»Kaj meniš o delu mladih
v organizaciji?« »Kot v vseh
manjših krajih se tudi pri
nas premalo posvečamo ide-
ološkemu delu in izobra-
ževanju mladih, več pa
športu in kulturi.« »Kakšno
je delo mladih komunistov
v Slov. Konjicah?« »Žal ni
preveč zadovoljivo, kljub te-
mu, da jih je precej.« »Ali
mladi radi sodelujejo v svo-
ji organizaciji?« »Nekateri
ne.« »Kdo so to?« »Tisti,
ki končajo višjo ali visoko
šolo in ne čutijo več nobe-
ne potrebe za delom v ka-
terikoli organizaciji« »Kaj
meniš, zakaj?« »Posvetijo
se predvsem službi, oseb-
nim dohodkom in lastnemu
konjičku.« »Kakšno pa je de-
lo mladine na vasi?« »Mar-
sikje vaški aktivi bolje de-
lajo kot tovarniški.« »Na pri-
mer?« »Prav gotovo aktiv
ZMS Stranice.« ».Ali tudi pri
vas postaja aktualen prob-
lem odhoda mladih z vasi
v mesta?« »Mislim, da ni ta-
ko kot drugje. Imamo še
vedno mnogo mladih na
kmetijah.« »Kako je z neza-
poslenostjo?« »Problema ne-
zaposlenosti v glavnem ni.
Kvalificiran kader je ves
zaposlen, celo manjka nam
ga.« »Kje je vzrok?« »Og-
romno ljudi je odšlo v ino-
zemstvo za boljšim zasluž-
kom. In to kvalificiranih.«
»Imate veliko študentov?«
»Precej. Ustanovili so svoj
klub, ki uspešno dela.«
»Mladost in šport sta eno.
Kako je s športom v Slov-
Konjicah?« »Pri športu smo
mladi naredili največ. Ima-
mo dva zelo močna kluba
— Košarkarski klub Konus
in Nogometni klub Dravi-
nja, ki imata veliko privr-
žencev. Vnetih navijačev.«
»Kakšne so možnosti mla-
dih za zabavo?« »Dosedaj so
bile zelo majhne. V glavnem
gostilna. Dobili pa smo dvo-
rano in stvari se izboljšu-
jejo.« »Kaj mladi najbolj
pogrešajo?« »Prav zabavo v
svojem kraju. Tako mnogi
hodijo v Celje, Žalec in Slo-
vensko Bistrico.«
TABORNI
USPEŠN
Po novo pridobije^
kušnjah in enoletn^j
pesnem delu so se ¿
Ijo abralli v mlacj
klubu člani tabornišk
reda Jezerskega ац
drugem občnem zbor,
so se razen domačiii
Ln gostov udeležili ty
Krerbs, načelnik odi
griQîe odredov iz C^
čelnik slovenjegraškf
bomiškega odreda t«|
stavniki odreda PustJ
du iz Šoštanja. O del
da v preteklem letui
ročali načelnik, gospi
blagajnik. Po razprart
ročilih pa so še izvj
litve uprave.	I
PROFESORJ^
VEČJI DOHO
Gibanje osebnih do
v gospodarstvu je v
ski občini nad slon
povprečjem, v šolsl
so se osebni dohodlt
vih šestih mesecih 13
povečali za 5,4 ods!
srednjo izobrazbo, 9 (
vodstveno osebje, Iñ (
višjo in 23 odst. za
izobrazbo. Tako so
osebni dohodki pra«
delavca s srednjo šoli
brazbo 1.123 din, i
1.3аз in z visoko 1.5
PROGRAI
DELA
SINDIKAl
v prvih dneh febn
bodo sestali člani oï
sindikalnega sveta S
njice ter razpravljal
lovnem programu. 1
do sprejeli okviina
za celotno mandatno (
zelo konkreten in d
precizen plan nalog
polletje tega leta.
KOMISIJE N1
BILE USPEŠ
Na zadnji seji pre
občinske konferenci
v Slov. Konjicah so :
gim obravnavali tudi
misij. V preteklem
niso naredile veliko,
s sprejemom konkrö
gramov dali letos
misij večji pouda«
je bil takšen progn
jet tudi lani, žal ffi
realiziran. Upajmo, ?
tos drugače.
Urejen in I
moški srednji/'
zlatih izdelkot
Ш. Pri izbiri
dobrega okusa,
se je odločil ^
vredna celo P'
da bi si jo
kim veselje ¡ni
boljše priloznoi
»Za eno na^
nuje 20. obletih
gyjslA VESELICA
rt,ja ot) pustu so v Slov-
tci	priljubljena.
' io največjo prireditev
vzel Košarkarski klub
^^iionjic^- Sedmega fe-
bodo v Mladinskem
j-iredili veliko pustno
Lf udeležence bo zaba-
'^sanibel Universal iz
^Bistrice.
rROŠKI PUSTNI
SPREVOD
. ¿e nekaj let nazaj bo-
pusta 1970 v Slov. Ko-
li prišli na svoj račun
otroci. V velikem spre-
bodo v prvih dneh fe-
ja obšli ulice in se na-
ggali na plesu mask v
^Icem domu.
PET KOMISIJ
lažjega in boljšega
0	na občinskem sindikal-
gvetu formirali komisije
ppodarstvo in samoupra-
ružbeni standard in so-
1	vprašanja, organizacij-
icadrovske zadeve, za
in rekreacijo ter za
ipravne akte. Predsedni-
Uisij se bodo v teh
r dogovorili o nekaterih
tualnejših nalogah.
POSLEHOST
LANI
še nepopolnih podatkih j
v občini lani zaposlenost ¡
¡ola za 2,6 od.stotka. od
v industriji za 4..5 in v
za 32,8 odstotka, hkratir
I je v kmetijstvu zmanj-
(a 5,6, v gozdarstvu za
gradbeništvu 8,4 ter v
¿tvu in turizmu za 3,5
kka Zaposlovanje nove
M sile je pogojeval pred-
večji obseg proizvodnje,
Iševanje pa v večini pri-
t racionalizacija poslova.
dh
pz ZA 21% VEČJI
k se je izvoz blaga in
»v povečal za več kot
fetotkov in je dosegel bli-
Jlijon 800 tisoč dölarjev.
ÍCji delež odpade na šte-
ti Boris Kidrič v Roga-
Katini, sledi Zdravilišče
Iraviiiško gostinsko pod-
Slabše izvozne rezulta-
t leto poprej beleži lesno
Idrijski kombinat v Mesti-
n trgovsiko pfxijet.je Jel-
dh
JOŽE ZOR
ŠENTJURJU
republiške kon-
SZDL Jože Zor se je
prejšnji teden mudü v Šent-
jurju in s člani občinskega
odbora razpravljal o poteku
javne razprave po tezah
SZDL, kot tudi o ost^alih pro-
blemih, s katerimi se srečuje
občinska konferenca SZDL v
Šentjurju.	Mič
SEJA IZVRŠNEGA
ODBORA SZDL
Pred kratkim je bila v
Šentjurju razširjena seja iz-
vršnega odbora SZDL, kateri
so prisostvovali predsedniki
krajevnih odborov SZDL,
predsednik občinske skupšči-
ne in sekretar občinskega ko-
miteja ZK. Razprava je zajela
program dela za letošnje le-
to, vlogo in naloge SZDL v
občini, kot tudi vedno bolj
perečo problematiko social-
nega skrbstva na terenu, ki
zahteva določene ukrepe v
nuđenju materialne in denar-
ne pomoči socialno ogrože-
nim osebam in družinam, ki
jih je na terenu vedno več.
V tem .smislu so dobili kra-
jevni odbori nalogo, ustvariti
pregledno evidenco socialno
ogroženih kar bi služilo kot
orientacija za bodijče delo na
področju.	Mič
O KMETIJSTVU
IN
GOZDARSTVU
Jutri bo v Žalcu 9. seja
občinskega zbora in 10. seja
zbora delovnih skupnosti,
kjer bodo največ pozornosti
posvetili problematiki kme-
tijsKe in gospodarske proiz-
vodnje v lanskem letu in o
organizaciji civilne zaščite
ter varstva pred naravnimi
in drugimi hudimi nesreča-
mi v občini. Obravnavali bo-
do tudi problematiko s pod-
ročja požarne varnosti in ga-
silstva ter sprejeli odlok o
kanalizaciji v občim.
PODČASTNIŠKI
TEČAJ
Občinska gasilska zveza
Žalec je organizirala pod-
častniški tečaj, ki se je pri-
čel pretekli teden. Tečaj obi-
skuje okrog 80 kandidatov.
S tem se bo v občini Žalec
povečalo število strokovno
usposobljenih podčastnikov-
gasilcev.
RAZŠIRJENE SEJE
Po kolektivih v občini Ža-
lec imajo mladinski aktivi v
teku januarja in februarja
razširjene seje. Teh sej se
udeležujejo tudi delegati ob-
činskega komiteja zveze mla-
dine. Na njih razpravljajo o
uspehih v preteklem letu, pa
tudi o problemih, ki so jih
srečali a ne rešili ter pred-
vsem o nalogah, ki jih čakajo
v tem letu.
GOZDNE CESTE
Precejšnja sredstva so v
zadnjem času v žalski obči-
ni vložili tudi v urejevanje
gozdnih cest, da bi tako olaj-
šali prevoz lesa v dolino. Ta-
ko so uredili kamionski ce-
sti Zabukovica — Mrzlica in
Šmartno — Prekopa, zaseb-
niki pa so vzdrževali in po-
pravljali dotrajane ces+e v
zasebnih gozdovih, ¿a vzdr-
ževar.je in popravilo gozdnih
cesit, so porabili 388 tisoč din.
ŠTABI ZA CIVILNO
ZAŠČITO
štabe in enote civilne za-
ščite po zakonu o narodni
obrambi, ki bi v mirnem ča-
su sodelovale tudi pri ele-
mentarnih nesrečah bodo v
žalski občini imele nasled-
nje delovne organizacije:
TeKstilna tovarna v Prebol-
du, Tovarna nogavic na Pol-
zeli, Tekstilna tovarna Ju-
teks v Žalcu, Keraimična :n-
dustrija v Libojah, Kmetij-
siki kombinat, Montatia, Per-
ralit in Gradnja v žalou.
Strojno industrijsko podjet-
je v Šempetru, Garant na
Polzeli, Sigma in Zarja v Žal-
cu ter obrata Aero in LIK
Savinja v Šempetru.
PRIREDITEV USPELA
Preteklo soboto je TVD
Partizan Polzela pripravil ve-
liko maškarado, ki je tako
organizatorjem kot obisko-
valcem izpolnila vsa priča-
kovanja. Dvorana Partizana
je bila povsem zasedena pa
tudi mask je bilo precej. Po-
dobna prireditev kot so jo
imeli na • Polzeli je bila tudi
v i^etušu, v soboto pa bo v
Grižah.	T. Tavčar
ZA OSMI MAREC
Letošnja prireditev za dan
žena na Polzeli bo malo dru-
gačna kot pretekla leta. Re-
žiser Jaka Jeršič, ki je reži-
ral že več del bo tokrat
dramatiziral tri črtice Ivana
Cankarja ter jih bo s svojim
dodatnim in ustreznim tek-
stom poimenoval po črtici
Skodelica kave. Poleg dram-
ske sekcije prosvetnega dru-
štva na Polzeli bo nastopal
še moški pevski zbor, šol-
ska mladina in člani mladin-
skega aktiva. Vsekakor bo to
lepa prireditev, kajti na pol-
zelskem odru ni bilo nobene
Cankarjeve drame.
JELKE SE SUŠIJO
v žalski občini se v zad-
njem času v.se bolj sušijo
jelke v gozdovih. Predvsem
so ogroženi predeli na Oj-
strici, Mrzlici, Gozdniku in
Maliču, kjer so morali ^ешо
posekati okoli 2000 kubičnih
metrov lesa. škode je za
okoli 800 tisoč din. Spomla-
di bodo začeli s sistc-matič-
no akcijo zaščite gozdov
pred gozdnimi ŠKOdlju'-ci in
to s polaganjem kontrolnih
in lovnih drevee.
PRIJETNO
S KORISTNIM
v nedeljo, 1. februarja bo
dopoldne v Jurkloštru prire-
ditev, ki je bodo prebival-
ci tega odročnega območja
^tovo veseli. Na ustnem ča-
sopisu bodo občani sezna-
njeni s cilji široke ankete o
socialnih razmerah v krajih
ob Gračnioi. Poleg mnogih
odgovornih ljudi, ki bodo go-
vorili o možnostih razvoja
področja bodo sodelovali tu-
di pevci in humoristi marl-
borsikega narodnega gledali-
šča ter novinarja Novega te-
dnika ter radia Celje v so-
delovanju z priznanim knn- |
tetom »Berger«. Prireditev bo
brezplačna, kot je brezplač-
no tudi sodelovanje vseh so-
delujočih.
Kr.
KROKALI BODO
VSEENO
z občinskega komiteja Zve-
ze mladine v Laškem prihaja
vest, da bo akademski ples
v soboto 31. januarja v dvo-
rani restavracije »Hum«. Za-
nikali pa so naše spoixx^ilo,
da bo obljubljeno pokrovi-
teljstvo nad prireditvijo pre-
vzel kolektiv gostinskega po-
djetja. Pokroviteljstvo nad
družabno prireditvijo štu-
dentov je zdaj prevzela
skupščina občine Laško.
O ZDRAVSTVU IN
SOCIALNEM
VARSTVU
v ponedeljek Je v Laškem
bila seja sveta za zdravstvo
m socialno varstvo. Razpvav-
Ijali so o pomanjkljivosti or-
ganizacije zdravstvene služ-
be v občini, posebej o tej
službi v Radečah, o proble-
mih zdravstvenega doma in
o problemih socialnega var-
st.va v občini.
20 TISOČ
OBISKOVALCEV
Minulo nedeljo se je med
nekaj stotimi obiskovalci re-
kreacijskega centra na Gol-
teh iz žekovca z gondolo pre-
peljal tudi 20.000 obiskovalec
odkar gondola obratuje. To-
rej v času dobrili dveh mese-
cev, čeprav center še ne de-
la »s pohio paro«, v zad-
njem času se je sloves tega
centra začel hitro širiti in je
vse več obiskovalcev iz od-
daljenejših krajev.	—eez
OBE VLEČNIC!
NARED
Na Golteh so pred dnevi
končali z deli pri postavitvi
obeh vlečnic na Medvednjak.
V nedeljo je zapadlo tudi
nekaj snega, «tako da je aa
smuko kar dovol j lepih sme-
id.
SEJA O NARODNI
OBRAMBI
Predvčerajšnjim je bila v
mali sejni dvorani na občini
v Mozirju seja ^eta za na-
rodno obrambo. Udeleženci,
med katerimi je bil tudi
predsednik skupščine občine
Jože Deberšek, so poleg po-
ročila o delu v lanskem le-
tu razpravljali tudi o najak
tualnejših problemih in delu
te organizacije v letošnjem
le+u.
KRVODAJAL-
SKA AKCIJA
Osnovna organizacija rde-
čega križa v Braslovčah bo
2. februarja organizirala kr-
vodajalsko akcijo. Odbor pri-
čakuje, da ac bo akcije ude-
ležilo več ljudi kot pa v
prejšnji akciji. Po statistič-
nih podatkih so na področju
občine Žalec v preteklem letu
potrebovali več krvi kot pa
so jo dobili pri krvodajalskih
akcijah.
T. Tavčar
je
^^ialni
•cen
mero
^^^katni
hila
dovolj^
veli-
^^ Ргаг-
pojasnil potem< ko se je še odločil,
kaj naj mu zavijejo. In dodal:
»Račun pa pošljite kar na podjetje!«
»Prav! Samo naročilnico prosim,« je
naprosila prodajalka.
In tu se je zataknilo^ Mož namreč
naročilnice ni imel in sponka je osta-
la v vitrini! Ne vem, če se je še kdaj
vrnil ponjo — gotovo pa se je pre-
pričal, da prodajalci niso vselej — rzo-
ivni!
MED OSKRBOVANCI
DOMA „NOVO CEUE"
Novo Celje se je te dni temeljito spremenilo. Ne na zu-
naj — zgradbe so še vedno velike, park prav tako raz-
sežen in zima enako siva! Drugačen pa je namen tega
objekta in drugI so ljudje, ki hodijo po hodnikih, je-
dilnici, prostorih za družabno življenje in okolici. Novo
Celje je postalo dom oskrbovancev. Dom za veliko šte-
vilo ljudi, ki so potrebni nege, veselja in ljubezni prav
tako, ali še bolj, kot tedaj, ko so bili na višku sivojih
življenjskih moči. Prišli so iz Polzele, šaleka in nekate-
ri tudi iz Grmovja. Sprejelo jih je novo okolje, novi lju-
dje, nov način življenja. Na spremembe se je včasih težko
navaditi — razen, če gre za spremembo na bolje. To pa
je bil tudi osrednji cilj preselitve sedanjih stanovalcev do-
ma oskrbovancev Novo Celje.
In kakšni so njihovi prvi vtisi?
Vilijem Grudnik: »V domu
oskrbovancev sem vsega 40
dni — tu deset in na Polzeli
30. Loteva se me melanholi-
ja, nekoliko se počutim i2soli-
ranega tudi zaradi vida, ki
mi močno peša. Moje težave
so torej bolj notranje. Mor-
da bodo čez čas, ko bo u-'
nje, minile.«
Neža Repin: »Prišla sem
a doma na Polzeli. Sobe so
tu lepše, mogoče tudi okoli-
ca —zdaj zaradi bolezni ne
morem ven — hrana pa bi
morala biti toplejša in tudi
izbira je premajhna. O dru-
gem pa je zdaj težko soditi.
Govorijo, da bo precej dru-
gače. Upamo, da boljše!«
Herman Skamen.- »Zdrav-
stvena služba je boljša, tudi
prostori — vse ostalo pa ni
v redu. Dolgčas je, nobene-
ga družabnega življenja ni,
tudi s hrano sem bil na Pol-
zeli bolj zadovoljen. Res pa
je, da smo tu šele deset dni
in da selitev še ni končana.
Družabnost bo torej treba še-
le vBibuditi.«
Iva7i Anderlič: »Tudi jaz
mislim, da bi družabno živ-
ljenje moralo biti boljše.
Zdaj je sicer šele začetek in
verjetno ima tudi osebje ve-
liko t«žav. To vidimo že po
tem, da se vsi usmerjajo v
oddelek, kjer so nepokretni
oskrbovanci, delo tu pri
nas pa je včasih slabše oprav-
ljeno.«
Petek Ivan: »Doma sem iz
Ljubnega, sem pa sem pri-
šel iz šaleka. Mi je pa že tu
bolj všeč! Hrana je bila si-
cer tudi tam v redu — am-
pak čistoča! Vse mogoče
ženske so brskale po tistih
loncih — tako da je človeka
že ob misli na to minil ape-
tit! Ko bo pomlad, bo pa
seveda tu še lepše-«
Jožef Lužar: »S hrano še
nismo čisto zadovoljni. Seli-
tev je bila tudi bolj težka.
Je pač zima. Sobe pa so
veliko lepše in tudi to je
v redu, da imamo stalnega
zdravnika. Zdaj nas bo ve-
liko več in kar nekaj časa
bo trajalo, da se bomo vsi
spoznali. Potem bo pa ze
bolj veselo.«
Za konec pa samo še to: pridružujemo se želji oskr-
bovancev, da bi imeli veliko obiskov, da bi se tudi od
tod kdaj oglasila harmonika in domača pesem. Pa bo
zima krajša in misH manj težke!
Tekst in slike: I. BURNIK

JAVNA RADIJSKA PRIREDITEV, KATERO JE POSLUŠALO PREKO 50 TISOČ LJUDI, JE USPELA - PRIREDITELJA OBČINSKI
SINDIKALNI SVET TER NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE STA PODELILA NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM PRIZNANJA ZA DOSE-
ŽENE USPEHE - POKROVITELJ PRIREDITVE JE BILO ZNANO PODJETJE SLOVENIJALES - DANETU RUKAVINA JE PRINE-
SLA SREČO TAŠČINA FOTOGRAFIJA - SONJA OCVIRK: »ENKRAT TEDENSKO NAJ MOŽJE VARUJEJO OTROKE, ŽENE
PA GREDO V TELOVADNICO!«
Vsi smo skalcali. Tisti, ki so
pripravljali instrumente za na-
stop, tisti, ki so se pripravljali
za razgovore in tisti, ki so pri-
pravljali celotno prireditev.
Tokrat ni bila nofbena stvar
smešna, гаиеп tiste, da so nas
pustiU na cedilu prijatelji. De-
lovni prijatelji! Vso stvar, ki ni
bila majhna, smo morali izpe-
ljati sami. Po pripovedovanju
smo uspeli. . .
Vsi smo skakali. Urin kazalec
ni dobro pogledal čez pol četrto
uro popoldne, ko je bilo v dvo-'
rani že več kot petdeset ljudi.
Razpoloženje je začelo počasi
rasti. In prav je tako?
Bern, glavni organi^tor prire-
ditve, je dal znak za začetek.
Prišli so tudi Berger ji. Celo pra-
vočasno. Nam je bilo to všeč.
V dvorani je završalo, ljudje
so zaploskali, se smejali in ne-
kateri kritizirali. Sicer p>a roko
na srce in bodimo pošteni: prvo
javno zabavno prireditev z di-
rektnim radijskim prenosom
smo vso stvar opravili E>ozitivno.
Pa povejte če ni res.
Občinski sindikalni svet je de-
lu svoja priznanja. Mi zopet svo-
ja. Seveda najboljšim. Tokrat
smo n^radili najboljše ekipe
za nastop na lanskih sindikalnih
športnih igrah in naj'boljše
športnike in športnice v Celju,
ki so bili izîbrani s pomočjo an-
kete v kateri so sodelovali stalni
dopisniki šix)rtne strani ter ne-
kateri vidnejši športni delavci v
Celju. Pri sindikatu so uspele
ekipe EMO, Cinkarna in Pre-
sveta, pri nas pa 2шltar, Kocu-
van, Telič, Rančigaj, Tržan, Pre-
singer, Urankar, Male, Koren,
Liibej, Urbančičeva, Završniko-
va, Lubejeva, Ludvikova, Uran-
karjeva, Maroltova, Kokotova,
Samčeva, Kržanova in Perčiče-
va. Prvič smo podelili skromna
pri2aianja tudi stalnim dopisni-
kom športne strani v Novem
tedniku in športnega pregleda v
Radiu Kuzmi, Pertinaču, Hol-
zingerju in Tavčarju.
Bili so veseli, âe dobro!
IGRE Z NAGRADAMI
Slovenijales je prevzel pokro-
viteljstvo nad celotno prireditvi-
jo. Podelili so tudi petnajst de-
korativnih nagrad. Hvala!
Ostaki je ^ skrinja. Lepa
skrinja. Po oceni strokovnjakov
vredna okroglih 700 dinarjev!
Pogoj: kdor ima v žepu ali kje
drugje portretno fotografijo svo-
je tašče, dobi skrinjo. Nekdo jo
je imel, vendar je prijatelju po-
vedal, da mu je tašča že umrla.
Kljub prepričevanju prijatelja ni
še na oder. Sel je pa nekdo
drug, Damir Rukavina iz štor.
Ostrmeli smo. Prinesel je barvno
fotografijo svoje tašče! Poročen
je že dvajset let. Tudi tašče pri-
našajo srečo. Damiru v skrinji.
V prihodnje na vse javne prire-
ditve nosite s seboj slike vseh
daljnih in bližjih sorodnikov.
Morda vam prinesejo srečo.
Sicer pa: Damir je s sliko svo-
je tašče občutno skrajšal vsona-
daljno igro. Izključil je celo žen-
ske (seveda ne tašče!). Bili smo
presenečeni. Tašča in njen Da-
mir tudi. Tako je prav.
ZA NAGRADO MORAŠ
STRELJATI
Občinski sindikalni svet se je
odločil, da bo višjo nagrado po-
deül tistemu kolektivu (deLila
sta mesto!), katerega član bo z
enim strelom iz zračne puške
zadel več! Prvi strelja predsed-
nik sindikalne podružnice iz Cin-
karne Andrijaš in zadene štirico.
Dopolni ga predsednik sindikal-
ne podružnice iz železarne v
štorah Ocvirk in nastrelja — pe-
tico. Njegov kolektiv dobi na-
grado, p>oraženec pa zračno pu-
ško. Morda za streljanje tistih,
ki ba morali in ne pomagajo
Cinkarni. Paaite se! Ne Cinkar-
ne, puške.
MOŽJE PAZITE
NA OTROKE
Imeli smo tudi razgovore. S
predstavniki podjetij in šport-
niki. Za Prosveto je odgovar-
jala Sonja Oovirk:
»Predlagam, da bi možje en-
krat tedensko popazili na otro-
ke, žene pa naj gredo takrat v
telovadnico na rekreacijo.«
Smejali so se. Samo ženske.
Razumljivo. Bravo Sonja!
TRIJE ANSAMBLI
Nastopili so Berger j i, Synkope
in fantje iz Šentjurja. Prvi so
na prireditev skoraj zamudili
(prometne težave). Naj nam bo
oproščeno. Drugim se kljub no-
vi zasedbi pozna, da so šolani
glasbeniki. Tretji so naravnost
fantastični. Pomenijo odkritje in
to prijetno. Sreča, da so resni
in da bodo nadaljevali po poti,
ki so si jo zastavili. Pojejo: Mar-
jan Petan, Marjan Razdevšek,
Grega Bezenšek in Dare Hering,
spremlja pa jih ansambel Black
stars. Synkope: Roman Fonda,
Joe Ratej, Vojko in Franjo Ri-
zmal ter Teodor Kalinšek. Z
njimi poje tudi Oto Pestner.
Odlično.
Imeli smo večer dobrih šport-
nikov in dobre glasbe. Vse sku-
paj bomo dopolnjevali in izvedli
še večkrat. Najmanj enkrat na
leto. Za vas.
ZAKLJUČEK
Bila je to prva večja javna
zabavno glasbena odidaja, ki jo
je direktno prenašala naša ra-
dijska postaja. Napovedovala sta
Mit^ja Umnik in Ija Bumik. Teh-
nika sta biLa Janez Klanj šek in
Marjan Lesar, v studiu pa je za
red skrbel Fonza Кгипег. Odda-
jo je skupaj spravil Berni Strm-
čnik, sodeloval pa Tone Goršič.
Neimaorno pa je pomagal tudi
Milan Batistič. Sodeloval je
(škoda, da niso drugi člani ko-
lektiva! Potrebovali bi jih!) tudi
spadaj podpisani in še ne (do
vojske) odpisani TONE VRABL
—	No, kaj praviš?
—	Nemogoče! — Tysson je dvignil roke, da
bi zaznal kako velika je plošča.
—	Tega ne premakneva, saj to sploh niso
vrata... to je pokrov! Brez tečajev, brez ključav-
nice ... In kako je po vsem tem času še tako
ohranjen?
—	Samo eno je mogoče, — je odvrnil Oen
— iz kemično čistega železa je, drugače bi ko-
vino že zdavnaj uničila rja.
—	Podrsal je % roko po površini. Bila je
gladka.
—	Rezati bo treba ... daj mi ultranož!
Tysson je odpel napravo, ki jo je imel pri-
trjeno za pasom. Bila je podobna pištoli, le
da je na koncu imela kakih 20 cm dolgo ost.
Oen je pištolo prijel z obema rokama in na-
meril. Brez glasu je ultrazvok visoke frekvence
zarezal v kovino.
—	Mislil sem, da nama bo iztegnil koristiti
bolj kot orožje — je dejal Tysson, — zdaj pa
vidim, da je nož vsestransko uporabna reč.
Prvi večji kos kovine se je odluščil in padel
na tla. Energetik je znova sprožil in počasi kro-
žil z rokama, da bi povečal odprtino. Naposled
dejal:
—	Mislim, da bo! Stoj, Tysson, ne približuj
se! Počakaj, da se kovina ohladi.
Biolog je obstal, se počasi obrnil k steni in
sedel.
—	Ti pa tudi na vse misliš! — je potrto de-
jal — upam, da ne bo treba dolgo čakati, rad
bi končno že zlezel na ono stran.
—	Kam?
—	Da, kam!?
Oen je stopil k Tyssonu in mu položil roko
na rame.
— Veliko tvegava, toda občutek imam, da na-
ma bo uspelo. Skeen je imel prav, ko je dejal,
da sva našemu ljudstvu edino upanje. Sporočila
bova vse, kar bova videla tam zunaj. Potem se
bodo že odločili, kaj bodo storili, če tudi se
midva ne vrneva več.
—	Edino najino orožje na tej poti je brez-
zhodnost položaja — je zamišljeno dejal biolog
— kdo ve, kaj nas čaka na koncu? Veš, ne mo-
rem in ne morem se znebiti strahu pred radi-
acijo, pa čeprav imava detektor. To je tr/io glo-
boko v meni, da logično razmišljanje pri tem
prav nič ne pomaga.
—	Podedovali smo ta strah. Meni se enako
godi; toda vzdržal bom... moram. Ti, Tysson
pa ... — Oen je iskal ustrezne besede.
—	O, kar izgovori do konca ...
... ti pa se lahko še vrneš. Tudi sam laliko
opravim.
' — Čudno, tudi jaz sem pravkar hotel pove-
dati nekaj podobnega. Ti imaš družino!
—	Vstani! Nobenega omahovanja več! Oba sva
toliko inteligentna, da veva, v kakšno nevarnost
se podajava. Toda, če pomislim, da bi se moral
zdajle vrniti in povedati, ljudem, da sva se pre-
mislila tik pred vrati — potem raje umrem kar
tukaj.
Biolog si je oprtaj nahrbtnik in se približal
Oenu,
—	No, potem pač pojdeva oba. Nič hudega
nisem mislil. Veseli me, da sva enakih misli.
Kdo gre prvi?
—	Jaz, detektor imam. — Energetik se je sklo-
nil k odprtini, toda Tysson ga je zaustavil.
—	Daj mi roko, Oen, naj bo to poslednji
ceremonial.
Oen se je obrnil in dlani so ee jima sklenile
v čvrst prijem. ^ ^
—	Saj ne odhajava kot legendarna junaka, ker
je za legendo potreben čas. Mi pa ga nimamo!
XXX
Na drugi strani pravega hodnika ni bilo več.
Z iztegnjenima rokama sta se napotila po rovu,
katerega stene so bile tako grobo izklesane, da
je bilo takoj videti, da je bil narejen v naglici,
г navadnimi, grobimi vrtalnimi stroji. Večje ska-
le, ki so se bile zrušile s stropa, so ju ovirale
in le s težavo sta prodirala naprej. Tysson je
preklinjal nahrbtnik, čigar jermeni so ga priti-
skali na občutljivo kožo tn ga ožulili skoraj do
krvi. Hodila sta že dobri dve uri. Rov se je še
vedno dvigal enakomerno navzgor, toda postal
je nekoliko širši, tako, da sta lahko hodila vštric
in si tu in tam pomagala z rokami, kadar je
bilo treba preplezati večji Itup kamenja.
Nenadoma se je rov odprl v široko dvorano.
Za moža debeli, visoki stebri apnenca so rasli
iz tal in Izginjali navzgor proti stropu.
—	Stalagmiti! — je zašepetal Oen — ta jama
,је naravna! To pomeni...
—	... da sva blizu površine?
—	Da, ne bi si upal trditi, da je več kot
100 metrov do vrha. Kapniki nastanejo zaradi
vode, ki pronica skozi zemeljske razpoke in
to se dogaja navadno bolj pri vrhu; Vsaj upam,
da je tako. Zdajle pogrešam dober vibrograf;
natančno bi nama odmeril razdaljo.
Tysson je kar naenkrat poskočil.
—	Oen, hitro ... daj, vključi detektor ... Mor-
da je voda radioaktivna, če teče s površja...
kako sva mogla pozabiti... — Njegov glas se
je tresel od razburjenja.
Energetik se je zdrznil. Mrzlično zagrabil de-
tektor in pritisnil stikalo.
Napeto sta prisluhnila.
—	Nič... nič ni slišati. je naposled dejal
Tysson in navdušenje je raslo v njegovem glasu
— če ta voda teče s površja, potem to pomeni,
da tudi zgoraj ni radioaktivna.
— Da... morda je tako, — je preudar.ial
energetik — toda ni nujno! Kaj, če ta voda ni
atmosferska, ampak taka, kot naša — zemelj-
skega izvora?
Biolog je bil videti razočaran, vendar ni iz-
gubil upanja.
—	Prav imaš. Ampak možnost pa je le, da
voda ni juvenilna. Soglašaš?
—	Seveda! Upam, da imaš prav... Oh, ko bi
le imel! — Nenavadno veselje je prevzelo ener-
getika, toda bal se je sklepati prehitro.
—	Zaenkrat pa tega še ne bova mogla ugo-
toviti, dokler ne prideva višje nad jamo. Zdaj
bi pa bilo dobro, da se malo odpočijeva.
(Se nadaljuje)
Prodaja rezervnih delov In ostalih avtomobilskih potrebščin, Celje, Ljubljanska 11,lpavčeva 21 in Medlog 16
SERVISI
Ipavčevi
h Renault
Zastava
Alfa Romeo
Г Škoda
-NSU
L PRETIŠ
Г Medlogu 16
P tovorna
röaia
tfAP
b ïMv
. avtoličar-
L^ in klepar-
ja dela v Me-
goçu 16
G tovorna vo-
v ipavče-
i^pu pa za
vozUa
v Južnem Vietnamu so
uradno organizirali kolesarske
dirke na 800 kilometrov dol-
gi progi. Sodeluje 73 voja-
kov. Dirke naj bi dokazale,
da je proga »varna« pred na-
padi FNO Kako »varim«
dokazuje oboroženo spremst
vo kolesarjev: vojaki strazi-
jo ob cesti, čistijo minska
polja, nad kolesarji krožijo he-
likopterji, pred kolesarji in
za njimi pa vozijo oklepni
avtomobili.	V varšav-
skem paktu So ustanovili
skupne sile pod enim povelj-
stvom Te ukupne sile so si-
cer ustanovljene zaradi atlan-
tskega pakta, toda po potre-
bi bodo morda odšle veßi ti-
soč kilometrov daleč na
vzhod. Da ne bo sovjetskim
vojakom preveč dolgčas, če
bi se na sovjetsko-kitajski
meji spel kaj vnelo .. . Fran-
cozi bodo baje prodali Libiji
kar sto bombnikov lovcev
mirage. Prej je bilo govora
o petdesetih letalih. Kaže, da
bo Libija, ki ima toliko pre-
bivalcev kakor Slovenija,
kmalu do sob oborožena Ali
jMi bo nekaj orožja odstopila-
drugim. Kdor ima nafto, ima
devize in orožja je mogoče
dooiti samo za devize
Na Srednjem vzhodu niso
preoeč odkritosrčni, kadar
je treba priznati lastne izgu-
be. Egipčani so trdili, da jim
Izraelci niso »zmaknili« veli-
ke radarske postaje ob Su-
eškem zalivu. Toda nekaj dni
Po tem je prišla vest
iz Kaira, da so obsodili na
"^riirt pet oficirjev, ki so do-
volili, da so Izraela postajo
odnesli. '.. V poraženi Bia-
fri. kjer še vedno vlada ve-
lika zmeda, so cene britvicam
jjoskočilc na en funt za brit-
vico. številni Biafrčani bi si
radi obrili brade, ki so jh
nosili kakor njihov (sedaj)
pobegli voditelj Ојиклои.
. . Sestanek med veleposla-
nikoma ZDA in LR Kitajske
v Varšavi je trajal samo eno
ure Toda že to je zadosto-
valo Moskvi, da je udarila
po ameriško-kitajskih splet-
kah. kakor Peking udarja po
sovjetskoameriških spletkah.
Le Američanom je očitno
všeč. da se Mosktm in Peking
pre VI rata
KAJ DELAJO KMETJE V RADLJAH
Zadruga ali društvo?
Kmetje vse bolj iščejo možnosti za boljše
gospodarjenje - Kdo jim bo pomagal? - Ali naj
se njihove organizacije razvijajo kot »>samo-
rastniki«?
»Dolg« smo zaman
čakali, zato smo se
odločili...« Tako pravi
jo kmetje v Šentjurju
pri Celju, Radljah ob
Dravi, Juršincih pri
Ptuju in še v drugih
krajih.
■ Odločili so se, da
si ustanovijo svojo or-
ganizacijo. če se ta ne
sme imenovati zadruga-
naj se imenuje društvo.
Njena dejavnost je
bolj pomembna kot na-
ziv. Kmetje si želijo
pomagati bolj, kot jim
pomagajo drugi, če ne
bodo dobili družbenih
sredstev, bodo poskuša
li z lastnimi. Tudi to
bo več kot nič.
V pravilih društev za
vzajemno samopomoč za-
sebnih živinorejcev, kakr-
šno so ustanovili v Rad
Ijah ob Dravi, piše, da bo-
do skrbela za selekcijo ži-
vine, za nakup plemenske
živine za svoje člane, za
zamenjavo telet med kme-
ti, da bi mesarji dobili le
najslabša, boljša pa bi pi-
tali naprej, za sodelova-
nje pri varstvu živine pred
nalezljivimi boleznimi in
drugimi nesrečami, za
strokovno izobraževanje
živinorejcev in spodbudne
razstave živine, pa tudi za
iskanje kupcev za živino.
■	če bi sedanje kmetij-
ske organizacije skrbele
za vse to in pri veh kme-
tih, ki jim je to potrebno,
si gotovo nobeden ne bi za-
želel nove organizacije.
Kmetje se združujejo m i
m o sedanjih kmetijskih
organizacij zaradi te
ga, ker z njihovim dose-
danjim delom niso zado
voljni.
Dokler ne bo sprejet no-
vi zakon, ki ga pričakuje-
jo, se ne morejo združe-
vati v novih kmetijskih
zadrugah. Vsaka nova za-
druga bi se namreč takoj
ob ustanovitvi spremenila
v tako gospodarsko orga-
nizacijo, kot so sedanje
zadruge. Zato ustanavlja-
jo kmetje društva s širo-
ko dejavnostjo. Pozneje se
bodo lahko prilagodili no-
vim razmeram. To jim bo
uspelo veliko hitreje, kot
če bi zdaj le čakali, kaj
bo prinesla prihodnost
■	V Juršincih pri Ptuju
so šli še nekoliko dalje
kot v nekaterih drugih
krajih. PÒ uspešnem dvo
letnem poslovanju trsni-
čarskega odseka, ki je de-
loval pri obratu za koope-
racijo kmetijskega kom-
binata Ptuj, so v začetku
leta ustanovili še živino-
rejsko-poljedelski odbor
ali odsek, ker združuje ve-
liko živinorejcev, v pri-
hodnjih dneh pa namera-
vajo ustanoviti še sadjar-
ski in vinogradniški odbor.
Za strokovno službo pri
kmetih se povezujejo z
ustreznimi ustanovami,
npr. za živinorejo z živino-
rejsko veterinarskim za-
vodom Ptuj, za sadjarstvo
s sadjarskim zavodom
Maribor. Gospodarske
stvari, zlasti prodajo, pa
bodo morali urejati preko
ustrezne gospodarske or-
ganizacije. če se ne bodo
mogli dogovoriti z nobeno
sedanjo kmetijsko organi-
zacijo in če bo kmalu spre-
jet ustrezen zakon o za-
družništvu, bodo mord»
ustanovili novo kmetijsko
zadrugo. Temelje take za-
druge pa postavljajo že s
sedanjimi strokovnimi od-
bori ali odseki.
JOŽE PETEK
EDEN IZMED UBITIH — Petnajst novinarjev se je smrtno ponesrečilo, ko
njiîhovo letalo convair treščilo v megli v pobočje gore blizu Poza Rica v mehi
zvezni državi Vera Cruz. Spremljali so predsedniškega kandidata Echeverrio j
predvolilni turneji. Na sliki: krsta s truplom enega izmed novinarjev na letalis
v Ciudad Mexicu. Mož z naočniki je predsedniški kandidat Echeverría.
(Telefoto: ГЈ
TELEGRAMI
BAGDAD — V iraškem glavnem
mestu so v zadnjih dneh postreli-
li in pobesili novo »serijo izdajal-
cev«, skupno 44, ki so s posredo-
vanjem Irana baje delali za CIA.
Vojaáki »sodnik« je dejal, da bo
to zastraševalno vplivalo tudi na
druge.
BEJRUT — Libanon je »vljudno,
a odločno« zavrnil ponudbo Iraka,
da bi poslal na libanonsko ozem-
lje kot pomoč v boju proti Izraelu
kakih pet do sedem tisoč svojih
vojakov.
PARIZ — Francoski zunanji mi-
nister Maurice Schumann je uradno
obiskal London in spodbudno izja-
vil, da se v »Britaniji stvaii pre-
mikajo«. Očitno Se je nekaj pre-
maknilo tudi med Francijo in Bri-
tanijo, ker Francija ne nasprotuje
več sprejemu Britanije v Skupni
trg.
PARIZ — Predst-avnik nigerijske-
ga veleposlaništva v Parizu je izja-
vil, da je zvezna nigerijska vlada
pomilostila udeleženca državljanske
vojne na drugi strani. Ni pa hotel
povedati, ali pomilostiev velja tudi
za biafrskega voditelja Ojiikwuja.
RIM — Predsednik italijanske
vlade Rumor je javno pokaral
svojega ministra za delo Gattina,
češ da se vmešava v stvari, ki ni-
so v njegovi pristojnosti. Gattin
se je postavil na stran sindikatov.
LONDON — Britanski premier
je odpotoval na obisk v Kanado in
ZDA. Pred nekaj dnevi je napove-
dal, da bodo volitve v Britaniji
verjetno jeseni.
TOKIO — Japonska in ZSSR sta
podpisali pogodbo o gradnji prista-
nišča blizu mesta Nahc-dka na
I>aljnem vzhodu, kakih 100 kilo-
metrov jugovzhodno od Vladivo-
stoka.
tedenski zunanjepolitični preglet
Dvogovor med nemškima
državama — Nemško demo-
kratično republiko in Zvezno
republiko — ki se je začel 18.
decembra lani, ko je 77-letni
predsednik državnega sveta
NDR Walter Ulbricht poslal
predsedniku ZRN Gustavu
Heinemannu pismo, se kljub
vsem težavam in oviram na-
daljuje. To je pokazala Ul-
brichtova tiskovna konferen-
ca v vzhodnem Berlinu prej-
šnji teden.
Ulbricht je sklical veliko
mednarodno tiskovno konfe-
renco in ji dal zelo" velik po-
udarek. Značilno zanjo je
bilo že to, da je bila prva
Ulbrichtova tiskovna konfe-
renca po devetih letih. Odgo-
voriti je hotel na nedavne za-
hodnonemške predloge in na
govor kanclerja Willyja
Brandta v Bundestagu. Ul-
bricht je na tiskovni konfe-
renci zelo hitro in jasno po-
učil vse tiste, ki so menili,
da so njegovi predlogi za
sklenitev pogodbe med ncm-
.škima državama »maksimal-
ni«. Njegovi pogoji niso
»maksimalni«, temveč »mini-
malni«. Kljub temu se lahko
nadaljujejo pogajanja z Bon-
nom. To je seveda slaba to-
lažba za Brandta, ki je zdaj
med dvema ognjema: iz
vzhodnega Berlina ga neiz-
prosno dal,ie kritizira Ul-
bricht — z malenkostnimi
priznanji, da je nekoliko, to-
da samo nekoliko boljši od
Kiesingerja — z druge strani
pa ga napada krščansko-de-
mokratska opozicija, ki si
vroče želi, da bi si socialno-
demokratski kancler opekel
prste, diskreditiral lastno po-
litiko »odpiranja proti Vzho-
du« in si tako sam izkopal
prerani politični grob.
Ulbricht je v svoji poslani-
ci Heinemannu med drugim
zahteval, da Bon med dru-
gim tudi mednarodnopravno
in ne samo »de facto« prizna
NDR. da dokončno prizna se-
danjo mejo med nemškima
državama in mejo na Odri in
Nisi, da se odpove članstvu
v NATO (ne da bi se hkrati
NDR odpovedala svojemu v
varšavskem paktu), predvsem
pa da se ZRN odpove temu,
da bi se razglašala za edino
zakonito predstavnico nem-
škega naroda. Skratka, da bi
se med drugim odpovedala
tudi tako imenovani Hallstei-
novi doktrini, po kateri je
Bonn prekinil diplomatske
stike z vsemi tistimi vladami,
ki priznajo NDR,
Ce primerjamo, kdo je do-
slej več »popustil«, moramo
ugotoviti, da je to storil Bonn
po prihodu Willyja Brandta
na oblast. Bonn sicer še ve-
dno ne priznava NDR v
narodnopravnem smislu,
znava pa jo »de facto«,
bi bilo mogoče reči za i
na Odri in Nisi. Dejstvo
Bonn še ni dokončno in i
narodnopravno priznal
meje, očitno ne moti P
kov, da ne bi bili pripra
ni začeti pogajanj z Boni
Brandlova teza .je: ob
jata dve nemški državi, j
en nemški narod. In: po
ba med nemškima držav
naj ne bo pogoj za zač
pogajanj, pogajanja mo
pripeljati do sklenitve t«
godbe. Ulbricht je na tis
ni konferenci takole zast
»NDR je socialistična neu
nacionalna država, ZRN p
kapitalistična natovska i
va ... država z omejeno
cionalno suverenostjo.« J
da je samo še korak de
ditve, da je NDR edina
zastopa prave interese i
škega naroda kot celote,
kor je prejšnja leta vztr
trdil kancler Adenau«
ZRN.
Vendar se dogovor и
ljuje in Ulbricht je p
vrata priprta. Ko ga je
novinar vprašal, ali zato
vlačuje pogovore, ker b»
pogodbo NDR izgubila »
nost, da brez carine i^*
svoje blago v ZRN — de
sko v Skupni trg — je la
govoril: »Mi delamo rad'
med politiko in trgovinoj
Dva češka stalinista, ^
Bilak in Alois Indra, st
zadnjih dneh spet nap
Aleksandra Dubčka. To
storila z utemeljitvijo,
številni ljudje nasprot«
njegovemu imenovanju т^
leposlanika ČSSR v Car
du. Vendar je zanimiva
liščina, da sta oba stali'
hotela nekoliko zavreti v»
še hujših stalinistov, ki ®
vedno nezadovoljni s sed
kadrovsko politiko, beri: ï
ko v partijskih vrstah, j
stalinista sta svetovala И
Ijenikom, da naglica ni df
svetovalka in da je za vs^f
treben čas. Vsekakor i
tragičnem položaju o» j
.^kem nekoliko ironičnoj
so celo znani stalinisti !
pritiskom še večjih
stov, ki ne bodo ni^
odpustili Dubčku in đi^
naprednim voditeljem, d'
»zakrivili« češkoslovaško
mhid leta 1968.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
B ()DPll.VVL,!ANJE KRIVIČ
M H RAZLIK — Skupščina repub-
liške skupnosti socialnega zavaro-
vanja je prejšnjo sredo sprejela
sklep o povečanju pokojnin v Slo-
veniji Upokojeni do konca 1964.
leta prejmejo letos 23 "-'o večje po-
kojnine, upokojeni do konca 1965
14 'b. upokojeni do konca 1966. leta
20 "u, upokojeni do konca 1967. le-
ta pa za 13 % večje pokojnine. Po-
leg tega povečanja dobijo upoko-
jenci še po 40 din mesečno, Tisti,
ki so bili upokojeni po 1. januarju
1968, dobijo 4 % večjo pokojnino
in 40 din, v kolikor se jim ni že pri
odmeri pokojnine upošteval osebni
dohodek iz ieta 1969. S tem se v
glavnem odpravljajo razlike med
upokojenci, ki so odšli v pokoj v
različnih obdobjih. V poprečju se
letos povečajo pokojnine v Slove-
niji za 23 o b. Lani so znašale pov
prečne pokojnine 614 din, letos pa
755 din Najnižja določena pokoj-
ninska osnova znaša 463 din. naj
višja pa 3300 din.
Tudi nadomestila za letni oddih
upokojencev ne bodo nižja kot la-
ni, ko so znašala na Hrvatskem
120 din, v drugih republikah pa
100 din
■ E. KARDEIJ, PREJEL NA.I-
VLš.fE ODLIKOVANJE - Predsed-
nik republike Tito je v petek slo-
vesno podelil Edvardu Kard(élju ob
njegovi 60-letnici najvišje jugoslo-
vansko odlikovanje —- red jugoslo-
vanske velike zvezde za izredne za-
sluge v dolgoletni revolucionarni
in državniški dejavnosti. V soboto
pa je mestna skupščina Beograda
na slove.snem zasedanju proglasila
tovariša Kardelja za častnega me-
ščana Beograda. E. Kardelj je za
Titom drugI Jugoslovan, ki mu je
Beograd podelil najvišje priznanje.
■ STOLETNICA LENINOVE-
GA ROJSTVA — V soboto je bila v
Beogradu pod predsedstvom tova-
riša Tita prva seja zveznega odbo-
ra za proslavljanje 100-letnice Leni-
novega rojstva. V uvodni besedi je
tovariš Tito poudaril velik pomen
Leninovega teoretičnega in prak-
tičnega delovanja v uresničevanju
Marksovih idej v vsakdanji sociali-
stični praksi. Proslave 100-letnice
Leninovega rojstva bodo trajale
vse letošnje leto. Pri teh proslavah
jemljimo Leninovo delo — tako so
poudarili na seji odbora — kot na-
potek za delovanje v .sodobnosti,
ne pa kot nekaj, česar se kaže
samo spominjati.
m TITO V SLOVENIJI — Prej
šnji torek, sredo in četrtek se je
predsednik Tito z ženo Jovaiiko
mudil na obisku v Sloveniji. V to-
rek je z Brionov prispel na Brdo
pri Kranju, v sredo je bil na red-
nem zdravniškem pregledu v ljub-
ljanski bolnišnici »Peter Držaj«,
kasneje je obiskal ljubljanski hotel
»Turist«, v četrtek pa je z vlakom
iz Kranja odpotoval v Beograd.
■ SEJA CK ZKS — Centralni
komite Zveze komunistov Sloveni-
je je v ponedeljek obravnaval de-
lovni program za uresničevanje re-
solucije prve seje konference ZKS.
Predlog programa je uvodno ob-
razložil član sekretariata CK Franc
Šetinc. Centralni komite je pozval
vse organizacije in vodstva ZK, da
tudi svoje naloge določno oprede-
lijo z akcijskimi programi, ki mo-
rajo biti sestavljeni do 15. febru-
arja.
■	NAŠ RAZVOJ DO L. 1975 —
Gradivo za sestavo srednjeročnega
plana razvoja SFRJ od 1971 do
1975 med drugim predvideva, da bo
nacionalni dohodek v Jugoslaviji
znašal leta 1975 1000 dolarjev na
prebivalca. Povprečni realni meseč-
ni osebni dohodek naj bi tedaj zna-,
šal 1450 do 1500 din. Obvezne ob-
like zdravstvenega varstva naj bi
se razširile na celotno prebivalstvo.
Od celotnega prebivalstva naj bi
bilo kmetov še 42 % (sedaj jih je
46,8 %).
a NAPOVEDANA PODRAŽI
TEV ELEKTRIKE — Pravijo, da
letos ne bo nevšečnih omejitev
električnega toka, pač pa se bo
elektrika prejkone že aprila podra-
žila. To podražitev so predlagali
na seji upravnega odbora skupno-
sti jugoslovanskega elektrogospo-
darstva prejšnjo sredo.
■	V TREBNJEM TOVARNA
ZA PREDELAVO KROMPIRJA?
Svet za kmetijstvo, živilsko indu-
strijo in zadružništvo pri gospo-
darski zbornici Slovenije je skle-
nil, da bo dal pobudo za sklicanje
vseh zainteresiranih za gradnjo to-
varne za predelavo krompirja pri
Trebnjem.
Pokojnine bodo letos
večje poprečno
za 23 odstotkov
12
KDO VSE JE ŽRTEV?
LgLAVCI UJV IZ CELJA SO RAZKRINKALI SPRETNEGA GOLJU-
Јд KI JE DVE LETI ZLORABLJAL NAIVNOST NAŠIH OBČANOV
po'VSEJ DRŽAVI.
i prejšnji teden so miličniki
• Postojni aretirali možakar.
», ki je dajal videz dobrega
loslovnega moža in ga sku-
ђј z osebnim avtomobilom
Ipe mercedes prepeljali v
lelje. Gre namreč za člo-
tìca, ki ga je nekaj delav-
ev celjske UJV že dolgo
»kalo. Pred dvema letoma so
fjiaveč ugo1>ovili, da neki
ргпапес spretno goljufa na-
ђ občane. Ko se je pojavil
i posavju, so ga nekateri ob-
(ni tako dobro opisali, da
D delavci milice in UJV na
lodlagi teh opisov kočno
pznanca prijeli,
j Gre za grškega državljana
jonstantina Zahariasa, ki je
jdaj bival v Udinah. Pogosto
je prihajal v našo državo s
svojim mercedesom in po
gostiščih presenečal ljudi s
svojimi težavami. Ob ugodni
priložnosti je namreč žrtvi
potožil, da je zaradi promet-
ne nesreče zašel v denarno
stisko in pri tem poudarjal,
da bi se lahko teh proble-
mov rešil, če bi mu kdo od-
kupil njegovo dragoceno za-
pestno uro. Naglaševal je,
da je iz zlata, in da jo se-
veda nerad proda. Seveda za
bagatelo. Tako je od občanov
izmamljal denar. Posrečilo
se mu je, da je za ponujeno
uro i2anamil tudi do 600 di-
narjev.
Poleg tega dokaj uspešnega
načina je prakticiral še ene-
ga, ki ni sicer nič manj nai-
ven, vendar uspešen. Žrtvam
je tvezil, da je zašel v teža-
ve in mu je zmanjkalo de-
narja za benzin in hrano. V
zameno za posojilo je zopet
ponudil uro ali težko zapest-
nico, ki naj bi büa vredna
1.600 dinarjev, vendar jo je
on primoran prodati pod
vrednostjo.
Kupci so seveda presene-
čeni ugotovili, da predmeti
sploh niso iz zlata, po naj-
boljši pK>nudbi vredni komaj
pet starih tisočakov. No,
zdaj je goljuf v zaporu, vozel
njegovih goljufij pa se poča-
si odvija. Ze doslej so nam-
reč ugoboviU, da je na način
napetnajstil nešteto občanov
po vsej državi. On sicer ne-
katere primere zanika in se
baha z večjo vsoto deviz, ki
jo ima pri sebi ter poskuša
dokazovati, da je v resnici
le pošten poslovni človek,
žrtve pa imajo to srečo, da
ima goljuf tu avtomobil in
seveda devize s katerimi bo
verjetno lahko vrnil škodo.
-ez
MLADOLETNIŠKA NEUMNOST
DELAVCI MILICE IN UJV SO V CELJU ZOPET ODKRILI SKUPI-
NO MLADOLETNIKOV, KI JE V MANJ KOT DVEH MESECIH
IZVRŠILA VEČ KOT 20 KAZNIVIH DEJANJ.
•	Kaže, da miličnikom in delavcem Uprave
javne varnosti starši s svojo pomanjkljivo vzgojo
ne dajejo možnosti za oddih. Včeraj smo namreč
izvedeli, da so varnostni organi v Celju zopet odkrili
skupino mladoletnikov, ki so vlamljali in na veliko
kradli.
•	Tokrat gre za mladoletnike iz Pečovnika in
Zagrada, ki so samo v Kocenovi ulici vlomili v 19
avtomobilov. Pri vlomih so se tako o.junačiIi, da so
jih začeli izvrševati kar serijsko.
Zanimivo jfe, da mladolet-
niki, ki se zaradi tega ali
onega vzroka odločijo za po-
seg po tuji lastnini pK>zablja-
jo, da je ta pot izredno krat-
ka. In vendar je mnogo mla-
dih, ki jih skomina tuja last
nina
Osupljiva je vest, ki so nam
jo posredovali predstavniki
UJV, da so odkrili skupino
petih mladoletnih vlomilcev.
Osupljivejša je zato, ker gre
za mladoletnike, ki doslej ni-
so kazali te človeka nevredne
lastnosti in pa zato, ker so
bili v svojem »junaštvu« ne-
verjetno nesramni.
Po dosedanjih ugotovitvah
.so baje samo decembra lani
in januarja letos izvršili v
Kocenovi nlici kar 19 vlomov
v avtomobile. Iz avtomobilov
So kradli vse, kar se jim je
^delo vredno. Med drugim so
odnesli nekemu trgovskemu
potniku za 4.000 dinarjev vre-
dnosti blaga. Pri vsem tem
je čudno to, da stariši vseh
petih niso ugoboviJi, od kod
njihovim otrokom ti predme-
ti! če namreč niso imeli ča-
sa, da bi se vprašali, kje nji-
hovi otroci dobivajo predme-
te, da bj te »mrkolinčke po-
barali kako in kaj, bi morali
vsaj najti čas, da bi se po-
bliže seznanili z nočnimi izo-
stanki svojih otrok.
Poleg serije vlomm^ v avto-
mobile, so mladoletniki
osumljeni še tatvin v laškem
zdravilišču, kjer so gostom
med kopanjem iz garderob-
nih omaric kradli razne pred-
mete. Z isto dejavnostjo so
se ukvarjali tudi na Celjski
koči. Mimo t^a so med po-
izvedbami ugotovili, da je ta
skupina ukradla tudi štiri
mopede, s katerih so sneli
razne dele, ostalo pa so od-
vrgli. Sumijo tudi, da so
ukradli dvoje koles, eno od
teh so preprodali. Preiskava
- ez
»Še nikoli nisem srečala
moškega, ki bi se mi upal
po.gledati v oči!«
POJASNILO
RTV
Minulo sredo sie v Novem
tedniku na trinajsti strani
objavili članek vašega sode-
lavca Janeza Severja: ->Dva
Celjana žrtvi netočne informa-
cije«. Ker je v sestavku več
netočnosti, zahtevamo, da ob-
javite naslednji popravek.
Radio Ljubljana je o pro-
metni nesreči pri Lukovici
poročal trikrat. Prvič smo
objavili vest v rubriki Nez-
godna kronika 13. januarja
ob 10. uri dopoldiie.
Glasila se je takole:
V Šentvidu pri Lukovici je
včeraj voznik osebne.e,a avto-
mobila celjske registraci.ie
Vitodrag PUKEILJ pri - prehi-
tevanju povozil štiri 12-leine
deklice: Danicu Stupica, Du-
ško Lenček, Ireno Gorenc in
Darinko Kosmač. Deklice so
le laže ranjene, voznik Vito-
drag PUKELJ pa je po ne-
sreči pobegnil.
Istega dne zvečei smo v
isti rubiiki objaviU prvi po-
pravek:
Postaja milice iz \.e'ìja nam
je sporočila, da je v Šentvi-
du pri Lukovici včeraj povo-
zil štiri 12-letne deklice Jože
Jonko iz Celja in ne Vito-
drag Pukl, kot smo dopoldne
objavili. Do pomote ^ pri-
šlo, ker je Jože Jonko po ne-
sreči pobegnil, v registru
motornih vozil pa je kot la-
stnik osebnega avtomobila
celjske registracije 151-55 za-
pisan Vitodrag Pukl, čeprav
je avtomobil že pred časom
prodaL
Na zahtevo Vitodraga Puk-
la, da objajvimo popravek ne
samo v isti rubriki, aanpak
tudi ob istem času, smo po-
pravek objavili še 15. janu-
arja ob 10. uri dopoldne:
Predvčerajšnjim, 13. janu-
arja 1970 smo v tej rubriki
ob desetih dopoldne poročali
o prometni nesreči osebnega
avtomobila CE 151-55, ki je
pri Lultovici podrl štiri 12-let-
ne deklice in je voznik po
nesreči zbežal. Uprava javne
varnosti nas je obvestila, da
je bil lastnik tega avtomobi-
la Vitodrag Pukl. Dejansko
pa je Vitodrag Pukl avto že
pred skoraj pol leta prodal
in se od takrat z njim ni več
vozil. Tako torej tudi ni mo-
gel povzročiti omenjene ne-
sreče.
Ker je med tem, kar smo
objavili in pisanjem Janeza
Severja bistvena razlika, za-
htevamo po zakonu o tisku,
da p>opravek v celoti objavi-
te.
Glavni in ot:^ovomi
urednik RTV — Radio
Vojko Novak
DELAVCI MILICE IN CELJSKE UJV SO UGOTOVILI, DA V BELEM
POTOKU PRI PODPLATU NI PRIŠLO SLUČAJNO DO POŽARA.
j v našem časniku smo že
»ročali o požaru v Belem
^ku pri Podplatu, kjer bi
(ioraj izgubil življenje so-
ialni podpiranec, ki je živel
najemniški hiši. Ko je iz-
ruhnil požar se starček ni
hogle rešiti. Sosedi, ki so
►ritekli na pomoč do ga iz,-
Pgali iz plamenov.
I Toda medtem, ko so se ga-
ilci trudili, da bi požar po-
gasili, je čez nekaj časa ne-
nadoma izbruhnil drugi po-
žar, v dobro uro hoda od-
daljenem naselju. Tudi tu je
požar zajel leseno, s slamo
krito hišo v kateri ze živela
.socialna podpiranka. K sreči
so tu požar omejili in večino
predmetov ter opreme reši-
li.
Miličniki in delavci milice,
ki so odpotovali na kraj do-
godka so kmalu ugotovili, da
sta bila oba požara podtak-
njena. Po napornem delu so
kr(^ osiunjencev tako zožili,
da £X) na podlagi zbranega
gradiva upravičeno predlagali
enega v pripor. Gre za mla-
doletnika, vendar še ni zna-
no, kaj bi naj to mlado ose-
bo vodilo k požiganju. To bo
pokazala nadaljnja preiskava.
ГЕМА ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA Z
dobrim mesecem je
pri nas izšla knjiga »Ka-
« prišel na svet«. Vzbu-
^ Je precej zanimanja, po-
»mosti, kritik in različnih
bmtaitarjev, med starši ka-
tudi v pedagoških kro-
Prevod Icndige je odob-
" aavod za šolstvo SRS, ki
^'.Jigo dobro ocenjuje in jo
vsem staršem in
^ličnim л-zgojiteljem, ki so
^ v vzgoji naložena in več-
zastavljena, med drugi-
^ tudi vprašanja o spolni
Prav na ta vprašanja
zanimivo — vsi vzgojitelji
in negotovo odgOA-ar-
J^Polna vzgoja ni omejena
določeno razvojno obdo-
^ se takrat, ko nam
zastavi pr^/a vprašanja
^ezi s tem. To je lahko
zgodaj. Ker je otrok že
^ fioravi radoveden — vedo-
^Jen in odkrit, nam bo že
Л ^trtem ali' petem letu
DfT/^^ nekatera vprašanja,
a^Jno, če sá bo želel brat-
g ^ sestrico. Ta vprašanja
™ '»htevnosti in radoved-
nosti stopnjujejo v raznih
oblikah, n. pr. »Kako sem
prišel na svet?«, »Kje sem
bil prej?«, »Kako sem prišel
pod tvoj srček?«, »Zakaj se
deček in deklica razlikuje-
ta?, »Zakaj ne moremo ku-
piti sestrico takoj?« in podo-
bno. Nesmiselno se je takim
vprašanjem pretirano izogi-
bati, ali dajati otroku nere-
snične odgovore. Sicer si jih
• bo poiskal sam, do staršev
pa bo dobil nezaupljiv od-
nos. Spolnoôt bo imela zanj
nepravilen in čuden značaj.
O stvareh, ki so naravne go-
vorimo naravno in kot tak-
šne jih bo otrok jemal resno
ter jih upošteval.
Ker zahteva otrokova vedo-
željnost pi4K»jšnjo mero na-
zornosti, nas to največkrat
spravlja v zadrego. Knjiga,
ki naj bi nam pri tem po-
magala, je značilna ravno po
tem, da želi na preprost, ven-
dar dosleden način, besedno
in likovno nazorno, otroku
prikazati njegov izvor, ki ni
nič drugačen kot pri vseh ži-
vili bitiih.
Knjiga je namenjena otro-
kom, ki že obvladajo svet
črk, da bi jo sami prebrali,
toda ne bomo je dali otroku,
da bi jo bral kot katerokoli
knjigo, če o spolnosti še ne
sprašuje, raje nekoliko poča-
ka jmo na pravi trenutek. Na-
menjena je tudi nam, da bo-
mo vedeli, kako otroku na
preprost način povedati re-
snico.
Prenekaterim staršem se
je ob teij knjigi porodila bo-
jazen, da bodo otroci ob njej
o spolnosti preveč razmišlja-
li, da bo za njih zdaj življe-
nje razgaljeno, brez skrivno-
sti, da bodo otroci prehitro
postali odraeili. Vprašanje je,
kako in kaj razmišljajo, brez
odgovorov na ta in marsika-
tera vprašanja, ob raznili
»Antenah«, »Stopih«, »Adamih
in Evah«, ki jim, žal, pride-
jo v roke prej, kot jim bo
ta knjiga. Proti tej bojazni
govori dejstvo, da se deklica,
ki si je p>ovsem na jasnem,
kako je bUo z njenim spoče-
tjem in rojstvom — temu je
delček pripomogla tudi ta
knjiga — še \-edno, čeprav
že hodi v šolo, rada igra s
svojo punčko in sede v ma-
mino krilo. Med njima ni ne-
ke čudne pregrade, ki se je
starši bojijo, če bi otroku o
spolnosti vse razkrili.
Torej, vzemimo najprej to
knjigo kot zsanesljiv priporo-
čnik, ki nam bo prišel prav,
ko nam bo otrok začel stav-
ljati tako zahtevna vprašanja,
da bo treba povedati ч-ве. Ne
moremo se kategorično opre-
deliti, ali in kdag bomo knji-
go otroku dali in kako jo
bomo posredovali Najprej
se moramo sami osvoboditi
predsodkov, da so vprašanja
spolnosti nerodna zade\'a, ki
jo je treba odlagaiti.
Knjiga bo primerna kot
dodaten pripomoček in po-
nazorilo tudi pn pouku v šo-
li, ob spoznavanju razvoja
rasitlin, živali in človeka, ker
je bogata s konkretnimi ilu-
stracijami. Sicer so tudi o
ilustracijah določena mne-
nja, da so preveč nazorne in
da ni potrebno, da bi otrok
dobil odgovore o vseh pod-
robnostih. Ker je cilj te knji-
ge pojasniti obroku vpraša-
nje spolnosti v celoti, kot v
naravi so in jih lahko sam
opazuje, aA'^torjema dosledne
nazornosti, ki jo odgovori za-
htevajo, ne moremo očitati.
Vendar je v tem sporna toč-
ka, da knjiga ni za otroka,
ki bo o spolnosti prvič vpra-
šal in ki se je komaj naučil
črk. Prav zaradi otrokove
konkretnosti, ki jo označuje
precej časa gledanje stvari
v celoti, je vprašanje, če ni-
so nekatere ilustracije res
prepodrobne in zanj prezah-
tevne.
Kot vprašanje pogojuje od-
govor, je v odgovoril že no-
vo vprašanje. Zato je v tej
knjigi pvedano vse.
Nekega dne bo otrok po-
treboval in zahtevali vse po-
drobnosti. Pot do njih pa je
stvar našega vzgojnega smi-
sla, posluha isa. presoje, kdaj
in kako otroku na vsa ta
vprašanja odgovoriti.
Prof. Ana čeitkovič
28. januar 1970 ш em
STRAN I ^
15
NOVI TKDiM — Urfdiii-
stvo III uprava C^ljc, ííre-
gorčifcva 5 poštni predal
161 liriMU,i< uredniški od-
bor (ilavni in odgovorni
urednik HKIlNMin STKM-
<-:NIK. NOVI TI IINIK if-
haia od detenilira inWl
kot naslednik CKUISKKiiA
TFDNIKA, ki Je izhajal
od 19Г,Г) leta — NOVI
ГКПМК iznaja vsako sre-
do I/daJa CiJi' »DKIX)«
— enoia informacije pro-
pagande Celje. Tisk in kli-
šeji	»Delo«. Rokopi.
sov ne vraêamo. Cena po-
samezne številke 60 par,
letna naročnina 30 din,
polletni. 15 din. Za tu,iino
znaša naročnina 60 din.
Tekoči račun .Í07-M280
TKI.FKONI: uredništvo
•J3-(>9 mali oglasi In na-
ročnine: ekonomska pro-
paganda 31-0.'> podm/nica
îX-Ot,
Tole je zavarovanje mostu čez Lahomnico pri znameniti cerkvici s freskami v
Marijagradcu. Dve preklji in obarvana deska sta edini ograji, ki naj varujeta ljudi
in vozila pred strmoglavljenjem v potok. Kadar zapade sneg je še huje, ker je
tik za ovinkom oster ovinek.	(Foto: J. Krašovec)
Za tem plotom v Šoštanju je zrasel po ^
letih spet eden stanovanjski blok. S težava
okrog pomanjkanja stanovanj se v malem i
stanju bojujejo enako kot drugod v več
mestih.	Foto: F,
KADITI STROGO PREPOVEDANO — V
središču Celja ni napis kot npr. STROGO
PREPOVEDANO... nič nenavadnega. V Miklo-
šičevi ulici je skladišče na odprtem in zraven
svarilni napis. Da je zadeva resna, lahko skle
pamo po lem, da je STROGO celo podčrtatio.
Kaj ne bi, saj so krog in krog sodi z vnetlji-
vimi tekočinami in hiše krog in krog!
FOTO
VESTI
ISCEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKE
1
CVETKA IN MARIJA TAŠNER iz Šmarja pri Jelšah sta pred osemnajstih
osrečili in presenetili očka, ki si je po rojstvu dveh sinov močno želel še p«
Rodili sta se mu kar dve, ki ju zdaj na hitrico kar težko razlikujejo. — S Cva
Marijo začenjamo iskan,ie najbolj podobnih dvojčkov na našem območju. S
čajte nam in nam pošljite tudi slike takih podobnih dvojčkov od petih lei
rosti navzgor!	(Foto: J. Kraâ
VREME
OD 29. JANUARJA
8. FEBRUARJ'
Nekako od 4. '
februarja nestaju
pogostnimi snežni
davinami. V ost£^
po vreme z ostf
jutranjim mrazoi
Dr. ^
LE NEKAJ
ZLATIH KORAKOV...
Vsak dan ne.šteto nog prebira vsa pota in tudi
komaj izhojene steze. Mimo človekovih prebivališč
stopicajo drobne nožice otrok, čvrsti koraki mož,
lahkotne stopinje deklet.
Obrazi se za mrzlimi okenskimi šipami radovedno
ozirajo po mimoidočih, že to, da gre kdo mimo. je
življenje ...
Zamislimo si nekaj zgodbic, ki se bodo dogajale
po širni laški občini:
Drobcena ročica potrka. Vrata se odpro in de-
klica vstopi v čiunnato, v kateri živi osamljena
mamka.
—	Ti, si punčka. Kako si pridna. Tole rdeče
jabolko sem ti segrela.
Deklica odloži na staro mizo mrežo reči, ki jih
je prinesla iz trgovine; sol, sladkor, zavojček kave
in hlebček kruha. Zraven pa je šolarka položila
blagajniški odrezek in drobiž, ki je ostal.
—	Teta, kaj rabite jutri?, zacinglja dekliški
glasek.
—	Na listek sem ti zapisala in denar je tudi
tule, seveda če utegneš?
—	Bom, seveda bom! — In že deklič odhiti iz
hiše po stezi naprej. Spremljajo jo hvaležne oči
skozi zaledenelo okno ...
Mrzel val butne v sobo. Na pragu je področni
gozdar. V njegovem možatem naročju je cela gora
dr\' in tresk:
—	Da vam ne bo treba iz hiše. Nametalo je
snega do kolen. Kaj pa je oče? še kar v postelji?
čakajte bom kar jaz zakuril.
—	Vso noč sem kašljal, pa sem šele proti jutru
zaspal. Kako ste dobri. ..
Starček, ki sam živi v" koči za gozdom s toplimi
očmi gleda moža, ki čepi pri gašperčku in neti
ogenj. Spet bo toplo v izbi.
—	Popoldne bom stopil k zdravniku, oče. Pre-
gledati vas mora. Zdajle pa stopim k sosedom, da
bodo pogledali k vam in nikar ne vstajajte.
Pečica se je ogrela in čez četrt ure je po koči
dišalo po čaju , . .
Osamljenim je vsak korak, ki ga zashšijo pred
vrati glasba, vsaka roka, ki potrka nanje dobro-
došla. Mimo hiš pa hodijo mnogi ljudje, ki jih
pota kličejo po svetu. Miličnik, veterinar, lovec,
šolar, zavarovalni agent, patronažna sestra, gozdar
in babica. Vsak korak je pozlačen, ki ga bodo na-
redili in pregnali za tren samoto iz hiš, storili
kako majhno uslugo.
So to resnične zgodbe? Niso! Toda pogostejše
bodo, kajti v laški občini so se dogovorili, da bodo
tudi tako priskočili na pomoč osamljenim ljudem,
zlasti socialnim podpirancem.	Jure Krašovec
besedo ima-
TONI
HERCFELER
Po o v Mikih sem zvedel,
da so se Celjani zelo res-
no lotili financiranja ne-
katerih objektov za obdo-
bje naslednjih treh let. Po-
vsod je velika pripravlje-
nost pomagati zadevam na
zeleno vejo, vendar so tu-
di • tu bele vrane. Gre
predvsem za tiste, ki si v
Celju kujejo dobičke, se-
dež podjetja pa je v dru-
gem mestu Le zakaj ne
bi tudi tisti uôkaj dali
zraven. Navsezadnje dobi-
jo denar od Celjanov, pa
tudi pn njih zaposleni
ljudje živijo v tem mestu-
Verjetno ne bom nič no-
vega povedal v zvezi z čed-
nim štiristeznim avtomat-
skim kegljiščem v 2alcu.
V Žalcu jim je uspelo na-
rediti edinstveno kegljišče,
kakršnega ni daleč naoko-
li. Kaj takšnega niti Celje
nima vtem ko bodo v
(naprednem) Velenju le-
tos poleti le imeli .štiristez-
no avtomatsko kegljišče.
Pravi hoc okrog žalske.ga
kegljišča je v tem, kjer
je vsak dan od ranega po-
poldneva pa pozno v noč
zasedeno. To je nekaj za
Celjane, je pa tudi za ti-
ste, ki so bili tako pogum-
ni in šli v investicijo, če
hočete v Žalcu kegljati,
morate stezo ali dve re-
zervirati vsaj štirinajst dni
ali teden vnaprej Sedaj
pa nekaj na uho Celja-
nom- če se boste kdaj v
persp>ektivi odločili za av-
tomatsko kegljišče, bogne-
daj da bi zgradili samo
štristemiega. ker bo zara-
di gneče samo vik in krik.
Vsaj osemsteznega, če ne
večjega dajte zgraditi. Mi-
slite na to, ne pa da so
kar naprej prepirate ok-
rog lokacije Kot sem in-
formiran, je Izletnik pri
Gelei že hotel zgraditi av-
tomatsko kegljdšče, pa ni
dobil lokacije. Takšni ob
jekti, kot pravijo, ne so-
dijo tja (to trdijo pristoj-
ni) Hm, zelo čudna po-
gruntacija! Kaj pa objek-
ti, ki jih nameravajo zgra-
diti po nagrajenem pro-
gramu oz. dejstvo, da v
bodoči center sploh kdo
drug noče investirati,
ha ...? Izven novega cyti-
ja je zrasla nova banka,
pa sodišče, pa Tehnomer-
catorjeva blagovnica? O-
sebno menim: bolj vrabec
v rcdci fcot golob na stre-
ha