liiERišKA Domov

m0
7/^ AM«WCAM tN mm
im IAN&UA9« mm
E i*J €E /% Ul— M O




NO.
Nation«] and International Circulation
CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 4, 1970
&OV€NlAN
&QOSIN8II9
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Dr. Husak reformira gospodarslvo v ČSR
Novi grobovi
Helena Dolenc
Po daljši, težki bolezni je danes ob pol štirih zjutraj umrla Rad hi obnovil načrtno .go- v starosti 70 let na svojem domu spodarstvo in obnovil V ga. Pielena Dolenc, roj. Šifrer,
njem disciplino, ki je sko- i raj izginila.
PRAGA, ČSR. — Zadnje seje Centralnega komiteta Komunistične partije ČSR so bile zaključene v začetku tega tedna. Trajale go tri dni. Največ časa so tovariši porabili, da so očistili glavni partijski organ vse “liberalne navlake”, kar jo je natrosil vanj Dubčkov režim. Dr. Husak je porabil to priliko, da je partiji povedal, kako slabo je gospodarsko stanje v ČSR.
Poročilo je izredno dolgo, o-menja vse temne strani, ne trdi pa, da je vsega kriv Dubčkov režim. Veliko negativnih pojavov izvira že od preje, toda liberalni režim ni storil ničesar, da bi napake popravil.
Dr. Husak se posebno jezi, ker je Dubčkova vlada tako močno “zrahljala” načrtno gospodarstvo, da ga sedaj sploh ni več. Glavni odbor je zato sklenil, da čim hitrejše uvede znova stare poslovne metode, da dvigne delovno storilnost, poveča zunanjo trgovino, posebno s komunističnimi deželami, v prvi vrsti pa s Sovjetsko zvezo. Do veljave morajo priti zopet delavski sindikati, seveda sovjetske vrste in ne tisti iz 1. 1968.
Ker je na Češkoslovaškem že začelo' primanjkovati blaga, se potrošniki bojijo, da jih pravi slabi časi šele čakajo. Da poročilo Centralnega komiteta ni moglo dobro vplivati na razpoloženje praške ulice, si lahko mislimo.
1166 E. 72 St., doma v Zabnici pri Kranju. V ZDA je prišla iz taborišča Spittal na Dravi leta 1949 z možem in družino ter se naselila v Gibertu, Minn, od koder se je leta 1956 preselila v Cleveland. Zapušča moža Jožeta, sina Jožeta (Gilbert, Minn.) z družino, hčerko Ivanko Sodnik z družino (Gilbert, Minn.), hčerko Marinko Skubic z družino in hčerko Mileno Stropnik z družino (obe zadnji v Clevelandu) ter veliko drugih sorodnikov v Sloveniji in v ZDA. Pokojna je bila članica Oltarnega društva fare sv. Vida, Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ in pomožna članica Marijine legije. Pogreb bo v soboto dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na All Souls pokopališče. Čas še ni določen. Družina pokojne priporoča namesto vencev darila za Dom ostarelih v Lemontu ali v druge dobre namene.
Keslarška Js debila itovG, napredno vlade
SAN JOSE, Kostarika. — Pri volitvah preteklo nedeljo je bil izvoljen za predsednika republike Jose Figures Ferrer, 63 let stari vodnik Narodne osvobodilne stranke, ki je vneta zagovornica socialnih reform. Zmagoviti kandidat je bil že preje enkrat predsednik.
Sedanji predsednik Mario E-
V zadnjih dneh Biafre je oživelo ljudožrstvo
žive ujete zablodele vojake so baje prodajali za hrano po $120 za 50 funtov teže, mrtve pa po $12.
LAGOS, Nig. — V zadnjih dneh pred predajo je bil položaj v Biafri strahoten. Pomanjkanje hrane je bilo tolikšno, da je ponekod oživelo ljudožrstvo. Vojaki v prvih linijah skoro niso dobili več redno hrane. Oni v neposrednem zaledju so delili, kar je prišlo do njih, s svojimi družinami, za tovariše v prednjih vrstah se niso več brigali. Po poročilu Ibpv, ki so bili v še nezasedeni Biafri, bi bila ta klonila zaradi pomanjkanja hrane v dveh tednih, če bi bile zvezne čete napravile kak korak naprej ali ne.
Starejši uradnik bivše javne uprave Biafre je povedal, da je dal gen. Ojukwu na področju Abe, kjer je operirala 12. bia-franska divizija, izvršiti smrtno obsodbo nad 8 civilisti, ki so prodajali človeško meso na odprti stojnici ob cesti. Uradnik je dejal, da je bil sam priča izvršitve smrte kazni.
Danski zdravniki, ki so delovali v nezasedei Biafri in nekateri domači časnikarji poročajo, da je pleme Ngua, ki pripada narodu Ibov, organiziralo komandose, ki so lovili blodeče vojake in jih prodajali po $120 žive, pa $12 mrtve za vsakih 50 funtov teže.
Ibi so po večini kristjani vsaj že en rod, nekateri pa tudi že več. Uživanje človeškega mesa
EŠakaslih piščancev ne bodo pripravljali
CLEVELAND, O. — Vodniki unije sekačev mesa in mesarskih delavcev bodo naročili 75,000 unijskim članom, naj se ne dotikajo rakastih piščancev, če bi zvezna vlada dovolila njih prodajo za javno prehrano. Skupina znanstvenikov je izjavila, da uživanje rakastih piščancev ni škodljivo in ni nevarno človeku. Predložila je, naj bi bilo dovoljeno take piščance prodajati, če je njihova sprejemljiva.
V zvezi s to izjavo znanstvenih in zdravstvenih strokovnjakov se je razširila vest, da bo zvezna vlada dejansko dovolila prodajo takih piščancev. Sedaj so se oglasili unijski vodniki, da bodo pripravo takih piščancev za trg odklonili, ker je “korist javnosti pred vsemi drugimi pomisleki”.
Trdijo, da naj bi bil
KOSYGIN PISAL NIKONU, NAJ ZADRŽUJE IZRAELCE
Pi'edsednik vlade ZSSR Aleksej Kosygin je v soboto v posebni noti pozval predsednika ZDA R. M. Nixona, naj pritisne na Izrael, da bo omejil svoje letalske napade na Egipt, ker sicer bodo ZSSR prisiljene poslati temu moderno orožje, da se bo mogel braniti. Trdijo, da je nota pomirljiva in naj bi bolj služila Egiptu v moralno kot v dejansko podporo.
WASHINGTON, D. C. — V zunanja oblika | soboto je izročil sovjetski poslanik predsedniku Nixonu pismo predsednika vlade Sovjetske zveze Alekseja Kosygina, v katerem ta razlaga položaj na Srednjem vzhodu in zatrjuje, da bo morala ZSSR poslati E-giptu modernejše orožje, da se bo mogel uspešno braniti pred Izraelom, če ta ne bo sam omejil svojih napadov na Egipt. Ko-syginovo pismo je dosti mirno predlog *n brez groženj, kot trdijo v dr-
ža dovoljenje prodaje takih pi- davnem tajništvu. Njegov na-ščancev v skladu z “južno stra- men nai bi Eglpt in ostale tegijo” predsednika N i x o na , arabske države podpreti moral-kajti okoli 80% piščancev v no ne 5 pošiljanjem moder-
ZDA zrede na jugu naše dežele.
Za enkrat veljajo še vedno stari predpisi, ki prodajo rakastih piščancev ne dopuščajo. Po vsem sodeč bo pri tem tudi o-stalo.
Sovjetska zveza bo dobavljala prirodni plin Zahodni Nemčiji
BONN, Nem. — Pretekli torek je prišel sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev v Bonn na obisk k neniškemu mi-
V pomoči tujini ZDA še vedno vodijo v — vsoti
WASHINGTON, D.C. — Kongres je odobril za tekoče proračunsko leto 1.8 bilijona dolarjev pomoči tujini, 800 milijonov manj, kot je predsednik Nixon predložil.
P o d a t ki Združenih narodov kažejo, da ZDA dajejo še vedno nad polovico vse pomoči v svobodnem svetu. Francija je dala lani okoli 750 milijonov pomoči, v glavnem svojim bivšim kolonijam, Nemčija in Britanija pa vsaka celo izipod 500 milijonov. Tudi Japonska, ki je v gospodarski moči v svobodnem svetu na drugem mestu, je doslej tujini komaj dala kako uspešno pomoč.
Sorazmerno na svoj narodni dohodek je brez dvoma najbolj radodarna Francija, daleč pred ZDA. Francoski skupni narodni dohodek je izpod 100 bilijonov, ameriški je že blizu 1000 bilijonov, torej desetkrat večji. Pri tem je Francija dala 750 milijonov pomoči tujini, ZDA pa 1.8 bilijona, torej nekako 2 in pol-krat toliko.
chandi Jimenez; je dobil vsaj j lakota in obup. Prodaja člove-36,000 manj glasov kot Figures škega mesa je nekaj strašnega,
Ferrer, prav tako je izgubila večino v parlamentu dosedanja vladna Stranka narodne edinosti. Precej glasov pri parlamen-
sta mogla povzročiti le strašna nistnu za gospodarstvo Schillerju. Podpisala sta pogodbo za dobavo ruskega prirodnega plina
še strašnejše pa je prodajanje živih ljudi za — jed. C'e pomislimo, da je bilo to možno v enem najrazvitejših in najbolj kul-
Zahodni Nemčiji.
Nemčija bo dobavila Sovjetski zvezi 1,200,000 ton jeklenih cevi za okroglo 400 milijonov dolar-
tarnih volitvah so dobili kandi-| turno naprednih predelov Afri-Jjev, zato bo pa Sovjetska zveza dati Socialistične akcijske ke, kaj bi bilo v sličnih okolišči- dobavila med 1. 1973 in 1993
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-»te držali prometnih predpisov.
GOU>WAV£
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in mrzlo. ■Najvišja temperatura izpod 20. Ob sedmih zjutraj je bilo v Cle-yelandu -2°. Jutri nekaj toplej-ae z možnostjo snega.
stranke, s katero sodeluje Komunistična stranka.
Socialistična akcijska stranka, ki je nastopila tokrat prvič od leta 1944, je dobila vsaj dva poslanca. Vse kaže, da je Narodna osvobodilna stranka dobila v parlamentu večino. Tako bo novemu predsedniku mogoče izve-
nah šele drugod!
Gradili so ga 13 let
Sueški prekop so gradili 13 let. Odprt je bil leta 1869.
nega orožja. Predsednik Nixon in državni tajnik Rogers pripravljata odgovor na sovjetsko noto, ki bo, kot trdijo, odposlana “v kratkem”.
Sovjetska zveza je poslala podobne note v ponedeljek Franciji in Veliki Britaniji. V glavnem nemara le zato, ker sodelujeta pri razgovorih “velikih štirih” za pomiritev Srednjega vzhoda. Ti razgovori so obtičali, ko so je razširilo in poglobilo vojskovanje. ZDA bodo v odgovoru na Kosyginovo pismo odklonile odgovornost za oboroževalno tekmo na Srednjem vzhodu, pa pozvale Sovjetsko zvezo, naj pomaga pri iskanju politične rešitve spora med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi.
Egiptski Naser je v razgovoru z ameriškima časnikarjema dejal, da je Egipt voljan reševati spor mirnim potom,' toda šele tedaj, ko se bo Izrael umaknil z vsega zasedenega arabskega
sti svoje načrte, ker bo lahko računal na podporo zakonodaje.
Nemčiji 1,830 bilijonov kubičnih čevljev prirodnega plina. Plinovod bo tekel iz Sibirije preko Rusije do češkoslovaške meje'ozemlja, vključno stari del me-pri Redwitzu. Plinovod bo dolg sta Jeruzalema. Trdijo, da je bil 1,500 milj. Posel bo financiralo Naser pretekli mesec na tajnem 17 nemških bank. Iz načrta se obisku v ZSSR, kamor naj bi tudi vidi, da je predviden po-j poletel v sovjetskem letalu is-daljšek v Italijo.	|kat pomoč proti Izraelu. V raz-
Nekaj značilnosti iz Nixonovega federalnega proračuna
CLEVELAND, O. — Predsednik Nixon je v duhu svoje obljube poslal Kongresu pretekli ponedeljek načrt svojega federalnega proračuna za 1. 1970-1971. Kdaj in v koliko bo ta osnutek res postal zakon, pa ne vemo. Pri misli na to vprašanje nam namreč bdi pred očmi dejstvo, da nimamo izglasovanih vseh zakonov o proračunu niti za tekoče proračunsko leto, ki se konča koncem julija, v veljavi je pa zanj pooblastilni zakon že od julija lanskega leta. Kot je že postala tradicionalna razvada, Kongres zmeraj zamuja zakonodajo o nakazil-nih zakonih in si pomaga z začasnimi, kar seveda ni pravilno. Bela hiša se nad tem ne razburja, politična javnost se je s takim zanikrnim kongresnim delom že sprijaznila.
Načrt za novi federalni proračun je knjiga, ki tehta nad 7 funtov in ima okoli 5,000 strani. Postavk v njem je na tisoče. Edini, ki se v tej goščavi znajde, je predsednikov urad iza federalni proračun, federalna tajništva in avto-
nomni federalni uradi pa komaj obvladujejo postavke, ki se tikajo njihovega poklicnega dela. Drugače je proračun prava podoba federacije: je preobsežen, preveč zapleten, poln protislovij, ki jih opazijo le prizadeti uradniki. Kar ima značilnosti, so razmetane na 5,000 straneh. Le par je tako velikih, da jih opazi tudi dežela.
Nixon je na primer proračun uravnovesil z malim prebitkom, ki ne dosega niti enega odstotka. Nanj lahko mislimo le kot optimisti, saj vemo, kako znajo proračunski uradi urejati proračune: ocenjujejo prenizko izdatke, previsoko pa dohodke. Kongres ima navado, da povečuje izdatke in se ne briga za potrebno kritje na strani dohodkov. Zato bomo vedeli, ali je proračun formalno izravnan, šele tisti dan, ko ga bo Kongres izglasoval.
Proračunski načrt kaže dalje težnjo, da naj bodo izdatki za vojaške namene manjši, izdatki za civilne potrebe pa
večji. To je prav, toda administracija ni pri tem pokazala posebnega pogum. Njene pripombe k izdatkom za narodno obrambo so precej skope. O izdatkih v Vietnamu molči, da “ohrani prožnost, sovražniku pa ne izdaja preko proračuna svojih načrtov za bodočnost”. Le malokdo bo verjel tej utemeljitvi.
Razlaga proračunskih postavk je močno politično pobarvana. Administracija na primer rada poudarja, koliko je v duhu varčevanja črtala v programu za raziskovanje vesolja, o tem, da bi precej bilijonov lahko nabrala tudi v narodni obrambi, pa ne zine besede. Saj bo treba dati za narodno obrambo še zmeraj nad $72 bilijona, dočim nekateri njeni bivši voditelji trdijo, da bi se dalo shajati tudi s $60 bilijoni, ako bi federacija primerno priškarjala tudi izdatke v Vietnamu.
Močno padejo v oči tudi izdatki za socialno politiko, saj gre od vsakega davčnega dolarja kar 24 centov za social-
no politiko. To je visok odstotek in že zahteva, da ga je treba davkoplačevalcem pojasniti. Zdi se namreč, da se za to postavko skrivajo tudi izdatki, ki ne gredo zmeraj v roke revnim slojem našega naroda.
Zato je treba pozdraviti razmerje med direktnimi in indirektnimi davki. Od vsakega davčnega dolarja, ki ga dobi federacija, pride 62 centov iz direktnih davkov, samo 9 centov pa iz indirektnih. Tako ugodnega razmerja ne pozna nobena druga država na svetu.
Proračunski osnutek bo sedaj prišel pred finančna in proračunska odbora obeh zbornic Kongresa. Tam ga bodo senatorji in kongresniki obravnavali najmanj nekaj mesecev. Ako bo zakonski predlog prišel na glasovanje do Dneva dela, bomo lahko kar zadovoljni. Ker imamo letos kongresne volitve, bo Kongres morda le poskusil svoje delo končati nekaj preje.
govoru s časnikarji Naser tega ni tajil, pa vendar tudi ne potrdil. Naser ni nič tajil, da ima Izrael popolno premoč v zraku, pa opozoril pri tem na izraelsko “ošabnost”.
Predsednica vlade Izraela Golda Meir je sinoči dejala, da je Izrael pripravljen ustaviti vse napade na svoje arabske sosede, kakor hitro bodo ti prenehali z njimi in se držali premirja, ki je bilo sklenjeno po posredovanju ZN junija 1967. Opozorila je posebej na dejstvo, da premirja ni odpovedal Izrael, ampak Naser in ostali arabski sosedje Izraela.
------o----—
Črni panterji hirajo v glavnem mestu deielf
Skrajneži v črnskih predelih
glavnega mesta izgubljajo
voli v, ko se boljšajo tam
življenske razmere.
WASHINGTON, D.C. — Znana črnska organizacija Črni panterji spada med najbolj zagrizene in agilne črnske levičarske organizacije in ima zato na naše črno raso velik vpliv. Zdi se, da je orgnizacija že dosegla vrhunec svojega vpliva vsaj v Wa-shingtonu. Sklenila je že lani da ustanovi svojo politične stranko. Je ustanovila celo vrste akcijskih odborov in odsekov, k naj bi nabirali denar in pristaše za ustanovne občne zbore.
Načrt je bil napravljen tud: za Washington in tja so bili poslani posebni agitatorji. Res sc se zagnali v delo, toda uspehov ni bilo. Črnci so kazali male smisla za novo stranko, še man; seveda pa za denarne žrtve. Tr pojav je voditelje organizacije presenetil in razočaral. Ko so začeli iskati zanj razlago, so u-gotovili, da je na črnce v Wa-shingtonu začelo vplivati boljše življenje.
Večini med njimi se ne god slabo. Imajo stalno delo, se ne bojijo brezposelnosti, jih vsi pustijo pri miru. Skratka: Med njimi pojema požrtvovalna rasne zavednost. Tako nastaja med njimi razpoloženje, ki ga bode zopet lahko izkoristile zmerne črnske struje. Tem pa grozi le ena nevarnost: da se bodo preveč cepile.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
Jutri ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za ranjkega Michaela Žandar na trideseti dan smrti.
V soboto ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Antona Grossa ob 4. obletnici njegove smrti.
Sestanek—
Materinski klub pri Sv. Vidu ima nocoj ob 7.30 sestanek, na katerem bo govoril g. Sam Ske-rotes, glavni manager Cleveland Safety Council. Vabljeni so tudi možje članic.
Odbor za 1. 1970—
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima za 1. 1970 sledeči odbor: predsed. Johanna V. Mervar, podpredsed. Christine Zi-voder, taj. Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid, O. 44132, tel. 732-8583, zapis. Albin Gribbons, blag. John Pečnik, nadzor. Mary Butara, Rose Auble, Jane Gribbons, zastop. za SND in Konferenco SND Frank Zivoder. Seje so vsako 2. srede v mesecu v SND na St. Clair Avenue ob 7.30 zvečer.
Namesto vencev—
Namesto vencev na grob umrle Marije Ciber so darovali za Dom ostarelih v Lemontu po $10: Mrs. Josephine Cimperman in Miss Rose Cimperman, Henrik Kremžar in Janez Močilni-kar-.
Namesto vencev na grob umrlega dr. Vinka Vovka in na grob umrle Marije Ciber sta poslala g. Franc in ga. Angela Sleme $30 za Dom ostarelih v Lemont.
Bistri potoki, veselje ribičev v Koloradu
DENVER, Colo. — V državi Kolorado je okoli 6,008 milj tekočih voda, v katerih žive in se rede postrvi. Večina vseh teh voda je prosta in dostopna vsem ribičem.
V kneževini Lichtenstein sprememba vlade po 42 letih!
VADUZ, Licht. — Lichtenstein je mala kneževina, stisnjena med Avstrijo in Švico. Se je naslonila na Švico, je z njo v carinski zvezi, Švica ima tudi njeno diplomatsko zastopstvo. Kneževina ima le okoli 4,000 volivcev. Ti so pri volitvah 1. 1928 omogočili, da je vlado prevzela koalicija naprednih strank, ki je vladala prav do današnjih dni.
Sedaj je zmagala Patriiotska unija in prevzela vlado. Knez Franc Jožef II. je takoj im eno-
Zadnje vesti
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je v odprtem pismu državnemu tajniku kardiualu Villo-tu dejal, da je neobhodno, da holandski škofje spremene svoje stališče o celibatu duhovščine v luči razmišljanj, ki jih jim je predložil in v “duhu prave cerkvene skupnosti”. te holandski škofje ne bodo sledili papeževemu pozivu, obstoji resna nevarnost cerkvenega razkola.
NEW YORK, N.Y. — Izjava zakladnega tajnika, da utegne biti znižanje obrestne mero
bližje, ko večina misli, je oživela borzo, kjer so vrednostni papirji v pol ure poskočili za preko 14 točk, pa se nato zopet nekaj znižali.
WASHINGTON, D.C. — Pregled industrijske delavnosti v deželi kaže, da so odpusti delavstva vedno češči, vendar še ne splošni. Za sedaj so največji v industriji, ki dela za vesolje, in v avtomobilski industriji.
WASHINGTON, D.C.— Senatni odbor je odložil glasovanje o potrditvi G. Harrolda Cars-wella za člana Vrhovnega sodišča, ko se ukvarja s spremembo določil o volitvah predsednika ZDA.
val novega ministrskega pred-i sednika, ki mu je predlagal no- beni zvezi z habsburško ve ministre. Vladar pa ni v no- sko rodovino.
cesar-
(ill? ct. Clair Avtnue — 431-0<>28 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
» ubiished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing ifditjr: Mary Debevec NAJiOCNtNA:
Združene države:
f 16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mezeča Kanado in dežele izven Združenih držav:
’	$18.90 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
»ndted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; £5.00 for 3 monthz Canada and Foreign Countries:
;	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 monthz
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«eg25|.w 83	No. 24 Wednesday, Feb. 4, 1970
“Zelena revolucija” in njen pomen
Nad nobeno stvarjo se administracija ZN ni tako veselila kot na uspeh “zelene revolucije”. Kaj pa je to?
Združene narode mori že dolga leta skrb, kako bo s prehrano človeštva. Že pred zadnjo vojno so začeli računati, kdaj bo zmanjkalo hrane na zemlji. Računi so kazali od leta do leta na slabše. Zaskrbljenost je postajala večja, strokovnjaki so žie začeli premišljevati, kako bi “regulirali” prirastek prebivalstva, da ne bi lakota morila na milijone ljudi.
Drugi strokovnjaki so šli po drugi poti. Čemu ne dvigniti proizvodnjo hrane samo rastlinske, tudi mesno, ribjo itd.? Ideja se je zdela znanima ustanovama, Fordovi in Rockefellerjevi, tako privlačna, da sta organizirali posebno akcijo na poljedelskih univerzah in zavodih celo vrsto poskusov, kako dvigniti proizvodnjo pšenice in riža. Spadata namreč med glavne predmete dnevne prehrane vsega človeštva. Poskusi so se obnesli nad vse pričakovanje dobro. Treba je bilo stvar še preizkusiti v praksi, izbrane so bile v ta namen države, kjer ne samo hrane manjka, ampak kjer je tudi zemlja, taka kot je, le malo rodovitna. Največ poskusov je bilo narejenih v Indiji in Pakistanu, tam so pa pokazali tudi največ uspeha. Strokovnjaki so se znašli nenadno pred čisto drugo nalogo: kako organizirati proizvodnjo pšenice in riža, da bo blago prišlo v roke revnim in lačnim potrošnikom.
Pri iskanju odgovora na to vprašanje se je pokazalo, kje vsa stvar šepa. Ne morda v proizvodnji sami, ampak na poti od proizvodnje do potrošnika. To je dolga pot in pri tem še ne dosti raziskana.
Najtežji je prvi del poti: organizacija proizvodnje. Za premišljen načrt o proizvodnji je namreč treba najpreje, če smemo tako reči, organizirati zemljo. Res je, da je zemlje za proizvodnjo na pretek, toda na njej visi veliko peg.
Prva velika pega je lastnina zemlje. Življenje kaže, da je ravno najboljša zemlja v rokah ali nadpovprečno premožnih lastnikov ali pa razbita na zelnike, ki so v rokah bajtarjev in kočarjev.
Nadpovprečno premožni lastniki (veleposestniki in veliki ter srednji kmetje) so hitro spoznali koristi novega semena (pšenice in riža) in začeli reorganizirati proizvodnjo. Izbrali so nova gnojila, mehanizirali so čiščenje orne zemlje, oranje, sejanje, žetev in odvoz pridelka z motornimi vozili. Pri vsem tem so prihranili veliko delovnih moči, sezonski kmetski delavci so pa prišli ob kruh. Ker se na tak razvoj ni nihče pravočasno spomnil,, smo dobili nov val brezposelnih delavcev po vsem svetu, le par poljedelsko naprednih držav, med njimi je tudi naša dežela, dela izjemo.
Drugi težaven problem so cene. Velika proizvodnja bi prirodno morala sprožiti padanje cene za pšenico in riž. To pa se ni zgodilo. Skoraj vse države varujejo interese kmetskega stanu in pri tem niso ravno izbirčne v sredstvih in tankovestne pri izbiranju ciljev. To vidimo lahko ravno pri nas. Amerika ima obsežno pokroviteljsko politiko za naše kmetijstvo. Prevzela je določanje cen v svoje roke z namenom, da pomaga malim in srednjim poljedelcem. Podpiranje je postavljeno tako, da imajo od take federalne politike največjo korist ravno velike farme, ameriški potrošnik, ki je povprečno veliko revnejši od velikih farmarjev, pa mora plačevati za pšenično moko in riž visoke cene.
Pa vse to že prenašamo v Ameriki. Hujše je na primer v Indiji ali Pakistanu. Tam je “zelena revolucija” postala vir za dodatne dohodke ravno veleposestnikom, do-čim mali kmetje od tega nimajo ničesar, ker imajo premalo zemlje. Zato bo zelena revolucija postala šele takrat blagoslov za človeški rod, kadar bo izvršena nova agrarna reforma, ki naj bajtarjem, kočarjem in poljedelskim delavcem, ki so sedaj brez posla, dodeli potreben košček porabne zemlje.
To pa še ni vse. Revež si s pridobljeno zemljo ne more pomagati, ako nima denarja, da bi nakupil poljedelske stroje, sam ali skupaj s srenjo, poševno seme, primerno u-metno gnojilo, obenem pa tudi postavil potrebna skladišča itd. Treba je torej preskrbeti bodočim kmetom potreben kapital in jim povedati, kako naj ga pametno rabijo.
Težavno je tudi vprašanje prehodne dobe od dneva, ko mali kmet dobi zemljo, pa do dneva, ko lahko svoj pridelek vnovči, kolikor ga sam ne rabi. Ta prehodna doba lahko traja tudi po par let. Ni namreč nikjer napisano, da ne bi vremenske nezgode pokvarile vse račune. Tudi na to mora misliti tisti, ki si je postavil nalogo, da omogoči malemu človeku vse koristi zelene revolucije.
Zato moramo smatrati novo kakovost poševne pšenice in riža le za začetek dolgotrajne akcije, ki bi res osvobodila človeški rod strahu pred lakoto. Pri tem ne smemo prezreti, da so ravno mali ljudje na deželi, ki jim je v prvi
vrsti namenjena dobrota zelene revolucije, praviloma tudi gospodarsko najbolj zaostali. Prevzgojiti take v napredne male posestnike, je res težavna naloga.
Zaenkrat imamo le Združene narode, ki bi lahko organizirali vse članice ZN, kako težko in odgovorno je to delo. Iz njegovih besed bi človek sklepal, da bo predmet: zelena revolucija odslej trajno na dnevnem redu na vseh rednih skupščinah ZN. Seveda bo moral Tant s svojo administracijo poskrbeti, da diplomatje ne bodo le govorili, kot so navajeni, ampak tudi sklepali o načrtih, ki jih praksa ne more ubiti. Ni važno, ali so akcije v posameznih državah velike ali majhne. Važno je, da jih kdo spravi v prakso. Sreča pri ideji zelene revolucije je v tem, da se poskusi dajo organizirati v velikem in malem obsegu. Morda bi bile ravno skromne akcije vsaj v začetku bolj priporočljive kot velike. Zahtevajo manj agrarne reforme, manj kapitala, manj strokovnjakov in omogočajo zanesljivejšo izbiro kandidatov za bodoče male kmetije, ki bi lahko preživljale posamezne kmetske družine.
I BESEDA IZ NARODA |
M	p
Dr, Vinko Vovk je bil trden, umirjen značaj
CLEVELAND, O. — V sredo, 28. januarja 1970, je malo po šesti uri zjutraj zazvonil telefon. Prijel sem za slušalko in zaslišal go. Edo Vovk: Danes zjutraj ob treh je umrl Vinko v bolnišnici sv. Jožefa v Tucsonu. Oglasil se je še rev. Matt Jager in ponovil
Dr. Vinko Vovk
ter pojasnil žalostno novico. Pretreslo me je in skoraj ne bi verjel, da mi ni še vedno v ušesih zvenel glas ge. Ede in preč. g. M. Jagra, ki živi v Arizoni zaradi njegovemu zdravju bolj primernega podnebja. Popoldne sem poklical Grdinov pogrebni zavod in župnišče sv. Vida zaradi pogreba, kot je ga. Eda želela, “ker sva bila pri Sv. Vidu poročena in tam sta bila krščena najina otroka.”
V	četrtek zvečer je prispelo truplo pokojnega dr. Vinka Vovka v Cleveland in je bilo položeno v Grdinovem pogrebnem zavodu na St. Clair Avenue na mrtvaški oder. Vsa stena je bila obložena z venci, dekleta in fantje folklorne skupine KRES, ki jo vodita ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar, pa so držali ob mrtvaškem odru častno stražo. Prihajali so pokojnikovi prijatelji in stari znanci, prihajali prijatelji družine in sorodniki, prihajali pa v množicah tudi taki, ki s pokojnim morda sploh niso nikdar govorili, pa so o njem vedeli, slišali in ga spoštovali. V petek so pokojnika kropili in molili ob njegovi krsti ves popoldan in ves večer. Ves čas je stala ob mrtvaškem odru častna straža članic in članov Kresa, Slovenski oktet pod vodstvom g. Janeza Riglerja pa je zapel pokojniku v slovo nekaj slovenskih žalostink.
V	soboto zjutraj se je zopet pomikala mimo mrtvaškega o-dra vrsta rojakov in rojakinj, ki so prišli pokojnemu izkazat poslednjo čast in se poslovit od njega. Rev. Jože Falež je opravil ob 9.30 molitve za pokojne, nato je g. Anthony Grdina začel urejati pogrebni sprevod. Na čelu je bila skupina Kresovih članov 'n članic v narodnih nošah, sledili so častni nosilci krste in nato krsta, pekejnikova žena ga. Eda z otrokoma in sorodniki, nato prijatelji in vsi drugi. Krsto so spremljali ali nosili pokojnikovi stanovski tovariši profesorji g. Janez Sever, g. Vinko Lipovec, dr. Jože Suhadolc, dr. Jože Felicijan, dr. Vlado Rus in dr. Bogdan Novak ter pokojnikovi prijatelji gg. Franček To-
plak, Pavle Košir, Matija Lončar, Stane Ferkul in inž. Bogo Sluga.
Pogrebno sv. mašo so sodaro-vali msgr. A. Baznik, rev. J. Falež in kaplan od Sv. Pavla na Chardon Rd. rev. Clines. Rev. J. Falež je imel kratek govor, v katerem je poudaril, da moramo vsi skozi to dolino solz v večno življenje. Večji del skoraj polne cerkve sv. Vida je prejel sv. obhajilo.
Dolga vrsta avtomobilov se je vila proti pokopališču Vernih duš na Chardon Road, kjer je pokojnikova družina izbrala za Vinka zadnje zemsko počivališče. Pogrebne molitve je ob grobu, obkroženim s člani in članicami Kresa v narodnih nošah, opravil rev. dr. F. Blatnik, nato se je prof. Vinko Lipovec poslovil od pokojnega:
Dragi prijatelj! Ni važno, koliko let je kdo živel, ampak kako. Tvoja so bila polna. Rodil si se v Št. Jurju v Sloveniji, v Celju si končal gimnazijo, v Ljubljani visokošolske študije. Ko so vsi drugi omahovali leta 1945, ker je bilo nevarno za življenje, nisi pomišljal, ampak sprejel mesto ravnatelja slovenske gimnazije v Trstu. Čeprav najmlajši, si kmalu dosegel priznanje in spoštovanje tako pri svojih stanovskih tovariših kot pri dijakih zaradi svoje možatosti, mirnosti in preudarnosti. Prišel je čas in izbral si novo domovino sebi in svoji bodoči družini. Prišel si v Ameriko. Kot si ljubil svojo rojstno domovino Slovenijo, tako si ljubil svojo prisvojeno in svojih otrok rojstno domovino Ameriko. Kot v prvi si tudi v drugi storil vse, kar si mogel za svoj narod. Počivaj mirno v njej, dragi prijatelj, do dneva Vstajenja!
*
Pokojni dr. Vinko Vovk je bil vesel, prijeten družabnik, zvest prijatelj, trden in zaveden Slovenec, skrben oče in soprog. Ni se rad prenaglil. Študiral je dobro in pridno, pa vendar našel čas tudi za vse drugo. Ko je prevzel v Trstu odgovornost za slovensko gimnazijo kot njen rav-Afitelj, je bil često v zelo težavnem in nevarnem položaju. Zavedal se je tega, pa vendar na zunaj ni nikdar tega pokazal.
! Ko so mu rdeči grozili, se je odločno in mirno postavil pred 'vhod gimnazije češ: Tu sem, le j pridite! Niso prišli, ker so po-! znali njegovo trdnost in odločnost.
Slovenci v Trstu so pokojnemu dr. Vinku Vovku lahko hvaležni, ker jim je v dobri meri o-hranil srednje šole. Da je bilo , več takih mož tedaj v Trstu, bi I lahko rešili za slovenstvo še marsikaj in Slovencem se ne bi bila treba zdaj boriti za slovensko uradovanje. Tedaj so ga jim Angleži in Amerikanci ponujali. 'Zal ni bilo dovolj preudarnih in 1 dalekovidmih mož, ki bi kot pokojni dr. Vinko Vovk spoznali priložnost za slovenski narod in razumeli čas.
Iz Trsta je dr. Vinko Vovk prišel v slovenski Cleveland,
kjer je našel nekaj znancev iz tajniku Federacije upokojencev domovine. Naglo se je uživel, J Josepha Okorna, 1096 E. 68 St., naglo vključil v slovensko sre-J Cleveland, Ohio 44103, tel. EN dino. Dosegel je lep položaj v11-4847.
raziskovalnem oddelku General! K temu naj dodam, da so ti Electric Company, pa ga to ni'grupni izleti po znižanih cenah zapeljalo kot prenekaterega ro-|tudi iz New Yorka na Brnik in jaka in rojakinjo, da bi sloven-^azaj z najmodernejšimi letali.
stvu in slovenski sredini pokazal hrbet. Ostal ji je zvest in de-
Ne odlašajte! Javite se pri tajniku, kakor hitro je mogoče.
lel v njej, skušal pomagati, kjer j Sklenjeno je bilo tudi, da bo je le mogel in kjer je imel za to imela federacija tudi letos sku-priložnost. Nikdar se ni rinil v pen piknik in sicer v sredo, 5. ospredje, ni mu bilo za čast, zanj (avgusta, na novih izletniških je bilo važno delo, skupni napor prostorih ADZ. Na seji sta bili za uspeh. Bil je zaveden, trden, tudi sprejeti dve resoluciji. Ena preudaren Slovenec, ki je stav-'poziva lokalne mestne predstavljal narodno korist vedno in po- nike, da strožje podvzamejo ko-vsod na prvo mesto. Ni rad sli-jrake proti zločinstvu. Danes ni šal nerganja. Če se mu je zdelo,|Več varno iti sam ponoči na ce-da koga po krivici napadajo alijsto. Druga resolucija je proti a-postavljajo v slabo luč, se je o-Jgresiji jeruzalemske vlade. Našo glasil in potegnil zanj, pa naj je‘vlado poziva, da jo ne zalaga bil to njegov prijatelj ali ne. Ži-Jveč z orožjem in ji ne nakaže vo se je zanimal za Slovenijo injveč kreditov. Resolucija stoji za razmere tam, rad je imel svo-jna principih Združenih narodov,
jo rojstno domovino in ji je skušal pomagati k ugledu in spoštovanju s svojim delom in z besedo. Prav tako je imel rad tudi Ameriko, ki si jo je prevzel za svojo drugo domovino. Poznal je njene slabe in njene dobre strani. Rad je razpravljal o njej, ni pa rad poslušal neutemeljene in nestvarne kritike in pritožbe čez njo.
Prenekateri večer smo prebili skupaj v razgovoru in igri, vedno je bil Vinko prijateljsko razumevajoč, preudaren in miren, vesel, šegav in družaben. Poslovil se je tako nenadno, da mu nismo mogli reči niti — zbogom. Vrnil se je, da smo ga mrtvega spremili na zadnji poti sredi veselega, sončnega dne, ki so mu bili tako ljubi.
Počivaj v miru, dragi Vinko! Ge. Edi, sinovoma Marku in Leonu ter vsem sorodnikom globoko sožalje. Misel na pokojnika, ki je v zadnjih letih telesno dosti trpel, pa vse mirno nosil, naj Vas krepi v urah stiske!
Vili
Obhajilna nedelja DNU
*
CLEVELAND, O. —■ Prihodnja nedelja, 8. svečana, je obhajilna nedelja za vse ude Društva Najsv. Imena Jezusovega župnije sv. Vida. Za skupen odhod k sv. maši ob 8. uri se zberimo ob 7.45 v veži šolske dvorane! Po tej sv. maši imamo skupen zajtrk v dvorani pod cerkvijo, po zajtrku pa kratek društveni sestanek. Kdor le more, naj se skupne obhajilne sv. maše udeleži; prav tako pa tudi po njej zajtrka in društvenega sestanka.
Ta mesec je v naši organizaciji posvečen nabiranju novih u-dov. V naši župniji je še precej mož in fantov, ki niso naši udje; vabimo jih, naj se zdaj priglase. Ne bo jim žal.
France Sever
da vrnejo ugrabljeno ozemlje spet Arabcem.
Ob zaključku. — Euclidski klub vabi občinstvo na svojo letno veselico v soboto, 8. februarja, na Recher Ave.
Piknik Euclidskega kluba se bo vršil 9. julija na izletniški farmi SNPJ.	L. P.
Pri Federaciji •ipokojencev
CLEVELAND, O. — Januarska seja zastennikov federacije upokojencev, vršeča se v SND na St. Clairju, je bila prav živahna in konstruktivna. Med raznimi razpravami je bil tudi osvojen sklep, da upokojenci naredimo tudi letos izlet v staro domovino. Pogoji za to potovanje so letos nad vse ugodni. Potovalo se bo lahko z velikimi in hitrimi jugoslovanskimi jet letali, in sicer direktno iz Clevelanda na Brnik in nazaj po zelo znižanih cenah. Jugoslovanska vlada ima dve novi jet letali Boeing 707 za 186 potnikov, kateri bosta vozili iz Clevelanda a Brnik in nazaj in enkrat iz Chicaga brez vmesnega pristanka. Tako lepih prilik za potovanje še nismo imeli nikdar.
Kaj vam je storiti, če mislite letos potovati? Najprej se obrnite na vašega tajnika upokojencev, kateri vam bo dal več potrebnih informacij in vas bo javil agenciji Kollander. Zunanji se lahko obrnete direktno na gl.
Povabilo slovenskim pesnikom v Ameriki
CLEVELAND, O. — Na svojem poslednjem zborovanju v New Orleansu novembra 1969 je Ameriško društvo učiteljev slovanskih in v z hodno-evropskih jezikov (AATSEEL) sprejelo sklep, da se na programu za sledeče zborovanje v New Yorku decembra 1970 čitajo poezije južno-slovanskih pesnikov, ki še niso objavljene v matičnih državah Bolgariji in Jugoslaviji. 1st: predlog je tudi bil sprejet za regionalno konvencijo AATSEEL južnih držav, ki se bo vršila v Memphis-u, Tennessee, oktobra 1970. Za to-poslednjo konferenco je rok že 1. maja 1970 in vsaka grupa bo imela na razpolago 20 minut časa za recitacije.
Slovenski pesniki so seveda tudi povabljeni, da predložijo svoje pesnitve in angleški prevod istih, profesorici Olgi Sha-skevich, Program Director, Southern AATSEEL, D e p artment of Foreign Languages, New Mexico State University, Las Cruces, New Mexico, 88001. Prosim naše pesnike naj se temu povabilu odzovejo; če bodo prisotni na konvenciji, bodo lahko osebno prečrtali svoje pesmi. Za na-daljne informacije in morebitno pomoč pri prevodu se lahko obrnete ne podpisanega.
Vladimir J. Rus,
Dept, of Slavic and East European Languages Case Western Reserve University 31234 Bellflower Cleveland, Ohio 44106
Liiijm maškaradni pies letos zadnjič?
CLEVELAND, O. — Z Lojzetom delava isti tovarni in skoraj na isti stroj, zato se večkrat vidiva in veliko predebatirava. Včasih opravljava druge (na dostojen način seveda in med štirimi očmi), največkrat pa se lotiva resnih zadev in med eno takih sem ga vprašal, ali je kaj resnice na govoricah, da je letošnja maškaradna veselica zadnja.
Lojze je odgovoril, da to ni res in da takih govoric sploh ni bilo, ampak sem si jih jaiz izmislil, da bi bil naslov tega dopisa čm bolj senzacionalen in bi pritegnil pozornost tudi tistih, ki so že brali Anceljev članek o tej maškaradi v petkovi številki A-meriške Domovine.
Omenil je tudi, da čeravno so časi, v katerih živimo, zelo resni, bo vendarle to soboto, 7. februarja, dana priložnost starim in mladim, poročenim in samcem, rojakom z maskami ali brez
njih, da se poveselijo v domači družbi, ob zvokih orkestra Veseli Slovenci in proslavijo pusta po stari slovenski navadi.
Tudi mi je zaupal, da če koga dobi, da se tisti večer kislo drži in s tem kvari splošno razpoloženje, ga bo poslal k meni, jaz pa naj mu kupim kozarček rdečega in povem en dober “vic”, da ga tako s skupnimi močmi spravimo v dobro voljo.
Mislim, da predobro poznam naše ljudi in dosedanje Lilijine maškaradne veselice, da bi se mi bilo treba bati, kaj če bi se res kdo grdo držal na njej. Sicer kot ga imamo zadnje čase, hitro pa se človek v takem vremenu, lahko prehladi in mene že dva dni kašelj nadleguje, tako da nič gotovega ne vem, kako bo z mano v soboto.	Mecan
------o-----
Primerjava podatkov o krvnem pritisku
ŽENEVA, šv. — Visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, prevelika telesna teža in sedenje pri poklicnem delu sicer lahko pospešijo potek srčnih bolezni do tragičnega konca, vendar jih ni mogoče označevati za edine vzroke srčnega infarkta. Pred kratkim objavljeno poročilo svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ženevi navaja ned drugim, da so ljudje v mnogih tropskih deželah preveč debeli, t.j. pretežki, kakor v Evropi in v Severni Ameriki, se malo gibljejo, imajo visok krvni pritisk in morda tudi sladkorno bolezen, vendar je tam bistven' manj smrtnih žrtev srčnega infarkta.
Po tem sklepajo izvedenci WHO, da se ljudje v Afriki in Aziji s tamkajšnjim načinom življenja ali z dieto izogibljejo smrti zaradi srčne kapi. Medtem ko je visok krvni pritisk v idustrijskih deželah Evrope in Severne Amerike pri starejših ljudeh tako rekoč normalen pojav, ostaja pri nomadih v severni Keniji vse življenje praktično nespremenjen. Prebivalci Cookovega otočja na primer visokega krvnega pritiska ne poznajo, močno pa je razširjen med drugimi Polinezijci, ki živijo na bolj razvitih področjih. --------------o-----
Knjiga o p. Piju v slovenščini
Tudi med nami v zdomstvu jih je mnogo, ki se zanimajo za p. Pija (umrl 1968), edinstvenega človeka naše dobe, moža božjega s Kristusovimi ranami, o katerem se je lani (1968) začel škofijski proces za njegovo raz-glašenje za blaženega. Že za njegovega življenja je bilo napisanih veliko njegovih življenjepisov. Prvi slovenski življenjepis o p. Piju izide ta mesec, in sicer ga bo izdal kapucinski samostan v Škofji Loki.
------o-----
O Pavlihovi pratiki
Doma je izšla po več letih zopet slovenska Stoletna pratika. Zanimivo je, kar piše ta v svojem uvodu o Pavlihovi pratiki, ki jo ponujajo tudi rojakom po ZDA in drugod po svetu. Stoletna pratika pravi o njej, da že šestnajsto leto z zmaličenimi koledarskimi podobami, ki so smešenje svetniških vzdevkov, in s praznimi marnjami soli Slovencem pamet, ko bi sicer s pravo besedo zdravemu humorju nihče ne oporekal.
V 'zadnji Družini piše neki kmečki fant, da so mu rekli njegov starši, potem ko je bil prinesel domov omenjeno Pavlihovo pratiko, naj mi tega nikar več ne nosi v hišo, češ, poglej, kako se norčujejo iz tega, kar ie versko in sveto, najbolj j svetnikov. Za sam sveti I so narisali nago Evo .. .
------o—----
četrtino pšenice
TOPEKA, Kan. — Nekako eno četrtino površine države Kansas je posejane s pšenico. Na tej površini pridelajo nekako eno četrtino vse pšenice v ZDA.
KRIŽ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar
Zadaj so se razgovarjali in smejali. Izmed vseh glasov se je razločil tanki, brenčeči glas klepetave šivilje, postarne device, suhotne in bledikaste. Hanci se je zdelo da govori samo zanjo in resnično se je bila šivilja nekoliko sklonila in je govorila glasneje.
“Včeraj sem ga videla na fari! Šel je moško in me še pogledal ni. Mi tudi ni do njegovih besed! Gosposki je bil, širok klobuk je imel, kakor reto, in žametno suknjico. Po vsej fari že govore, da je začel z novo učiteljico. S tisto, ki se ozira za vsakim moškim in sodi v šolo kakor jaz na prižnico ..
Tone se je razsrdil, sam ni vedel zakaj.
“Kaj pa te brigajo drugi ljudje gobezdalo? Naj začenja s komer hoče, njegova reč je!”
Šivilja je govorila dalje, sklonila se je še bliže.
“Ampak lepa je, tudi ve, da je lepa! Našemi se, da bi me bilo tako sram na cesto. Bluzo nosi, ki ima rokave široke in komaj do komolcev in ki je izrezana pod vratom. Pravijo celo da kadi cigarete in jaz jim verjamem ... Takoj ko je prišel, ga je dobila amanice, pa težko, da bi ga izpustila ...”
Hanci je bila koža na obrazu trda kakor iz usnja, od čudnega strahu se ni upala ozreti nikamor, ne premekniti se. Ubežala bi neusmiljenim besedam, toda nagnila se je bila tudi sama, da bi slišala bolj natanko. Drugi so se razgovarjali naglas, Hanca pa je slišala samo tanki, brenčeči glas šivilje.
“Lepe reči pripovedujejo o njem! Živel je v mestu, da je človeka sram povedati, pa se še baha. Sam je pravil davkarici, s koliko ženskami je imel opravila; že na obrazu se mu pozna, da je babjek. Jaz bi ne marala več zanj, če bi bil od glave do nog z zlatom okovan!”
Tone se je okrenil.
“Če ne boš zdaj precej tiho, te vržem z voza!”
“Kaj pa sem povedala hudega? Komur ni prav, pa naj si Pomaga!”
Videla je njegov obraz in je utihnila.
Tone se je sklonil k Hanci.
“Ne poslušaj babjih govorici Pa ne zameri mi, če sem te morda kaj razžalil!”
Hanca se je začudila in laže ji je bilo poleg njega ...
Globel se je zaprla za njimi, Razprostrla se je ravan in sonce je zasijalo. Voz je zavil okoli hriba proti fari. Od daleč se je že svetil visoki beli zvonik farne cerkve, lesketale so se hiše, Raztresene po lagodno se spenjajočem holmu. Nebo je še vse Žarelo, sonca pa se je svetil samo še rumeni rob in' je tonil 2a hribom.
“O mraku dospemo, baš o pra-vem času! ’
Tonetu je bilo nekako tesno; Rad bi bil govoril, toda besede so mu nenadoma pošle. Ozrl se jo postrani na Hanco in zaželel si je, da bi ji povedal nekaj prijaznega, tako da bi se nasmehnila.
“Babje govorice vse skupaj! On že ve, zakaj ni pisal in zakaj Ui prišel. Človek, če se le usekne da cesti, pa je že ljudem v zobeh.”
In resnično se je Hanca nas-’dohnila. Zakaj oglasilo se je z o besedo tisto plaho upanje, ;; . ; spalu v srcu. Ni mogoče,
: i bil pozabil — ni mogoče, da bi pozabil človek tako hitro dolo dolgo življenje! Zmerom je Se v njegovem srcu, vse od pr-Vega prijaznega pozdrava do ža-lostnega slovesa. Vse težke mis-h so ge v njegovem srcu, vse Veselo upanje tistega življenja in vse ljubeznive besede.
“Ne, ni mogoče!”
“Pogledala je Tonetu v obraz s polnim prosečim pogledom in Toneta je izpreletelo.
“Poženi vendar! Kaj se ti sanja?”
Sonce je zatonilo, hiše na fari so obledele in tudi zvonik se ni več svetil. Od juga so hiteli oblaki, pokrivali so pol neba, trgali so se in lovili, izza hriba so se dvigale zmerom gostejše in temnejše plasti.
“Drugače pa pomisli, Hanca, da se peljemo na veselico in bodi vesela! Če ti pogledam v oči, mi je še samemu tako. da bi šel in pretepel prvega človeka, ki bi ga srečal na cesti!”
Konja sta stopala korakoma; voz se je pomikal počasi po veliki cesti skozi faro in je ustavil pred krčmo.
Učitelj jim je prišel naproti. Rdeč je bil že v obraz, črna suknja mu je bila nekoliko povaljana.
“No, da ste prišli! Že sem skoro obupaval nad Vami! V tej oeznici ostanete? Tudi prav, tam je tako vse polno... Kako se počutite, Hanca?”
Pogledal ji je veselo v obraz In je videl vprašanje v njenih očeh.
“Eh, kaj se brigam jaz! Boste že sami videli!”
Družba se je napravila v krčmo.
“Takoj pridem za vami!” je zaklical učitelj in je odhitel po :esti; perotnici starinske suknje sta frfotali v vetru.
Amerikanec je pogledal jezno za njim.
“Kaj pa se vrti to motovilo skoli tebe?”
Hanca je sedla k nizkemu oknu in je odgrnila zeleni zastor, ki je bil napol zagrnjen.
“Zdaj pa pij, Hanca, pa pusti na miru vse nespametne misli! En sam kozarec, pa boš videla, kako se bo vse izpremenilo in i.voja ličca bodo spet tako rdeča kakor prej ... Trči z mano!” Hanca je omočila ustnice in je postavila kozarec na mizo; Tone je izpraznil na dušek in si je natočil iznova. Obraz se mu je zasvetil in žile na čelu so mu nabrekle.
“Če nočeš, pusti! Meni tekne nocoj kakor še nikoli in če bi se še dolgo vozil s tabo, Harca, bi bil kmalu pijanec! ’
Izpraznil je vdrugič; Hanca se je prestrašila njegovega pogleda.
“Za takole mevžo, ki ni vredna ... no, Bog z njim! Ampak toliko rečem, da ni vreden niti ene tistih tvojih žalostnih misli! Ne zato, ker ga imaš rada — Bog ti blagoslovi ljubezen —, samo zato, ker je mevža in drugega nič!”
Natočil je in je prijel za kozarec, Hanca ga je pokrila z roko. “Ne pij, Tone!”
Razjasnil se mu je obraz in zasmejal se je kakor otrok.
“Kaj bi ti dal za to prijazno besedo, Hanca? Ne bom več pil, če ukažeš tako, ne pokusim nikoli več kapljice. In še jedel ne bom, če rečeš, da ni potreba, in tudi dihal ne! Res, Hanca, rad bi, da bi mi ukazovala!”
Hanca se je nasmehnila in oblagodaril ga je prijazen pogled ...
Mimo okna je prisopihal učitelj, še bolj rdeč in bolj prašen nego prej. Stopil je v krčmo in je sedel na klop poleg Hance.
“Čas bo, ti lepa mežnarjeva hči — ti beli cvet globeli senč-notemne! ... Na jeziku mi leže jambi in v nogah, slavnostni govor me je napravil vrtoglar vega ... Napravite se kmalu, ob pol osmih je pričetek, to se pravi, kakor so bo hotelo moji malenkosti, zakaj z mano se stvar začenja!”
(Dalje prihodnjič)
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Potem sem nadaljeval s potovanjem po Poljski in Češkoslovaški. Bilo je zanimivo in poučno. S tem, da sem potoval preko komunističnih držav za železno zaveso, pa marsikomu ni bilo všeč, zlasti, ker sem bil v Rusiji. To se je pokazalo ob moji vrnitvi. Prišel sem na slab glas. Komunist je, so dejali in neka ženska me je na križišču St. Clair in E. 62. ceste ozmerjala: Vi, Grdina, da vas le sram ni, ko ste šli v Rusijo! Ker je bilo to prav pri prometni luči in se je bilo treba radi avtomobilov podvizati čez cesto, ji nisem odgovarjal, kar je bilo še najbolje. Odgovarjati na taka izzivanja bi bilo toliko kot nasiti vodo v Savo. Drugi zmerjali sicer niso, videlo pa se je, da jim ni všeč in so me nekateri le bolj postrani gledali, češ: Nič mix ni zaupati temu komunistu.
Kljub temu, da je bilo to potovanje tako neugodno sprejeto, me to nd prav nič motilo in sem bil zelo zadovoljen. Bolj kot z drugimi: Videl sem Rusijo. Prej kot vojni ujetnik, zdaj kot svobodni Amerikanec. Med to prvo in drugo dobo je bila velika razlika. Nikoli bi ne verjel, da se bo ta država tako naglo dvignila, kot se je, zlasti vojaško. Bitka pod Stalingradom je dokazalo, da so Rusa šp1 vedno Rusi, pa naj jim vlada car ali pa komunist. Rusija ostane Rusija in kar je še posebej važno, da je slovanska. To marsikomu ni všeč. Da ni všeč ne-Slovanom, je razumljivo, da pa ni všeč mnogim Slovanom, pa ni'razumljivo; je pogrešno.
Res ni vse tako, kot bi želeli in hoteli, dejstvo pa je, da brez Rusije pravega skupnega slovanstva ni. Tega se zavedajo Nemci, Angleži, Italijani in drugi. Od tod trenja proti Rusiji, ker se jo boje, posebej pa iz ozira na združenje Slovanov. Slovenci bi morali biti v tem oziru le bolj pametni, pa uvidevni, kar žal niso, in nekateri so odločno poti Rusiji. To sem spoznal prav po vrnitvi iz Rusije, kar je popolnoma napak. Mar pričakujejo Slovenci kaj dobrega od Angležev, Nemcev in Italijanov? Če to, ste v zmoti, do-čim od Rusov pa že lahko. Prav s tega stališča sem šel v Rusijo. Ne kot komunist, kar so mi skušali naprtiti na ramo, ampak kot Slovan. Komunizem sem videl in spoznal, ko mnogi v Sloveniji o njem še pojma niso imeli; zato sem odločno proti njemu, sem pa za Ruse, ker So naši Slovani in brez njih ostali
Slovani ne moremo nikamor najmanj pa Slovenci.
To so moje misli k mojim raznim potovanjem, ki so se pričela že kar na moj rojstni dan, pa sem se v cerkvi sv. Jožefa v Nazaretu spomnil tudi mojih botrov, ki sta potem, ko sta mesto mene izpovedala vero v Troedinega Boga, porabila ves dan, da sta me prinesla iz župne cerkve sv. Vida v Preserju na Prevalje. Naj dobri Bog povrne vsem; tako staršem kakor botrom.
Črnci v Sudanu se le nad 7 let upirajo
Sudan je obsežna država ob gornjem Nilu med Egiptom na severu in Abesinijo na jugu. V severnem in srednjem delu živi okoli 9 milijonov Arabcev, v južnem pa okoli 6 milijonov črncev. Obe skupini se ne moreta med seboj in črnci na jugu so začeli pred 7 leti boj za neodvisnost. Vsi poskusi oblasti upor streti so doslej propadli.
V južnem Sudanu se šest in pol milijona črncev že sedem let upira dominaciji 9 milijonov Arabcev; državljanska vojna je doslej
V kripti pod glavno cerkvijo	ze po1
,;sx t.x— i---------1-	žrtev. Gverila se nadaljuje tudi
obiščem še lično kapelo, kjer je bila po starem izročilu delavnica sv. Jožefa, kjer je ta moj patron opravljal svoj tesarski posel ter z delom svojih rok služil kruh zase in svojo nebeško Družino. On, rednik učlovečenega Boga, Sina božjega je bil preprost delavec-tesar, čeprav je bil iz hiše kralja Davida, pa je delal, trdo delal za svoj kruh, kruh, ki sta ga jedla od dela njegovih rok božja Mati in Sin božji. Pri tem delu mu je pomagal Jezus, ki je tukaj odraščal v mladeniča ter bil svojemu redniku Jožefu in Materi božji povsem pokoren, kakor to piše v svojem evangeliju sv. Luka: “In jima bil pokoren ,..”
Gotovo si že videl podobo Sv. Družine:	Sv. Jožef teše ali pa
po obljubah o večji avtonomiji, ki jih je dala nova, bolj levo usmerjena vlada v Kartumu.
Anya Nya je ime za smrtonosni strup, ki ga pridobivajo iz zmletih glav posebne vrste kobre. Anya ‘Nya pa je tudi ime, ki si ga je nadelo 10.000 gverilcev iz treh provinc na jugu Sudana. Ti slabo opremljeni in še slabše oboroženi gverilci praktično vladajo v južnem Sudanu ob podpori velikanske večine črnskega prebivalstva.
Razen v nekaterih mestih in v maloštevilnih vaseh kroji zakon Anya Nya pravico o gozdovih, sredi močvirij in po ravnicah, kjer razsaja malarija. Vsaka družina plačuje davek. “Plačujemo davek — je rekel starec
žaga, pri delu mu pomaga Jezus,iz vasi ~ ker naši fantje nimajo kot mladenič: On, druga božja ne orožja ne municije ne obleke, oseba Presv. Trojice, ki je spre-|^k^e nas k temu ne sili.” jel nase človeško naravo, pa ta-l V južnem Sudanu težko nale-korekoč vajenec pri redniku svJIiš na vladnega funkcionarja iz Jožefu, ■ delavec, dočim Mati Kartuma. Čimbolj izolirati črn-bpžja prede. Tako je živela in °b iz južnih provinc je del vla-
delala vzor vseh družin: Sv. Družina. Krasen vzgled vsem. Tu je tudi zgled, da delo za človeka ni nobena nečast.
Sv. Jožef, ki je tu^gj vršili svoj tesarski posel, je velik pri-prošnjik pri Bogu in pomočnik za zadnjo uro. Pri njegovi smrti sta bila navzoča Jezus Kristus in Brezmadežna Devica Marija in njegova smrt je bila res lepa. Zato se mu mnogi priporočajo za srečno zadnjo uro. Njegovo ime so nosili vladarji in drugi veliki možje, med njimi papež Pij X., ki je bil pred izvolitvijo za papeža beneški patriarh-kardinal Jožef Sarto ter diktator Rusije Jožef Vizarionovič Stalin. Torej dva popolnoma različna, a oba velika: oba krščena na ime sv. Jožefa, To ime je bilo in je še danes popularno ter zveni povsem res moško; ne kakor nekatera takozvana gosposka imena, ki ne veš, ali so poganska ali krščanska. Med ženskim spolom pa je najbolj popularno ime Marija.
(Dalje sledi)
Mesec hurikanov
Mesec september je v ZDA čas, ko so hurikani najčešči.
dne politike. Prej ali slej se bodo utrudili in se bodo morali vdati, pravijo. Toda morala črncev je visoka, čeprav jim primanjkuje hrane in živijo bolj bedno kot najbolj bedni v sosednjih afriških državah.
Plemenski poglavar Yoseke Yongo iz vasi Yaribe, ki je prav takšna kot stotine drugih vasi tam okoli, pripoveduje, da je v zadnjih dveh letih od 400 rojenih otrok umrlo 111 otrok zaradi ošpic, oSlbVskega kašlja in pljučnice. Samo enkrat so se vaščani podali v bližnje mesto po zdravniško pomoč. “Decembra lani— pripoveduje Yongo— je brat poslal svoje štiri otroke v mestece Yei. Arabci so jih v bonišnici aretirali in jih pobili.”
Skoraj vsaka črnska družina pripoveduje podobno grozljive zgodbe. Vojna na jugu je sicer sedaj manj silovita, toda vladne Konflikt je vsekakor takšne na-
in topove kalibra 88, ki so jih kupili na “črni borzi” v Kongu. Od treh gverilcev sta dva oborožena z lokom in puščicami. Tisti, ki imajo puške, pa nimajo dovolj streliva, da bi lahko tvegali daljši spopad z arabsko garnizijo. Prav tako nimajo sredstev za zveze in niti enega radijskega oddajnika. Kadar se polkovnik James Loro, poveljnik gverilcev v provinci Gornjega Nila, poda na inšpekcijo, mora peš ali pa v kanuju opraviti tudi 300 milj doglo pot.
“In vendar — pravi 24-letni Loro — tudi v takih okoliščinah napadamo s strojnicami oborožene motorne čolne vladnih čet.”
Šef vseh gverilcev je 59-letni general Tafeng, oblečen v preprosto uniformo navadnega vojaka. Pred pol leta je na ozemlju, ki ga kontrolirajo gverilci, odvzel oblast civilistom, ker jih je obtožil, da si prilaščajo denar, ki ga prebivalci plačujejo kot davek. Njegov prvi ukrep je bil ta, da je južni Sudan proglasil za neodvisno državo z imenom Anydi. Sedaj skuša dobiti orožje iz Zahodne Nemčije in iz Izraela. “Bog pravi, da morajo biti ljudje svobodni— pravi Tafeng— Arabci pa nam nikoli ne bodo dali svobode. Nanje ne moremo računati. Naj nam ponujajo karkoli, mi zahtevamo popolno neodvisnost.”
Novi vojaški režim v Kartumu se še ni odločil, kaj bo storil. Stara taktika, izolirati jug, je imela za posledico, da se je odpor črncev še okrepil. Če bi dali južnim provincam večjo avtonomijo, bi to samo še spodbodlo separatistične težnje. Skoraj vsa elita sudanskega juga je na strani Anya’Nya in prav gotovo ni pripravljena, odpovedati se neodvisni Anydi v zameno za zelo megleno lokalno avtonomijo.
Če bo generalu Tafengu us pelo dobiti orožje v tujini, je skoraj gotovo, da si ga bo preskrbela tudi vlada v Kartumu.
čete iz mestnih garnizij od časa do časa uprizorijo izpade; požigajo vasi in pridelek, ubijajo ženske in otroke. Gverilci Anya’ Nya bi se sicer radi bolj pogosto spopadali z arabskimi četami, ker pa nimajo modernega orožja, se zatekajo v zasede.
V glavnem imajo stare kitajske puške, belgijske mavzerke
rave, da v raznih državah vzbuja simpatije za eno ali drugo stran. Arabske države bodo podprle vlado v Kartumu, države črne Afrike pa utegnejo dati pomoč Anya’Nya.
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE
MESTO VESOLJSKE DOBE? — Do neke niere vsekakor! Slika kaže postajo podzemne železnice v' Tokiu. Postajo so nedavno odprli in je urejena in opremljena z vsem najmodernejšim. Tokio ima okoli 70 milj dolge proge pod zemljo, po katerih se vozi vsak dan okoli 2.5 milijona ljudi.
George Wallace ni več vsemogočen v Alabami
BIRMINGHAM, Ala. — Kako
nevarno je verovati “splošnim političnim informacijam”, priča sledeči slučaj:
Pod vtisom tiska, radia in televizije misli politična javnost, da demokratske organizacije izgubljajo druga za drugo sposobnost za aktivno politično življenje. To ne drži vselej in povsod.
V	državi Alabama je bil do sedaj znani demokratski odpadnik G. Wallace vsemogočen politik. V svoji težnji po neodvisnosti do demokratov se mu je celo posrečilo, da je pri zadnjih predsedniških volitvah dobil nad 10 milijonov glasov. To ga je tako navdušilo, da je začel pripravljati kampanjo za novo kandidaturo. Prva stopnja na tej poti naj bi bila ponovna kandidatura za guvernerja v državi Alabama. Kot guverner bi namreč veliko lažje obnovil svojo kandidaturo za predsednika ZDA.
Na tej poti se mu je nemarno zataknilo: na konvenciji alabamske državne demokratske stranke so se liberalni demo-kratje združili s črnimi somišljeniki in podrli vse politične načrte bivšega guvernerja. Wallace se bo moral pošteno boriti, da bo sploh še ostal, na političnem površju.
Potek demokratske konvencije v državi Alabami štejejo južni politiki med najvažnejše letošnje politične dogodke na jugu naše dežele; Lahko Še zgodi, da bo Wallace izginil iz polftilce, dočim bodo črnski politiki na jugu hitrejše dosegali ravno-pravnost z belimi tekmeci.
1 1 O	. M«	(f
V	Londonu govorice o parlamentarnih volitvah
LONDON, Ang. — Takih govoric je veliko, tudi prave utemeljitve ni zanje, pa vendar jih je sprožila zadnja pot ministrskega predsednika Wilsona v A-meriko. Wilson hoče na vsak način povečati svoj ugled v angleški javnosti. Počemu, ako ne za volitve?
Do rednih volitev je še čas; morajo biti najpozneje v aprilu 1971. Angl eški konservativci mislijo nanje in se na tihem nanje pripravljajo. Nočejo, da bi jih Wilson presenetil. Za voliv-no geslo so si izbrali: “Za red in mir!”
Moški dobijo delo
Iščemo delavce
Ste že upokojeni in bi radi delali po par ur na dan? Mi rabimo izkušene izdelovalce orodja za različna zanimiva dela. Majhna tovarna, prijetno ozračje, nič pritiska. Kličite 531-8200.
Discharge Machining Inc. 21711 Tungsten Rd. Euclid, O.
(26)
ženske dobijo delo
Iščemo čistilko
Iščem žensko za splošno čiščenja privatnega doma po enkrat na teden, v bližini E. 185 ceste. Kličite: 531-7211.
(25)
Help Wanted Female
Cleaning woman
For factory offices
361-6264	(24)
MALI OGLAS/
Peč naprodaj
Naprodaj je skoro nova peč “Tappan” za $50.00. Kličite 531-2946.	(24)
Lastnik prodaja
2-družinsko hišo v lepi Grove-wood okolici, blizu Lake Shore bulevarja, 2 in pol novi, zidani garaži. Cena $17.000. Kličite 486-7460.	(26)
Hiša naprodaj
Ima 3 spalnice, veliko jedilno sobo, spredaj verando, je blizu cerkve, šole in trgovin.
GEORGE KNAUS, Broker telefon: 481-9300
JAN PLESTENJAK:
H E R O D E Z
Prav res, nič boljši ni, kot je bil Herode/.. Še slabši! Svetopisemski Herode/ je tuje otroke ukazal poklati, Tone je pa hotel s sekiro lastno ženo in lastnega otroka. Prav res, Macafur je imel prav, ko ga je krstil za He-rodeža.
“Kar ohcetna!” je zinil Rožnik, ker ni našel pripravne besede.	,
Neža se je nasmehnila in zardela; torej je še Rožnik spoznal ohcetno obleko. Da bi le ne iz-čenčal doma, po vsej srenji bi se razneslo. No, pa Rožnik je možakar, ki ve, kaj sme in česa ne sme povedati babnicam.
“Nič ne maraj Neža, videla boš, da ne bo nič hudega. Sprva se bo težko privaditi, ker je vse prazno, sčasoma si bosta pa že pomagala. Oče tudi ne bo umazan in, če boš kaj potrebovala, kar meni povej, zate ne bom stiskal in se tresel, čeprav bi bilo treba šteti denar. Všeč si mi, ker si pametna ženska. Pri tvojih letih bi je ne našel take!” je mencal Vodnik in nerodno mu je bilo, ko se je Neži obraz venomer spreminjal. Zdaj je prebledel, zdaj ga je kri zalila in čudne sence so se obešale nanj.
“Nikar, nikar!” se je branila. Hvala ji ni bila všeč, ker je mislila, da se je drži laž.
“Kar je res, je res!” je dodal Rožnik. Ko pa mu je Adamovec natočil, je nagnil, prej pa še zamomljal:
“Na tvoje zdravje!”
“Da bi ga Bog dal!” je rekla, glas se ji je pa tresel.
“Kaj še nisi napravljen9” je dregnil Vodnik v Adamovca.
“Saj še kosil nisem! Lačen pa vendar ne pojdem na pot!” se je muzal, Adamovka pa je medtem postavila na mizo ponev ocvrtih jajc.
“Saj ni semenj!” se je moto-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
JEREMY’S OPENING SOON
Is now accepting applications for head hostess, hostesses, cashiers, cocktail waitresses, and waitresses, cooks. Some part time and short hour positions available. National chain. Major company benefits. Above-average earnings, excellent working conditions. Apply in person to.
MISS STAUNTON Mon. thru Sat., 9 a.m. to 4 n.m. or call for appt. 325-3715
Jeremy’s 112 Oak Brook Mall, Oak Brock, 111.
(27)
MALE HELP
JEREMY'S OPENING SOON
Is now accepting applications for Chef, cooks short order, and broiler men, bartender, janitors, dishwashers, utility personnel and bus boys. Some short hour and part time positions available. National chain with major company benefits. Above average earnings. Excellent working conditions. Apply in person to Miss Staunton, Mon. thru Sat. 9 a.m. to 4 p.m. or call for appt. 325-3715
Jeremy’s, 112 Oak Brook Mall, OAK BROOK, ILL.
(27)
vilil Rožnik, cvrtje mu je neznansko lepo dišalo.
“Čeprav ne, pa da se ta dan ne pozabi. Neža, kar prisedi in še Tončka pokliči,” je ukazoval Vodnik, kot da bi bil on in ne Adamovec gospodar v hiši.
Neži so se noge zapletale in telo je bilo nekam čudno upognjeno. Če bi obraz ne razodeval svoje najzrelejše mladosti, bi človek mislil, da ima pred seboj postarano žensko.
Z drobnim, sladkim pa hkrati boječim glasom je poklicala:
“Tonček, Tonček!”
“Mama!” se je oglasil in priskakljal iz kamre. Bil je že tudi oblečen. Rekli so mu, da pojde v mesto in da bo žemlje jedel. Z žemljami so ga premotili in prevarali, Nežo pa je skrbelo, kaj bo počel, ko bo spoznal, da so ga nalagali in bo namesto peka Žužka videl pred seboj očeta, ki se ga je še v sanjah bal.
Prisedel je k materi in z drobnim prstkom pokazal na cvrtje. Preveč mu je dišalo in ni se mogel premagati.
“Tonček, kar zagrabi!” ga je nagovarjal Rožnik. Gledal mu je v oči, preletel z očmi obraz in vse je kričalo iz obraza: “Popolnoma njegov je!” Tonček je povešal oči, ker mu je bilo nerodno, da ga starec tako nepremično gleda, čeprav ga je ime rad. Kar z golo roko je segel po cvrtje, se z njim mastinil, da so se mu vsi smejali.
“Tonček, le zagrabi še!” mu je ukazal še Adamovec. Otrok se mu je zasmilil, ko je pomislil, da pri Konškarju ne bo cvrtja, da bo še za žgance in za sok in krompir trda in da bo s kruhom težava. Tonček se ni dal prositi. Pobiral je najbolj rejene kose in jih mašil v usta, kajti cvrtje mu ni prišlo tako hitro pod zobe.
“Bog pomagaj, kam le dev-Iješ!” ga je okregala Neža, toda tako mehko, kot da mu je rekla: “Tonček, le jej v božjem imenu!”
Rožnik in Vodnik sta počasi segala in jemala le neznatne drobce, kavo sta pa morala popiti, ki jo jima je Adamovka prinesla v lončenih skodelah.
“To pa ni za vsak dan!” se je zakrohotal Rožnik, srebnil in v duško izpraznil posodo.
“Presneto, to pa je pijača. Naša pa le vodo pobarva, pa pravi, da je kava!” se je lagal Vodnik, Adamovko, je pa hvala kar pomladila. V lica je bila rdeča, oči so ji kar gorele in, ko je morala pred ognjišče, se je zavrtela, kot bi bila nevesta.
“Prebito je tvoja še čvrsta!” jo je pohvalil Vodnik.
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP
For sale by owner. 4 stations, 6 dryers. Low rent. Good location. Only $2,500 463-5272 or 486-8073
(25)
HOUSEHOLD HELP
REAL ESTATE FOR SALE
MATURE adult urgently needed, to babysit in my home. Hours 3 to 12 a.m. Far West Side.
287-6206
BABY SITTER
One child. References wanted. Monday thru Friday Nr. Oak Park.
626-6894
7 rm. frame hse., alum, siding, 2 c. gar., storms/screens, mod. kit., gas forced air heat, lot 90 x 125. Low taxes, $23,900. OWNER 636-9844
25)
OAK PARK — 4 Bedroom, 2 baths, Modern kit. 2 car gar. By Owner. $27,400. Open House Sun. 1 to 5. Phone 848-5562
(25)
“Ej, pa jo tudi že jemlje. Stari smo!” se je muzal Adamovec, vendar pa je pogledal na ženo, ko se je vrnila v hišo. Res, kar mlada je še in trdna ko dren. Ni vsaka taka. Druge so pri teh letih že vse kilave, vsaka sapica jim škoduje in za vsako figo bi jim človek moral klicati doktorja. Kar ponosen je bil nanjo in nehote se je vprašal: “Bog ve, če bo Neža taka. No, sirota je morala že zdaj preveč trpeti!”
“Tole pa za na pot!” je rekla Adamovka in položila zavitek na mizo. Zdaj pa ni bila več tako rdeča in prožna, zdaj ji je bil glas kar star in ubit in hoja mahedrava. Neže še pogledati ni mogla, preveč se ji je smilila. Dom bo spet prazen in zmerom jo bo skrbelo, če je Tone ne pretepa, če je morda ni ubil. Stradala bo in se mučila po ledinah in korenine kopala, če bo hotela pese in zelja nasaditi. O, dosti bo muke, preden bo plevel zamorila in preden bo žela, kot se spodobi.
“Preveč se ne bomo smeli obotavljati, da ne bo prevroče, pot je dolga!” je s težavo izgoltal Adamovec. Poznalo se mu je, da trpi in da mu je ta trenutek strašansko mučen.
“Hm!” je zanosljal Vodnik in za njim Rožnik. Obema so silile solze v nos, da sta nehote smrkala.
Neža je kot blisk švignila v kamro in šele čez čas prinesla culo zase in za Tončka. Debele solze so ji polzele po licih, v prsih jo je trgalo in v grlu jo je davilo. Nikjer ni našla odrešilne misli, nikjer ni bilo sonca, da bi jo vsaj za trenutek ogrelo, mrzlo ji je bilo, kot da je sredi zime in ne v najlepšem poletju.
Bila je sicer pripravljena na vse, toda prišlo je prezgodaj. Za to dolgo pot je preslabotna, saj bo omagala že od srčnih bolečin.
“Pa pojdimo!” je razsodil tudi Vodnik, ker mu je bilo v hiši že pretesno in prevroče. Zdelo se mu je, da od peči kar žehti, kot da bi bila za peko zakurjena.
“Neža, kar domov pridi, če ti bo hudo!” je tedaj zajokala mati in prav po hribovsko nerodno objela hčerko, pa je ni poljubila, ker ni znala, samo svoj oveli obraz je stisnila k njenemu. Stresalo jo je in krči so jo lomili. Med jokom in stokanjem je jecljala le na pol razumljive besede: “Zakaj smo te omožili, Bog se nas usmili!”
Obe sta glasno zajokali. Neža pa je rekla med jokom:
“Mama, nikar ne jokajte” in se odtrgala.
“Nehaj, nehaj!” ji je prigovarjal Adamovec, pa se sam komaj zadrževal, da ni bruhnil v jok. “Kar odpravimo se!” je hitel, da bi bil čimprej rešen doma. Na poti se bo Neža že potolažila, najhuje je odtrgati se od doma in od matere.
Neža je bila kot mrtva in Tonček zraven nje je vekal, ker je
videl mater tako čudno. Še nikoli ni bila taka, tudi v ponedeljek ne, ko sta oba moža odšla. Šla sta poleg Vodnika in Rožnika, Adamovec je pa nenadoma zginil.
“Počakajmo ga!” je rekel Rožnik, ko so bili že precej daleč od hiše, Adamovca pa ni bilo za njimi.
“Le!” je pritrdila Neža in Tonček je nehal vekati. Mislil je, da bo šel nazaj in kar nič mu niso dišale žužkove žemlje. Ce bi bili res namenjeni le v Loko, bi se mama ne jokala in bi ne bilo tako čudno v hiši in tudi ocvrtih jajc bi ne jedli, ki so več vredna ko tistih bore nekaj žemelj.
“Kaj pa to?” se je začudi! Vodnik. Adamovec je gnal kravo, ki pa se je nekam čudno ustavljala in obotavljala in silila v hlev. Še trava ji ni zadišala in niti enkrat ni stegnila gobca k tlom. Udaril jo je s palico, nategnil verigo, pa se je žival še upirala. Ko pa je zagledala Nežo, se je vdala in mirno, nekam resno in skoraj užaljeno stopicala po ozki stezi, ki se je zarezala pa košeninah navprek.
“Kam pa z njo?” je tiho vprašal Rožnik, ki je nalašč zaostal, da se je mogel pozanimati.
“Kaj pa naj počne s praznim hlevom. Otrok pa brez mleka, pomisli, to vendar ne gre. Kravo bom pa že še pogrešil. Neža se mi smili, da mora naenkrat na beračijo,,” je trgal Adamovec iz sebe, zdaj pa zdaj je zakašljal, se useknil, da ni izdal solz, ki so mu silile v oči.
“Lahko ti je hvaležen!” je siknil Rožnik in hud je bil na Konškarja, ki je grunt tako mre-varsko spačil, da niti podrti bajti ni podoben.
“Bomo videli, sicer pa da bo le z Nežo dober. Ni slaba!” je zastokal.
Uro in več so že hodili in utrudila se je tudi že krava in Tončka je nosil zdaj Vodnik, zdaj Rožnik; da bi ga Neža, niso pustili. Krava je jela muliti travo in se ustavljala.
“Pa se naj napase, Močerad-nik te zato ne bo nadrl!” se je domislil Vodnik, ko je videl, kako se Adamovec trapi z utrujeno in že lačno kravo.
“No, če je tako, pa počijmo!” je pritrdil in spustil kravo, da se je po mili volji pasla. Da bi bezljala, se ji ni ljubilo, če bi se pa že spozabila, bi jo zadržala veriga, ki se je spuščena opletala sprednjih nog.
(Dalje prihodnjič)
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
mUMA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
m
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
VELIKANSKI SPOMENIK — Kiparka EUa Hiltunen je v Helsinkih, glavnem mestu Finske, postavila tale ogromni spomenik slavnemu skladatelju Jeanu Sibeliusu. Njegovo velikost lahko presodimo, če primerjamo obseg spomenika z njegovimi ogledovalci spredaj na sliki.
■	BMHBHBBBBHBBEBKSBHliOnBBGBHHIBBHBHISISBISUSaHISDEiEBIESailia
:	Prošnja in obveslik) uprave I
■	S
M	m
Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi S
■	do nadaljnega poravnali naročnino direktno, osebno v uradu S » ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste »
■	olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve.
■	■
Tudi v	zadevi smrtnih naznanil,	zahval	in	obletnic,	S
■	prosimo, da	se poslužujete telefona ali pošte,	če	Vam ni	5
■	mogoče osebno priti v urad.
Prosimo, sporočajte	osebne in splošne domače novice,	■
2	da	bo list	bolj pester	in zanimiv.	Telefonska	številka	“
2	Ameriške Domovine je:	431-0628.	■
H	”
n Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in vse lepo S
■	pozdravljamo!
■	§
S	AMERIŠKA DOMOVINA
!!	Z
»■■■■BBBHBIBBBBSIBaBBBnOBSIIEEBBBaBBBBBaBBEIBaaBBEIOnBBflBBIh
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
............................... a
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
ZA IZBRANE MOSKOVČANKE — Nedavno so imeli Moskvi, glavnem mestu ZSSR, modno razstavo. Med dru gim so tam pokazali tudi obleko, ki jo nosi dama na slih, Če upoštevamo se okoliščine, bi nemara lahko rekli, da & ta kroj ne bo preveč povpraševanja. Sicer pa___ kdo ve?
NOVI KOVANCI NA JAMAICI — Jamaica v Karibskem morju je uvedla pri denarju decimalni sistem namesto britanskega. Dekle kaže novi kovanec za 25 centov.