153. številka. Trst, v soboto 7. julija 1900. Tečaj XXV „Edinost" r.haja enkiut hm dan. r&7.nn iitnlelj iti praznikov, nb H. uri zvečer. Naročnina /.nnftn : Ar celo leto........-4 kron zr pol leta.........1- ta četrt leta........ raviiii5tT(». Naročnino in ihiIh« je plačevati loco Trat. Uredništvo In tiskarna »e unlia|aia v ulici Carintia Stv. 12. UpravnlštTO, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo št v. 3, II. toi'lstr. Izdajatelj iu dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „KdinoBt". Natisnila tiskarna konsorcija lista „KJinost" v Tistu. Proti privilegiju! ur. Izborna je a|>i»strofa v V. točki resolu- »posredovalni« jezik — beseda je druga, ali stvar je vedno ista — mislijo le na razširjanje veljave svojemu jeziku, ta se temeljito moti; glavni namen je marveč ta, da potom eije »Avstrijskega narodnostnega kluba«, da j razširjenja veljave nemškemu jeziku nemška si nikdo ne sme prisvajati pravice sodnika v j manjšina razširi in utrdi svojo politično stvari, ki se tiče njega lastnega interesa. Kdor ni «> e i n d a si v e č i n o prebivalstva je interesirati, ta ne more objektivno soditi! ; u s u ž n j i za vse čase. Jezik je torej za Absurdno je torej, ako si Nemci arogirajo Nemce v prvi vrsti vodilna žica, ki naj bi pravico, biti sodniki v narodnem prepiru, ki jim dovajala politično moč; borba za jezik je vihra v Avstriji že desetletja, ki pretresa te- torej španjska stena, za katero se vrši borba melje države in ki si je tako osvojil duhove, Xil politično nadvladje, za nemško hegemonijo da pred njim izginjajo potitična, socijalna in v državi. gospodarska vprašanja, ki zjedinja v vrste 1 Tako si trebn tolmačiti sedanje borbe v ljudi najrazličnejega političnega mišljenja, in Avstriji, vzlasti oorbo Nemcev za nzakonje-ki je tudi ključ, po katerem se razvrščajo "je nemščine kakor državnega jezika!! Tu skupine v avstrijskem parlamentu. xa veliko stvar, tu gre slovanskim na-Povsem krivo je domnevanje, da sedanji rodom za njih idi vidu valnost za njih narodno boj v Avstriji je le hoj za jezikovno vpraša- in |»olitično ekzisteneo, za vse njih stališče v nje, da je to le jezikovni spor!, Xe, to je gi- tej državi! Naravnost drzna, absurdna in ne-gantski hoj za bodočnost te države, boj ob doumna je torej zahteva, naj hi Slovani pre-vprašanju . ali naj Avstrija ostane država na- pustili Nemcem, ki so prepirajoča se stranka, silne germanizacije, država "okostenelega een- katero goni hrezprimerna pohlepnost, da hi tralizma, država hegemonije na jedni, in rob- oni odločali, kako naj bi se rešilo jezikovno sfcva na drugi strani, država, v kateri naj se vprašanje, in tla bi oni sodili, kaj prija ko-duševne sile narodov tišče v sponah, država ristim države in nje narodov?!! upravljana po diktatu iz Beroliua, država, Resolucija »Avstrijskega narodnostnega orodje v rokah velikih načrtov velikonem- kluba« pa ima na dalje povsem prav, ko škili, ali pa naj postane država povrnivša tudi vladi odreka pravico odločati v tem svoji veliki zgodovinski nalogi, država suve- sporu. Dosedanje vlade vsaj — jedne bolj renna in samostojna na vse strani ter ustreza- odkrito, druge bolj prikrito — so prihajale joea oni nalogi, ki jej pripada kakor srcu nasproti zahtevi Nemcev po uzakonjen j u nem-Evrope, država, ki naj po modri in pravični ščine kakor državnega jezika. In mi smo uredbi omogoČuje, da se *v njej v blagor uverjeni, da bi se tudi sedanja vlada na ves Evrope mirno stikajo trije svetovi in tri kul- glas in navdušeno izrekla za to zahtevo ture: slovanska, germanska in romanska, dr- Nemcev, ako bi se nehala, ako ne hi vedela, žava, v kateri ne bo ni hegemonov ni helo- da bi s tem provzročila notranji vihar, ka-tov, v kateri ho sleherni državljan nahajal koršnjega morda še ni bilo, in ako bi se ne varno zavetišče, vidč, da nikdo ne živi nad l>ala odgovornosti, ki hi si jo nakopala z od-njim in da more kakor jednakopraven člen kritim nastopom za nemško zahtevo. Fakt je živeti — poleg družili ! torej, da je vlada na strani Nemcev, da je Borba torej, ki se hije sedaj v Avstriji torej tudi ona soudeležena na interesu Nemili ki provzroča akutno krizo, je zadnja od- cev. Kdor pa je soudeležen na pravdi, ta ne ločilna faza v gigantskem boju za veliko na- more biti ob jednem sodnik ! čelo, po katerem naj ho ta država živela v Zahteva Nemcev po uzakonjenju nem-bodočnosti. ščine kakor posredovalnega ali državnega je-Liberalni in nacijonalni Nemci so za dr- zika Jc Pa kaJ temeljito dovedena ad absur-žavo nasilja in hegemonije, njim nasprotni i značila porušenje integritete monarhije Habsburgov, odrinjenje od morja in s tem nje abdikacijo kakor v e l e v l a s t..... Spominjati se treba na dogodke leta 1849, na dogodke pri Villagošu, in potem vsporedno na dogodke v letu 1851) in 18(>e ^la. i . treba črtati daje in misliti na eni strani, kako K i m, o. junija lfJU0.: Spomin na slo-korektno in lojalno je bilo vsikdar postopa- vanska apostt.la je bil danes dosfaijno prolije ruske države: a na drugi strani treba slavljen na njun praznik na grobu sv. Cirila pomisliti, kako »e oni Italijani v Primorju, z glagoljsku sv. mašo in lepo hrvatsko pro-kateri jedini kaj tehtajo v politiškem pogledu, povedjo. Temu svečanemu činu je pris .stvo- 17 - - E, verujem, da vam je koperski doktor pravil tako. Ali to so le besede. A vi morate gledati tudi na dejanja in ne samo na PO D L 1 S T K IC Zvezda spoznanja. Slika h Pomjanšćine. — Piše : SlaculjuUt Pmlslnpi tiski/ besede. Poglejte: takrat, ko so volitve, pri-IX. j haja oni doktor k vam in obljubuje zlate gra- Minulo je par mesecev: okoli Sautolo- dovei. Ko so pa volitve pri kraju, so pozah-vega srca se je začel tajati led in Matija je Ijene vse prejšnje obljube. Kdaj so že govo-videl, da zamore nastopiti bolj naravnost s rili, da vam narede te in one ceste, mostove, svojimi nameni. Jel je očetu pripovedovati o a naredili niso še nič in dali še nič. Vi ni-Slovencih v drugih deželah, pripovedoval je, : mate ni cest, ni mostov, ni šol. Kaj vam po-kako oni ljubijo svoj narod in svoj jezik, ! maga tisto vaše: da hočete »po starem«? pripovedoval je svojemu očetu o Slovanih Dandanes so nastopili novi časi in ni smeti sploh, govoril mu je o bodočnosti na- govoriti: č: je živel moj oče tako in živim roda našega, pripovedoval mu je, tla le v jaz, bodo že živeli tudi moji otroci ! Od vas sreči skupnega Slovanstva je bolja iu sreč- se je zahtevalo malo, od vaših otrok se bo nejša bodočnost Istre. In ko je zaključeval taka in enaka pripovedovanja, pristavljal je navadno : Ko hi vsi držali za svoj narod, hi že šlo, a drugače bomo trpeli vsi skupaj še nadalje. Drugikrat je pripovedoval zopet Matija očetu svojemu o irrcdentistiških ciljih italijanske gospode. Stari San tel je gledal začudeno svojega sina in menil : — To sem že slišal od »kroatov«, kar mi ti praviš, pa doktor iz Kopra pravi, da to ni res. < )n pravi, tla laški gospodje hočejo le dobro vsej Istri in da skrbijo za nas. Ko bi pa ukazovali »kroati«, bilo bi vse slabše za nas. zahtevalo več. Zato pa moramo gledati, da dobimo šole, da onih, ki pridejo za nami, laška gospoda ne bo mogla tako voditi za nos, kakor je vodila naše prednike iu vodi dostikrat še nas. Laška gospoda pa nam ne dajo šol samo zato, da ostanemo večni tepci in sužnji Lahov. — Tako in enako je Matija svojega očeta navajal do spoznanja, dokler ni stari priznal nekega ti ne : — Prav govoriš, Matija..... X. Necega zimskega dneva — bilo je okoli novega leta — šli so v Koper Cieev Vanič, Santolov Matija in Menigov Tone. Šli so ka- kor prijatelji — skupno, da bi se tudi skupno ! Nilši znanci s<> glasnozasmejali in Ma- vrnili. ^ 3e rekel: r> , .... . . , li^ — Zalibotr, tla je oni govoril le resnico, /e v blizini Kopra so zagledali pred sabo, * J kako se neki gosposko oblečeni človek raz- govarja s kmetom, ki je gonil svojega osla preti j seboj. Ko so naši znanci prišli blizo, se je oni gosposko oblečeni človek oddaljil od kmeta, s katerim je bil v živahnem razgovoru. Na ustnih mu je igral ironičen smehljaj.... Kmet z oslom pa je stal kakor bi nekaj premišljeval, praskaje se za ušesi.... Bil je to Lekin, katerega žc poznamo iz naše povesti. Naši znanci so ga pozdravili in potem ga je nagovoril Vanič: — No barbo, kaj pa se držite tako kislo, kakor bi bil po krivem prisegel ? — Hm, bojim se, tla ne bodem mogel prodati osla.... — Tako? Kaj ga ni kupil oni gospod ? — Ne, ni ga kupil, rekel je, da je predrag. — Koliko pa ste zahteval zanj ? — Deset goldinarjev. — In oni gospod ni hotel dati )0 goldinarjev za vašega osla ? Ne ! Ni hotel dati deset goldinarjev. — Koliko pa je obljubil? — Rekel je, da na Pomjanščini je dobiti oslov po pet goldinarjev kolikor se jih hoče.... Tone pa je vprašal: — Kaj, ali niste razumeli, kaj je hotel : oni gtispod reči z onimi besedami? Lekin je gledal in molčal. Tone pa je pravil: — Veste, barbo Lekin, oni gospod je hotel reči, da je dobiti na Pomjanščini, koliko se hoče takih ljudij, ki se o volitvah prodajajo po pet goldinarjev laški gospodi. Matija pa je pristavil: — In poizvedel sem, da ste tudi vi eden tistih, ki se prodajajo Lahom. Zdaj vam je oni laški gospod povedal, da ste še manje vredni, nego vaš osel. Povejte, ali boste še tako neumen, da boste držal z Lahi ?! Lekin se je zopet popraskal za ušesi in molčal... No, kaj molčitef barbo Lekin ? Povejte, hočete 1 i biti odslej Slovenec ali ostanete Lah ? Hočete-li hoditi z nami ali proti nam ? — Hm, jaz bi že držal za Slovence, pa bi bili gospodje hudi.... — Prijatelji so se zasmejali. a Vanič mu je dejal: — Prosite Boga, da vam raz veti i pamet, ker mi je ne moremo.« Prijatelji so odšli, pustivši Lekina samega z oslom. (Pride še.) val« na stotine Hrvatov, presvetli škof dubrovski. meti njimi tudi Politični pregled. TRST, 7. julija 1900. K položaju. Nasveti za rešenje seda-nje krize v Avstriji prihajajo še vedno od vseh strani. Jeden voditeljev desnice v gosposki zbornici nasvetuje v »Poliki«: Ohranitev jedinstva in nerazdeljivosti monarhije pod dedno hišo vladarsko po pravu pragmatiške sankcije; pri poznanje v letu 1867. utrjenega državnopravnega stališča Ogerske na jedni strani, na drugi strani pa pripoznauje državnopravnega stališča dežel češke krone in zgodovinske samoupravičenosti družili kraljestev in dežel: jednako p ravnost n a-rodov, pravo samodoločbe vseh zakonito pripoznanih verskih zadrug, kakor tudi pravno varstvo narodnim manjšinam; poleg v pogodbi v. Ogersko določenih skupnih stvari naj se pri poznajo še druge, glede katerih je potrebno in je želeti, da se razpravlja o njih skupno; upravo teh skupnih stvari je poveriti ministerstvu, ki bi jih moralo zastopati tudi v skupnem zastopu (drž. zboru): uprava druži h javnih stvarij, ki niso proglašene za skupne, naj hi se poverila deželni vladi, odgovorni deželnim zborom. Zaupniki moravskih Nemcev, ki so se bili zbrali te dni v Ostrovi, so se pa izrekli proti vsakemu nasilnemu rešenju krize. Svetovali so, naj bi se osnovalo nekako jezikovno sodišče. Maloruski «Galičanin» pa meni : Avstrijski parlament je prišel na boben, pa ne samo v današnji njega obliki. In naj izide v kateri-koli obliki iz novih volitev, ostane vedno na bobnu, ker ta parlament je parlament privilegijev, s e d ti n j i A v s t r i j i p a tre b a p a r l a m e n t a n a r o d o v. Splošna jednaka in direktna volilna pravica ne ozdravi sicer Avstrije od vseh slabosti, je pa v sedanjih časih neizogiben pogoj državnega življenja v Avstriji. Ni dvomiti, da bi tako izvoljeni parlament prezidal trli leno državno poslopje na podlagi federalizma a I i p a n a-r o d n e a v t o n o m i i j e. Ljudsko štetje in narodnostni boj. Dunajski »Information« pišejo iz Prage, da povodom ljudskega štetja se tako poostri narodnostni boj v Avstriji, kakor še nikdar. Zlasti v nemških krajih in v mešanih, kjer imajo Nemci gospodarsko premoč, se treba pripraviti na take borbe, s katerimi v primeri so bile prejšnje le igrača. Zlasti v krajih, kjer se nenemška manjšina bliža 20 odstotkom, bodo Nemci delali s takim terorizmom, ki bo presegal vse, kar se je dosedaj godilo v tem pogledu. Kar v masah hočejo Cehom odpovedovati stanovanja, odpuščati češke delavce in bojkotirati one podjetnike, ki bi delavce pred ljudskim štetjem vzeli zopet na delo. Vprašanje, da-li ta akcija Nemcem prinese oni dobiček, katerega pričakujejo, je odvisno od tega, da-li bo dotična rubrika vpraševala po narodnosti, ali materinem jeziku, ali po ohčevalnem jeziku? Bržkone bo to poslednje, ker je Nemcem najugodneje. Marsikateri dober Ceh je prisiljen po terorizmu in po razmerah, da govori nemški, in ti življi bi bili zgubljen1 za narod češki, ako bodo vpraševali po ohčevalnem in ne po materinem jeziku. Dopisnik v »Information« je jako radoveden, da-li se vlada odloči za to, da bo nepristranski vršila svoj posel, ali pa bo zopet to pot vršila pc.sel podajača Nemcem ? ! Mutatis mutandis, na mesto Cehov si mislimo Slovence in na mesto čeških okrajev si mislimo tržaško ozemlje, pa imamo sliko našega položenja, sliko namenov naših nasprotnikov in sliko bojev, ki nam jih bo prebiti. Rubrika »občevalnega jezika« je krivična in je past, v katero love slovenske duše, ali še usodneje je za nas vprašanje: kdo povprašuje?! Tudi tu bodo napenjali vse sile, da bi Slovenci ne dosegli 20 odstotkov, da-si nas je v resnici veliko več. Nedavno je rekel oficijozus v »Triester Zeitung«, govore o sedanji krizi, da v Avstriji more imeti vsaka narodnost varno zavetišče: jamstvo za svoboden razvoj in v obrambo narodne indivl-duvalnosti ! Da vidimo torej ! Evo jej prilike, dii se svojim postopanjem o ljudskem štetju, vzlasti pa z določitvijo onega, ki naj bo vršil ta velevazni čin, dokaže tržaškim Slovencem. da tudi oni imajo varno zatočišče v tej državi!! Zgube Angležev v južni Afriki. Angležki vojni urad je izdal nov imenik o /gubah v južni Afriki. »Skupno število znaša do 9'. junija 2055 častnikov in 33.255 mož, 1 in sicer je mrtvih 2518 mož 235 častnikov, ranjenih 11.405 mož in S41 častnikov, zginilo je bi4 mož in 73 častnikov, ujetih je 4758 mož in 200 častnikov, vsled bolezni je umrlo 3721 mož in 112 častnikov, ponesrečilo je 58 mož, domov so poslali invalidov, bolnikov in nesposobnih 11.171 mož in 604 častnike. K temu prihajajo še (40.000 mož, ki ležijo v bolnišnicah, kakih 1000 mož ujetih po 9. juniju, 800 mrtvecev in ranjenih v isti dobi ter 5000 civilnih dobrovoljcev, gonjače v, konjarjev itd., katerih ne računajo k vojakom; skupaj torej 81.045 mož. Napadalec na princa Waleškega — oproščen. V Bruselju so dovršili pravdo proti Sipidu, znanemu napadalcu na angležkega prestolonaslednika. Porotniki so potrdili vprašanje o krivdi, a zanikali vprašanje glede odgovornosti, češ, da Sipido ni bil pri pravi pameti, ko je izvršil napad. Vsled tega je sodišče izreklo osvobujočo razsodbo ter ga : dalo nemudoma izpustiti iz zapora. Vendar ! ostane do svojega 21. leta vladi na razpolago. Tudi soobtožene Meerta, Peiichota in Mlei-rea so oprostili. Ko so proglasili razsodbo, je občinstvo burno pozdravljalo obtožence- Branitelje same je presenetil ta izid pravde. Javno menenje je zadovoljno z izidom. za meša.i zbor, to se prijavi poučevanje kasneje. Poznano železno Čelo v zadnjem »Avvenire« trdi s poznano mu nesramnostjo, da članka, podpisanega od bivšega predsednika bratovščine sv. Cirila in Metoda in duhovnika, ki je znanim reformatorjem tako temeljito pritisnil na čelo žig sramote in izdajstva na svojem lastnem svetem poklicu, ni pisal duhovnik in da smo oni članek mi podtaknili. Ker si ne upajo odgovarjati, pa sumničijo!! In to naj bi bilo krščanski in katoliški?! Kako nesramno, kako drzno je to čelo, je pokazalo baš v tej notici. Zasramuje nas, češ. da mi napadamo njih aronimno, da si naši sotrudniki ne upajo z imeni na dan, oni pa da podpisujejo z imeni in priimki! A ve- spozabili in začeli rabiti orožje, namenjeno za razbijanje slovenskih oken — potem bomo vedeli tudi mi, kaj nam je storiti ! Vi veste, da je nas tu toliko, tla se ne strašimo javnih nastopov ! Veste, da ste nas že nesramno žalili baš z razsvetljavo! Smo-li mi tedaj rabili — kamenje in razbijali vaša okna ? ! Ne, mi smo trpeli in -- molčali ! Kakor smo storili mi »barbari-, tako storite vi, ko vam kaj ne bo ugajalo! I ti mir mej nami!! Strašiti so pa ne damo od nikogar, kar smo že opetovano dokazali in kar v slučaju potrebe — dokažemo še! Iz tržaške okolice. Pišejo nam: sport urednik! Čul sera, da se vi Tržačani v velikem številu udeležite veselice in tombole Tržaške vesti. Jutri nas klice dolžnost ali v Rojan ali na Opčine. Društvo »Zarja« v Rojanu bi bilo rado odložilo svojo veselico, ali razmere so zdaj take, da vrlih tamošnjih rodoljubov čaka mnogo skrbi na drugo stran (o čemer ne moremo govoriti danes) in jim je veliko ležeče na tem, da absolvirajo to že napovedano slavnost. Zarje nočemo priporočati, ker ne treba. Prosimo le, kdor ne misli iti na Opčine, pa v >Narodni dom« v Barkovlje ! Ako vsi storimo svojo dolžnost, zadovoljni bodo Ro-janci in Openci. Saj nas je nekaj. Glede slavnosti na Opčinah povdarjajo prireditelji : »Ker sta tu spojena dva namena : a) da se našemu pevskemu društvu, ki je pravi steber narodne stvari na Opčinah, nudi materijalne in moralne podpore; in h) da se tla materijalne podpore zavarovalnici za govejo živino, kateri zavod je važen člen naše gospodarske organizacije, je pač opravičeno naše upanje, da ta dva namena zbereta dne 8. julija veliko število rojakov iz okolice in iz mesta. Bratje, podpirajmo se eden dru-zega, ako hočemo rešiti narodno in gospodarsko ekzistenco slovenskega naroda v mili nam tržaški okolici.« Slednjič moramo še povdariti, da so bo slavnost v Barkovljah vršila 0 b vsakem vremenu. Znani sladkozaviti kanonik je v svoji »Ricreazione« objavil neko izjavo, v kateri nas obrneta z vsemi možnimi psovkami, ker smo konstatovali, da so on in njegovi somišljeniki verni politiški padajači tržaških Zidov. — No, no, no, le počasi, saj imate vi v svoji »Ricreazione« baš krščenega Zida za odgovornega urednika, a resničnega Zida za administratorja. V označenje tega sladko avitega, ki se sedaj dela tako nedolžnega, konstatujemo a) da je pred procesijo sv. Rešnjega Telesa vekrat prišel v cerkev sv. Jakoba, kjer je konferiral z znanimi kapelani ; b) da v svoji »Ricreazine« ignorira znano pismo Koširjevo, da pa je najel svojega hlapca v »Amicu«,da zasramuje starčka, ki je osivel na delu za korist cerkve ; c) da je bil nekdaj jako pokoren, dober, gladek kakor jegulja, vse dotlej, dakler ga ni pokojni biskup Glavina imenoval kanonikom. Sedaj pa, ker je na varnem, napada najhuje ono narodnost, katere sin je bil pokojni dobrotnik njegov in katere sin je tudi sedanji škof; in d) da jc letel tudi na državno pravdništvo, da bi tožil »Edinost«. Ali ta sladkozaviti mož mora imeti tam jako dobrih prijateljev, ki mu res dobro hočejo in ki so mu postregli z najboljim nasvetom — naj ne toži! Gospod sladkozaviti: če hočete, bomo še nadaljevali z listo vaših slavnih del. Pevske vaje. Odbor pevskega društva »Kolo« nas prosi objaviti, da bo pevska vaja zis moški zbor v sredo dne 11. t. m. ob in pol uri zvečer pod vodstvom g. pevovodje F. Pertota. Ker se začne z novimi pesmami, so g. pevci naprošeni, naj redno zahajajo k vajam in naj pridobe še novih moči. Kedaj se začne ste, kako je podpisan ravno ta napad? »Se- na Opčinah. Tako je prav, to je lepo! Ali gue la firma« !! »Sledi podpise. To torej ni tudi okolica, kakor sem »zvohal«, se odzove anonimno! I prav dostojno svoji dolžnosti. Povsod slišim Misijonarji vere usmiljenja hočejo veselo pomenkovanje: »Kam pa pojdeš v I biti, a ne poznajo niti čuta — dlove- 'nedeljo ?« — »K, na Opčine, to se razume! i škega! Ker se sladko zaviti v »Ricreazione« Pomisli: godba, petje, tombola in ples. To | ni upal napasti gospoda Koširja in je po-, je pač za vse ljudi, za vse okuse.« Zato ohi-, goltnil trdo lekcijo, ki jo je dobil od poste- I 8fcej«> Opčine tudi bližnji kraji na Krasu: ■njaka-lajika, pa so oni v »Amicu« prevzeli , Sežana, Col, Briščeki itd. Saj pa bo na ve-| posel, da brijejo norce iz »babbo Vineenzo«. selici in tomboli na Opčinah kaj lepo in pri-Misijonarji vere ljubezni hočejo biti, a ne jetno združeno veselje, zabava in korist. Kjer 1 poznajo onega človeškega čuta : spoštuj s*> taki leP'» dobitki, jc pač velika j starost!! korist. — Le pomislimo, gospod urednik! Hočejo učiti druge nauke Kristove, Junica najboljšega plemena, šivalni Stroj n:»j-a sailli Iie poznajo lli Čuta pijetete do novejšega zistema, dva ineha in škropilnica mrtvili! Glasilo laških »krščanskih socija- i Vermorel — toni kar si bodi. — Jaz bi listov« »L'Avvenire« se kar peni v svoji l)'1 zadovoljen, da dobim meh : saj veste, da steklini radi vesti, ki smo jo prinesli mi, da bi v tej vročini nikaker ne škodoval. Ženske jc namreč tudi par katoliških duhovnikov pihalko, možki pa meh. — Vam, gospod skazalo poslednjo čast pokojnemu župniku urednik, in drugim, če boste »znali« igrati pravoslavne cerkve, pokojnemu Sava tij u K ne- in se »podvizati« s pokrivanjem številk, pri-ževiču, možu, ki v svojem življenju ni storil voščam vse ostale dobitke, da-si bi ne bilo nikomur nič žalega, ki je bil spoštovan od prijetno v tej pasji vročini, ko bi moral vseh in ki je imel zbok blage nravi svoje k;lk Tržačan vleči »junico« na vrvi po Skal. prijateljev tudi med katoliško duhovščino, ^nti v Trst, ali jo peljati celo seboj v ku-Nedavuo smo čitali v »Vaterlandu«, torej v peju. — Sicer naj zadene sreča »junaška« 1 najpoklicauejem glasilu katolikov avstrijskih, ll<>če, nevoščljiva mu že ne bova. j da se katoliška ljudska stranka ne ^ore Da se le srečno in v obihiem številu snidemo identificirati s cilji antisemitov zato, ker je na tržaškem kolodvoru, kjer odrinemo ob 3. naši cerkvi načelo: toleranca do vseh! uri m. pop. — Da se poprimete »dela* Pa čemu se razgrevamo ? ! Saj te ljudi, z ve6im vet,ite' a rte n a m že V ki se sami bratijo in vežejo z Židi, torej z X a l) r e Ž 1 n 1 P r 1 ^ u ž 1 |>»l'«»l«» t a- drugoverniki, ki ne spadajo v občino kristi- ntošnja godba. rl < janstva, kakor spadajo pravoslavni, ne jezi * "r<>j : to, tla so dotičniki skazali čast pravoslavnemu, [>o veselje, kaj ne ampak odločilno jim je le, da so spremili ;— Slovana in da na podlagi tega morejo : nas, ki smo zabeležili ono vest. dolžiti — p a n s l a v i z m a !! Denuncijant, tebi velja j— izmeček iz naših ust!! To pa tO! Pišejo nam: Glasovito gla-jsilo tukajšnjih »demokratov« se norčuje z : našim slovenskim življem v sv. Jakobski j okolici. Pripoveduje o velikanski razsvetljavi, ki je bila dne 4. t. m., na predvečer praznika j sv. Cirila in Metoda. Vsega da je bilo razsvetljenih l> ali 7 oken na stanovanju tam bivajočega pansla- .()j Slovenci, oj Slovenke hajdimo ! Obiskat okoličane. Dobri stvari zvesto vdane!« Poleg tega, da jim nesemo pripoznanja, tešila in bratske simpatije, se »lahko« težko pripeti, da dobimo: Škropilnico, junico, Šivalni stroj ali meh : Saj igra ta ni greh ! Na svidenje torej na Openski postaji ob 4. uri 40 m. ! NB. Par minut poprej pripiha tudi stric. »Lukamatija« z Dunaja. Od postajice opensk«-odkorakamo vsi skupaj na veselične in »tom-holarske« prostore gospoda poslanea Ivana v ista — učitelja na slovenski šoli! Dalje se ili . , -i-« , Gori u pa. — Bratje! podpirajmo se, poina- baha, dana tem, da ni bila razsvetljava bolj , - •» . ... . , , .. , , . , . gaimo si sami, če hočemo, »la nam i bog razširjena, treba vedeti hvalo vsem onim, ki ® J .. i ,• j , • i , , pomore do lepše bodočnosti nt gmotne samo- so razširili med ljudstvom govorico, kakor da 1 1 se od laške strani pobijejo vsa o k n a, u a katerih se i z p o s t a v i j o — sveče! Povožeil. 42-letni strojevodja Josip Mo-relli je prišel včeraj popoludne na ulici Sunita pod voz, ki ga je ranil na desni nogi. Na rešilni postaji so mu podelili potrebno stalnosti. Klanja se Vam, gospod urednik, okoličan. Kar se tiče tistega učitelja-»panslavista«, isti niti ni učitelj, ampak zasebni uradnik. Kar se pa tiče razb janja, moramo spregovoriti nekaj besed. Lahi se vedno bahajo, da smo mi barbari, da sprejemamo kulturo IM,,Iloc- od njih, a Hortis je celo rekel, da je kamen V bolnišnico so sprejeli včeraj popo- — naše narodno orožje!! ludne 58 letnega dninarja Štefana Baldachija, Kakor se vidi sedaj, je ta stvar neko- ki <*e je ranil ,,a ^Ui. liko drugačna! Hortis ne pozna dobro narodnega orožja ene in druge narodnosti, ker drugače bi ne bil trdil, kar se trditi ne da in ne bi bil zašel v navskrižje z glasilom »demokratov«, ki je priznalo sedaj, da je kamen Nagle smrti je umrl sinoči 7—-letni vratar na Acquedottu hšt. 31, Kanti < >rtis : truplo pokojnikovo so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. L naših sodišč. Včeraj so bili obsojeni: laško orožje, katerega se kaj radi |m>s1u«u- j i>0-letiii Vincencij Tumpič iz Kastva zaradi jejo in katero je bilo baje tudi sedaj name- krive prisege v 3 mesece težke ječe: 31-njeno za razbijanje slovenskih oken ! ' ! letni Avgust MikiČ iz Opatije, ki je bil Mi Slovenci imamo drugačno narodno orožje : to je naše sveto pravo, naše navdušenje za narodno svobodo in pa trda pest, katere se Lahi tako grozno boje ! Da ni bilo razsvetljave, ni krivo laško narodno orožje, kamen — ker se mi tudi tega ne bojimo —, ampak vse kaj druzega Bodite pa gotovi, da v prihodnje popravimo, kar smo letos — zamudili ! Glede napadov od vaše strani, ostajamo mi povsem mirni, vedč, da ste vi junaki le z jezikom ! Mi četudi »barbari« (!) se sieer ne tepemo radi, kar smo dokazali že o raznih demonstracijah po mestu in cel<5 na galeriji Tumpiča zavedel do krive prisege, tudi v 3 mesece težke ječe in 50-letni Peter Srebel iz Materije zaradi javnega nasilstva po £ Hi kaz. zak. v 1 mesec ječe. Dražbe premičnin. V poned. dne julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-vilue stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Cologna 9, pohištvo; ulica Amalia 30, pohištvo ; v Kjadiuu 50, pohištvo, ulica Acque-dotto 45a, pohištvo; na trgu della Poste 1, pohištvo; ulica Sette Fontane -5, vozovi, kočije, konji in pohištvo. Umrljivost v Trstu. Od 24. junija do mestne dvorane; ali ne daj Bog, da bi se vi vštevši 30. junija je umrlo 48 inožkih in 5i* žensk, skupaj 97 oseb proti SI v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 25 oseb starih do 1 leta, 10 5 let, 5 do 20 let, 11 do 30 let, S do 40 let, 8 do 60 let, 18 do 80 let, 5 nad SO let. Povprečna umrljivost je znašala 29.8 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 20, bolezni v sopilih v 10, škrlatica v 1 slučajih, hripaviea v 1, krup v 1 ente-ritis v 3 slučajih in legar 0 slučaju. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer oh 7. uri zjutraj 20.0, ob 2. uri popoludne 28.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759*2 — Danes plima ob 7.5 predp. in ob 5.24 pop.; oseka ob 0.9 predpolttdne in ob 11.42 popoludne. Pevsko društvo »Slava« pri Sv. M. Magdaleni Spodnji priredi, kakor navadno enkrat v letu, svojo koncertno veselico prihodnjo nedeljo dne 15. julija ob 5. in pol uri popoludne. Ker bodo na programu zelo zanimivi, sami slovenski in hrvatski moški zbori ter igra, in bo sodelovala popolna veteranska godba, se društvo nadeja obilne udeležbe od strani tržaških in okoličanskih Slovencev. Za kazen, ker niso razsvetlili za god sv. Cirila in Metoda, so darovali podružnici na Greti: Angelj Martelanc 1 K, Ante Martelanc 1 K, Andr. Cerne 1 K in Neimenovani 50 stot. CiriiOIetodov dar za moško podružnico v Trstu: gg. Kalister Anton 10 K, j Truden A. 15 K (Trst), Sila Matija dek. v Tomaju 10 K, Kjuder Anton žup. Burkovlje 5 K, Bukovec Fran Trviž 4 Iv, Grošic Jos. žup. Bermu 4 K, Cerne Amalija Tomaj 5 K, Sever H. 50 st., Verovšek M. I K, To-mažič Iv. 20 st., Zarnik M. 2 K, Križaj -Jos. 1 K, Za vršan Iv. 80 st., Aškerc A nt. 1 K, Žemljic Iv. 1 K, Teraminus Fr. 1 K, Mulliar M i rs. 50 st., Preink Vinko 1 K, Benda Al. 1 K, Slavoj S. 40 st., Magister H. 1 K, t . . . 40 st., Gutnik A nt. 1 K, Podgoršek Fr. 1 K, Sebenik 1 K, Trdina Fr, 1 K, Debevec And. 80 st., Tomee Jak. 2 K, Veličan F. 1 K, Vole Iv. 1 K, Janko vitez Ulei\veis Trsteniški 1 K, L:th Evg. 2 K, (vsi v Ljubljani, skupaj 24 K 60 st.), N. X. 2 K, Ivanovič Iv. 1 K, Stančič 1 K, Hrabar 1 K, X. N. 1 K, H. K. 1 K, De- ' ' i telja 23 st„ Pavla Bubrič 40 st., N. N. 40 st., X. X. 60 st., (vsi v Jelšanah), Bunc Fr. Komen 1 K, Ivaniševič Trst 5 K, Ples M. Devin 5 K, A. Goriup Prosek 5 K, Loj I. 2 K, Loj B. 2 K, Drag. Pož. 2 K v Trstu. Skupno do sedaj izkazanih darov 198 K 23 st. Presrčna hvala vsem gg. darovateljem. * Jahanje za dobitke je imelo dne 4. t. m. več podčastnikov topničarskega polka št. 7 v Ljubljani, pod vodstvom gospoda stotnika Viktorja Bruha. Navzočih je bilo več gg. častnikov in drugega občinstva. Ja-lialci so dosegli izvrsten uspeh. Dobitkov je bilo šest v vrednosti več kron, katere so prisotni gg. častniki prisodili ter razdelili najboljšim jahalcem. O tem je bila posebno pomembna okolnost, da so, da-si je bilo tudi več Nemcev, vse dobitke dobili edino le Slovenci. * Češka podružnica «S l o v. pla n i n s k e g a društva* izpeljuje od Stuler-jevega sedla k češki koči na Ravneh pod Grintovcem novo pot, ki bo še zloznejša, nego dosedanja. Ista podružnica napravi še letos novo stezo od Mlinarskega sedla vrh Grin-tovca, tako, da bo lahko iz koče priti v dobrih treh urah na najvišji vrh Savinjskih planin. Prvi je letos češko kočo obiskal maja meseca slovenski poslanec g. Muri, začetkom junija pa g. profesor Frischauf. Druzega koča po zimi ni trpela, nego da ji je sneg podrl železni dimnik. * K do je hitrejši — konj ali b i c i k e 1 ? Ljubljanski prodajalec biciklov g. Putrich je stavil 600 gold., da njegovih bicikljev ne preteče noben konj. Stavo je Razne vesti. veliko vojaško četo. Nobena velevlast da ni prigovarjala takemu postopanju. Drama na širokem morju. S trijamborko DUNAJ 6. (K. B.) Z več strani javljajo, «Stella» seje neda\no peljal iz Brazila na (!a ge y IKidelkii z *Zente», ki je obkoljen Reko Oger Jernej Domokos. Isti se je pred v i»ekingu> nahaja tudi poveljnik «Zentes leti izselil v Brazil, kjer je imel kavne na- fVegatni kapitan Thomann »>1. Mmitalmar. sade. Ker pa ni imel dovolj denarja na raz- BEROLIN 6. (K. B.) c\Volff» javlja iz polago in so mu prirodne nezgode provzro- ćilua - V južni Mandžuriji je aastala ustaja. čile veliko škode, je prišel na boben ter Rudnik za premog pri Mugdenu, ž.deznica v stopil v službo neke reške trgovine s kavo, Ručiing \n brzojavne zveze so razrušeni, za katero je kupoval blago. V tej lastnosti BEROLIN 6. (K. B.) «\Vt>ltt» javlja iz sije kmalu pridobil zaupanje in spoštovanje L,omlona : Glasom zanesljive vesti iz Shang-svojih gospodarjev in ko se mu je nedavno ^aia so se vsi princi cesarske rodUine pri-začelo tožiti po domovini, mu je društvo po- ^rtižili gibanju, sovražnemu tujcem. LONDON 6. (K. B.) «Times» javljajo Reki. Januvarja meseca t. 1. se je Dorao- \v Tientsina dne 3 t. m. : Sfel Sira Roberta Ha rta je prinesel vest, da je bilo dne 24.ju- nudilo ugodno mesto v društvenih skladiščih na kos oženil z neko mlado francosko vzgojiteljico, s katero je nastopil daljno pot v Evropo. Na širokem morju mu je žena zbolela in umrla za srčno kapjo. Domokos je prosil, da bi drago pokojnico pokopali na kopnem, da bi imel vsaj grob, kamor bi se lahko zatekal v svoji žalosti. Tejra pa mu kapitan vsled strogih predpisov v tem oziru, ni mogel dovoliti. Ko so se vršile priprave, da na priprosti način pokopljejo pokojnico v valovih, je šel Domokos v svojo kajuto, kjer je pisal pisma. Mornarji so molili zadnji »Očenaš®, kar je priletel Domokos ter se na krovu — ustrelil. Mrtvo truplo je padlo v morje. vsprejel neki vojak, ki se bo v kratkem po- Nr • m i * • ,-i u • ' J .... V pismu, katero je zapustil, pravi : »Moje skušal na konju z biciklistom Gracijem. j- i- i i • i J J edino veselje na svetu je bila moja zena, ko i sem jo zgubil, ne maram se dalje bojevati z Vesti iz Štajerske. - Slovanstvo in vojaška godba. C. kr. glavarstvo mariborsko je prepovedalo graški vojaški godbi koncertirati v »Narod. domu> v Mariboru ob glavni skupščini »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih usodo, ki me je preganjala vedno®. Brzojavna poročila. Imenovanje v šolski stroki. DUNAJ D. (K. B.) »AViener Zeitung. i društev*, ker se boji velikih demonstracij, j!lVT,ja: Minister za nauk ia bogočastje je ime-katerih bi baje ne moglo zabraniti! Tudi ,,oval suplenta na občinski gimnaziji v Trstu, značilno ! Celo vojaške oblasti se že boje nem- j Gvitla A n to n a z a pravim učiteljem navtične ških izgrednikov! v Maiem Lošinju. — Iz Gradca nam pišejo: Vest o jx francoskega parlamenta, premestitvi poveljstva III. voja iz Gradca' PARIZ 6. (K. B.) Zbornica poslancev, v Trst, katero ste tudi vi posneli po »Gra-. Vsled interpelacije nacijonalista Lasiesa o j jadali v osebne svrhe oseb, ki niso poklicane, niju v britanskem poslanstvu umorjenih 'J vojakov, a 4 da so bili ranjeni. Zene in otroci sn bili v varnosti, a primanjkovalo je živil in streliva. LONDON 7. (K. B.) »Dailv MaiU javlja iz Shanghaia, da tam že mislijo na to, de bodo zvezne čete morale zapustiti Tien-tsin, ker že nedostaje živil. Isti list javlja nadalje, da je glasom brzojavke, prispele iz Pekinga dne 24. 'junija, v ministerskem svčtu dne junija zahteval Junglu pod-jarmljenje bokserjev. Cesarica-udova da seje pridružila tej zahtevi. LONDON 7. (K. B.) »Dailv Expressut javljajo dne 5. t. m. iz Cifu-a, da ni dvoma o tem, da so Kitajci uničili ruski oddelek 3000 mož, ki je zapustil dne 11. junija Tientsin ter se napotil proti Pekingu. Ze 24 dni se ne sliši ničesar o tej četi ter mislijo, daje Ruse napadlo 30.000 kitajskih vojakov, ki se nahajajo v LoH ter nameravajo, da pojdejo proti Tientsinu. Man i fesi turških liberalcev. CARIGRAD b. (K. B.) V tukajšnjih diplomatskih krogih ne pripisujejo manifestu, ki ga je takozvani otomanski liberalni osrednji odbor nedavno poslal poslanikom, nobene važnosti. Z mnogih strani zatrjujejo, da je manifest apokrifen (nepristen) ter da so ga Vesti iz ostale Primorske. X I z hvaležnosti. Iz Jelšan nam .. v - ' piše veleč, gospod župnik \ elhartickv : Kako mi je zaigralo sree hvaležnosti, ko sem od Vas Tržačanov dobil prvi da r za naše nesrečne Dolenjce, in sicer, od dičnega Vašega Sokola ! Spoštovani g. Miloš Kamuščič mi je doposlal lep«) svotico 48 kron 40 stotink. S solzami v očeh je klical ta siromašni in nesrečni narod naš: Bog povrni stotero tem dobrim gospodom, ki so kaj darovali ! In tudi jaz kličem dičnemu «Trž. Sokolu« : Bog povrni ! Kajti glavno je, da je bil to prvi dar. Istega dne sem prejel od prečastitega gospoda Beuigarja v Vodnjanu 10 kron v isti namen. Bog poplačaj vsem darovateljem! zer Mon tagszei tung«, je popolnoma neresnična, pravdi kapitana F r i t se b e proti «Avrori» Lancirali so jo v svet v politične svrhe. Po- So nastali veliki izgredi. Minister-predsednik trjuje se pa, da je rektor Šeavstrijske graske Waldeck- Rouseau je prosil zbornico, da bi univerze na zahtevo buršev dosegel na na- ne prekinila dnevnega reda. Lasies je od- mestništvu, da z ozirom na javni mir ločno protestiral ter ozmerjal ministra-pred- ne bode več javno svirala godba bosanskega sednika. Dasi so mu odvzeli besedo, je ostal regimenta. Tako se brani v Avstriji državna na tribun: za govornike. Končno so na za- avktoriteta! Govori se, da je dobil Clarv(na- htevanje ministra-predsednika postavili inter- mestnik) radi tega ukor, sicer ostane pri pelacije, ki so bile na dnevnem redu. Po- starem ! slanca Barrot in Lasies se bodeta dvobojevala — Čudna prikazen na d r u š t v e- ter sta si poslala svedoke. nem življenji. Čitam vabila k vsem na- Ustaja na Kitajskem. šini narodnim veselieain, se istim po možnosti „nn/vr IV-r ... . ,1T . 1 BEROLIN b. (K. B.) »\Volft« javlja: tudi odzivam in tu polagam, kar sem ,, , ., , .v , , 1 ° Cesar je brzojavi poveljniku križarskega bro- dovja, guvernerju v Kiao-čan-u, glavnemu n v Trgovina in promet. Občili preskrboval ni zavod (Allgemeine Versorguugsanstalt.) Uradna »Wiener Zeitung^ od 1. julija t. I. je pri-nesla razglas «občnega preskrboval nega zavoda*, glasom katerega se vsi udeležniki, ki niso še vzdignili svojih dividend ali rent, ^_________ . ____________________ imenoma poživljajo, da iste vzdignejo najkas- Petje se premalo neguje — nikjerniveč . j, ^ « .»« i u.,;*; v nMt)lkmi. •it J guvernerju v Sautungu ter podkraljema v neje do ol. (leceml)ra t. L, kajti \ naspiot- l zreč no pevske slavnost.. To je jako neprije- Nankingu j„ Vučangu, da zastavlja svojo ee- nem slučaju zapadejo lastnikom. ten pojav, ker znano je, da smo Slovenci ^^ ^^ ^ ^ VSJlkega ^^ katere_ | lztisi tega razglasa se zamorejo prejeti v rojen, pevci - a nemam, smo, prelen.,dab, ^ namlnogt; ol>kolj v pekiugu, ki zavodu na Dunaju in pri komamlitilu_ obiskovali pevske vaje. i . v • i . , .. —-- 1 • izroce živega nemški ali kateri drugi tuji ______ In še nekaj: Navdušenje, ki je bilo pred , , , „ tooo . i ' oblasti, placa 1000 taelov. M ^^^^ m LONDON 6. (K. B.) Na vprašanje o| g IC^ OBUVALA ! | opazil da bi zastopale menenje mohamedancev. Toliko je gotovo, da misli, izražene v manifestu, naj si je isti pristen ali ne, ne bodo imele nobenega upliva na razmere, kakorob-obstojajo na Turškem. leti v nas za tamburiee, je zginilo. Kako živo so nastopala tamburaška društva, s kako vnemo so nar koneerte — in danes ? Pojdi od čitalnice do čitalnice, povsod najdeš tamburiee, — zaprašene — v kaki omari. Nihče se ne briga za nje. — Vesti iz Kranjske. * Vožnja po Savi. Dne 15. t. m. prepeljejo po Savi iz Litije do Krškega novo, ' metrov dolgo ladijo. Vožnje se udeleži na ladij i večja družba z godbo in pevci. * Nove hiše v L j u b 1 j a n i. Od potresa sem je bilo v Ljubljani zgrajenih 196 novih hiš, za katere se je v zmislu stavbenega reda že podelilo dovoljenje do stanovanja in uporabe. 1 '2 hiš je še v delu. * A b i t li r i j e n t s k i koncert prirede abiturijentinje in abiturijenti ljubljanskega c. kr. učiteljišča v soboto, dne 14. t. m. v zgornji dvorani »Narodnega doma* s sodelovanjem vojaške godbe in pevskega zbora, sestavljenega in večjega števila hrvatskih gostov a bi tu rij en tov. Čisti dobiček je namenjen »Učiteljskemu konviktu» in »Prešernovemu spomeniku*. * N e z ti r a v v o d n j a k. Ljubljanski mestni lizikat je dal te dni zapreti nekvi od-ajak v ulicah na Grad št. 8, ker sta dve osebi, ki sta pili vodo iz tega vodnjaka, umrli za legarjem, dve pa sta še bolni. Ljudje govore sedaj, da je vodnjak zastrupljen in da so ga vsled tega zapečatili. ' ' usodi tujcev v Pekingu je dobil Reuter br-•očevali inštrumente, prirejah . . OI . . .»t-, I ....... / J . zojavni odgovor iz Shanghaia: Bodite pripravljeni, da slišite najhujše! LONDON 6. (K. B.) Večerni listi javljajo iz Shanghaia : Kitajske čete so baje v . . j Pekingu razven tujcev posekale tudi 5000 Danes nočem še navajati vzrokov za vse , . , .. . . ... J kitajskih katolikov, te prikazni, a če ne bo kmalo bolje, treba bo ' T nVnn\T a ,ir i> \ i» j • t • • • 1 ' J ! LOM)ON b. (K. B.) Brodrick je izjavil malo pogrometi. ! ... ..... , . , 2 1 ° . v spon.iji zbornici, da je japonska vlada do- Saj ljubimo petje in godbo — moramo , f, ... .. . ... J 1 J & bila od anglezke zagotovilo, da bi Anglija PEPI KRAŠEVEC pri cerlffi sy. Petra (Piazza Rosario pod imdsto šolo) priporoča svojo ^ bogato zalogo raznovrstnega obu-^ vala za gospode, gospe in otroke » I torej oboje negovati. Štajerec. — N e u m e v n o ! V prvih letih naše narodne probuje je imela prvo besedo in največ zaslug naša duhovščina. Ona prva se je kazala narodno, drugi stanovi so pa polagoma sledili njenemu vzgledu. In sedaj že lahko nekaj pokažemo svetu, kar si je narod priboril. Imamo .svojo za nas dosti lepo literaturo j in tudi glede narodnega gospodarstva smo že: preko začetkov. Naše šolstvo napreduje in naš jezik si j vendar dobiva prostora v uradih. Naši občinski uradi uradu jejo (z malimi izjemami) vsi slovenski, slovenski uradujejo sloven ski okrajni zastopi in tudi v cesarskih uradih uživa naš jezik nekaj pravic.... Zato je pa tem čudneje: edine duhovske oblasti ne morejo uvesti slovenskega u radovanja !! Vse je nemško — od škofove pisarne do zadnjega župniškega urada. Kdo je tega kiiv? Res, usiljuje se nam marsikaka pikra. Tu je vsekako nekaj nezdravega. Naše narodno svečeništvo mora izprati ta madež. Štajerec. odobravala, če bi Japonska poslala v Taku Postne nuročbe se izvrše v tistem dnevu. OdpoŠiljsitev je poštnine prosta. Prevzema vsako »lelo na debelo in drobno 30000*: X j šk ter izvršuje iste r. največjo natanjćnostjo in ^ 3 točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojue naročbe se priporoča P Josip Stantič $ revij. mojster ft 8 soocor Zlata kolajna Budapest Schiedam Haag Monakovo 1899 HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 »99 » » » Vratislava » » » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike r vseh delih sveta. Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni i" sušilni zistem srlasom privilegiju nemškega cesarstva st. »S.7K2 ili 1IK244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodlienejšimi uspehi. Apiieni oglii uajprve vrste, Ki daja največ plina, se prodaja po ugodnih ceaaH- "•B Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Imlijo EĐVARD TUBECK V TRSTU. TOOCOC 5C 3C3COC Hruške in drugo sadje se kupuje na javni tehtnici (Fesa pubblica) Via Torrente štev. 32. Tam je za vinogradnike tudi zaloga žvepla in modre galice ►Spoštovanjem Alojzij Grebene. Trev.-obrtna »trovana zadrue z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ut. št. I., I. nad str. Obrestuje hranili)« nalože za najmanj jedno vloge, stalne, ki se leto po 5%, na- ^^ 11 > Tržaška posojilnica io hranilnic ^ J ^^ ^^ i ? legisirovana zadrnga z omejenim poroštvom, Zaloga vina v ulici Valdirivo štev. II. Razprodaja istrsko vino prve vrste po 36 nč. 1. za domačo rabo po 32 nč. 1. Samo do 24. avgusta 1^)00. Češke korespondente priporoča „Ustfedni umistovaci odbor Če-skoslovanske obhodnicke besedy v Pragi", Celetna nI. 22. F i L i J A L K A c. ti pri?, avstr. Milim zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. v najem za poletni čas, po- vad"e i"; 47.Vin vloge na Oonto- corrent sebno primerno za letovi- po o.bUu/0. ©prejema hranilne knjižice družini . . zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-|SČarje 2 SODI S kuhinjo. VeČ meno lastne. Rentni davek plačuje zadruga se poizve pri gospodu Ivanu sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Bubniču V Slivjem poŠta oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih JVJ^teriia obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih p<» dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3G6. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od .'i—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr v lastni M3i. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. L liadst. Sprejema na domu vsaki dan od S do 83/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne. Hranilne vlour sprejemajo se če tudi ni član društva in se vsacega, ohrestu- legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne itlo^f se sprejemajo od vsakega, fe tu«ii ni ud zadruge in se obrestujejo po4"„. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po n1./'.',,, na menjico po H"„ na zastave po 5 1 .2°l0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—Iti dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od '.i—4 popoludne. jejo po d1/^0/«)* ne da bi se odbijal rentni Poštno hranilnični račun 816.004. Agr icol V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21/4°„ 30- ,, - «)■' . „ V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/0 j 3-mesečni -V^0/« na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/,, na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablouz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu, Reiehenberg, Saaz in Solnograd, brez troŠkov. Kupnja in prodaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najuinestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine ]»o dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Zaloia io tovarna W pohištva vsake vrste Alessaniro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor ▼ tapetarijali, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franku vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. davek. patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji Posojila dajejo se samo članom in sicer na ki je mehko kalijskoinilo rastoj»ljivo v mrzli vodi menjice po t> °/0 in na vknjižbe po O1^0/o- je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uni-Uradlljc vsaki dau od 9. tlo ure dopol. čevanje vseh trtnih liirčesov iu usij. vseh in od 2. do 3. ure pojnil. razven nedelj žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- in praznikov. . . - 1: •.....i ' lenjadi in evetljiean. Stanje hran. vlog lela 1899. okroglo K. 1,400.000. XilV(„m„ Ztt rilll(, ,.Asrle0,a<. Tovarna mila F. Ftrtsrl & c.o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. * n x * * * * n Carl ureinitz Jtfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča knbiiusko, namizno in hišno opravo, železne metile 111 pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. * i K K K X X X X X X X X X ZAŠTO L' IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik t<» (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. Novoporočenci pozor! Gimnazijski konvikt Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. ojasnila daje predstojiiištvo konvikta. l\ok za skušnjo: 15. julij in 17. september. vsprejemuo Kwizdov Korneuinirski prašek za krmljenje živine FTLLTALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a> Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jiti brestuje: Vrednostne papirje: po 26/„0/o proti 5 dnevni odpovedi '-< • I Veterinarno ~ dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro T>0 lei le v mnogih hlevih, kedar živina r.oče rada jesii. ked&r slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilno^ti mleka pri kravah. Cena , škatljica kron 1"40. ^kai-Ijic-e 70 stot. Pristen je le se zraven sroječo varnostno znamko ter je :ia prodaj v vseli lekarnah in drogerijah Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunskl In knežje bolgarski dvorni zalagatelj. OIcrožni lekarnar, Korneubnrg' pri Dunaj n Pohištvo in ineblji. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljcv, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo /.a elegantne sobe. »Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h del. Anton ISreščak, <>oriea. Gosposke nliee Str. 1(. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. m. aite Trgovina man i fakturnem blagai Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. S. tast mi je javiti slavn. občinstvu in cen j. odje malcem, \ o •i1!,",, •15/ O' ° H O 4 mesečni 8 1 letni Napoleone: :xk po 'J "„ proti ^O dnevni odpovedi . ^'VVc . 10 _ 1 -"/4" n 1 ■> mesečni .. s .. _ l"aki> obrestovan je pisem o u plači lih velja o«I oziroma 'i. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje l>:> 4" „ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a chequc; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. cl Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne u plačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto-corrcntiste, inkaae in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst, Dunaj, ltudimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d> Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. IVAN SCHINDLER Dunaj, m. Erdberg-strasse štev. 12. razpošilja yratls in Iranko kataloire v slo-veusko-hrvalskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor flrupd. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se isee. IVAN SCHINDLER ces. ?J|[jg|: kralj, privilej^iran lastnik Dunaj. III Erdbergstr. štev. 12. LINEMENT. CAPSICI C0MP. iz Richterjeve lekarne v Praici pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne tei vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki. Rttiuerjeva lekaria jri zlatem iem 7 Prnai. Elizabatne ulice S. Proti kašlju, arloboln. hripavosti, upadanju glasu, Rataru itd. zahtevajte vedno Prendinijeve pašiilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.