Krajan je glasilo Krajevne skupnosti Mirna in delovnih organizacij. Urejuje ga uredniški odbor: Bariča Kraljevski, Milka Bevc, Jože Tomažin, Darko Krištof, odgovorni urednik Alenka Knez. Izhaja po potrebi v nakladi 800 izvodov. Naslov izdajatelja: Krajevna skupnost Mirna, Mirna 17, 68233, telefonska številka: (068) 47-153. Grafična priprava in tisk: TISKARNA Novo mesto. GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DELOVNIH ORGANIZACIJ Z MIRNE MIRNA, JUNIJ 1990, št. 1 Letos drugače Menimo, da nam krajani ne bodo zamerili, če bomo letos obeležili krajevni praznik le z izidom časopisa KRAJAN, brez klasičnega praznovanja in brez običajne proslave. S tem nočemo razvrednotiti pomena 6. junija, ki označuje dogodke naše mlajše zgodovine, pač pa prihraniti nekaj sredstev za nujnejše zadeve. KRAJAN nam posreduje podatke o rezultatih našega skupnega dela v preteklem letu in prej, v besedi in številkah. Kolikor smo bili uspešni, presodimo skupaj, objektivno in odgovorno, pošteno, vsestransko, strpno in kritično, s posluhom za sočloveka, soseda, krajana, v odnosu za naše skupne in osebne interese. Volitve Na zadnjih skupščinskih volitvah za stalnega delegata v Zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Trebnje je od petih kandidatov dobil največ glasov Marko Marn z Mirne, kandidat DEMOS-a. Obveščamo krajane, da vse pripombe, predloge in pobude, ki se nanašajo na vprašanje iz pristojnosti občinske skupščine, posredujejo na sedež krajevne skupnosti pisno, lahko pa tudi ustno, kakor tudi neposrednemu stalnemu delegatu Marku Marnu. Poročilo o delu krajevne skupnosti Mirna za obdobje od 1. julija 1979 do 31. decembra 1989 Zbori volilcev so bili sklicani v vseh sedmih volilnih okoliših na območju krajevne skupnosti Mirna. Zadnji je bil za volilni okoliš Mirna. Namen sklica je bil, da svet KS poroča o svojem delu v letu 1989 in razpravlja o predlogih kandidatnih list oz. kandidatih za predsednika in člane predsedstva RS Slovenije ter o predlogih kandidatov za družbenopolitični zbor Skupščine RS. Na vseh zborih volilcev so poročila za leto 1989 in programe za leto 1990 brez pridržkov potrdili. Pripombe na program so bile samo na zboru volilcev na Mirni. Na vseh zborih volilcev so potrdili predložene kandidatne (Nadaljevanje na 2. str.) Ob 6. juniju - krajevnem prazniku krajevne skupnosti Mirna - čestitamo vsem krajanom, podjetjem, ustanovam, društvom in družbenopolitičnim organizacijam. Skupščina in Svet krajevne skupnosti Mirna liste in kandidate. Ko se je začela razprava o delu krajevne skupnosti za preteklo obdobje in ko je bil predložen osnutek programa del za leto 1990, se je razvila živahna razprava, ki ni obšla očitkov, namenjenih svetu KS, da v krajevni skupnosti ni bilo nič narejenega. To so očitali predvsem tisti krajani oz. občani, ki se zborov volilcev udeležujejo samo takrat, kadar v programu vidijo določene ozke interese. Vse programe večje vrednosti in obsega sprejemajo občani na referendumu, za katerega se odločajo z glasovanjem. Letne programe sprejemajo zbori volilcev, ne pa skupine ali posamezniki, kot nekateri mislijo. Zato je za vsako spremembo in dopolnitev referendumskega ali letnega programa postopek tak, kot je za sprejem programa. Neutemeljeno besedičenje ni nikomur v ponos, najmanj pa tistim, ki bi morali poznati postopke v zvezi s sprejemom, spremembami in dopolnitvami programa. Prisotnim na zboru volilcev na Mirni bi lahko očitali, da ne živijo v krajevni skupnosti, ne spremljajo razvoja, ali so seznanjeni, pa nočejo vedeti, kaj vse Kako so bila porabljena sredstva II. samoprispevka PORABA SRLDSThV II. SAMOPRISPEVKA PO LETIH Skupna pred. Skupna vred. poraba sred. izvedenih del v letu v letu /ica m ureditev pokop. a. Mrliška vežica 10.242.000 68.244.599 103.146 7.034.174 1.416.923 1.574.901 2.473.560 55.641.895 Iv t’reditev pokop prostora 3.453.000 21.972.553 - - - - 21.972.553 .V Javna razsvet. na Mirni I. faza 11.247.000 83.703.998 162.487 684.605 5.960.669 28.465.675 48.430.562 4 Sofinanciranje izgradnje telef. omrežja v KS Mirna a. Povečanje telef. eent. za HlOšt. 6.327.000 16.016.226 - 1.016.226 - - 15.000.000 h. Plač. pol. kabla PTT Novo mesto 1.520.000 1.517.833 - 1.517.833 - - - c Solinaneiranje telefonskega omrežja za vasi 500.000 400.000 - 400.000 - - - 5. Sofinaneiranje vaških vodovodov v naseljih KS Mirna 700.000 12.507.050 - - - 2.507.050 10.000.000 h. Sofin uredit, avtob. post. na Mirni 500.000 2.359.117 917.770 - - 1.411.407 - 7. Sofinanciranje vzdrževanja objektov v upravljanju KS Mirna 2.500.000 439.486.538 1.689.311 2.002.011 14.754.970 39.511.666 97.367.545 284.161.035 A. Za vzdrževanje naselij (makadam. in asfaltnih cest) 1. Mirna 45.372.965 429.594 355.038 1.182.007 4.841.754 6.924.527 31.640.045 2. Pot na Laze 1.262.300 12.000 - - 570.300 680.000 3. Sotla in gmajna 856.384 - - 10.000 494.260 352.124 4. Trbinc 2.891.015 139.189 - 475.816 960.010 1.316.0009 5. Zabrdje, dolina 3.725.494 13.600 14.869 348.755 1.358.362 2.016.908 6. Stara gora. Praprotnica 1.349.820 - 57.640 600.000 492.180 200.000 7. Volčje njive, Gnilek 7.418.321 - 146.755 5.646.745 1.373.571 - 251.250 8. Stan, Debenc 6.380.959 262.113 50.040 232.424 2.558.198 3.278.184 9. Gomila vas 2.902.109 - - - 301.350 2.600.759 10. Brezovica 3.342.877 40.377 51.000 49.500 - 288.000 2.914.000 11. Sevnica 7.291.957 23.298 233.416 - 247.710 423.408 6.364.125 12. Škrjance 6.521.013 72.940 72.240 246.355 2.769.478 3.360.000 13. Gorenja vas, Gorenjska gora 25.557.996 126.815 321.448 232.804 2.718.430 2.158.500 20.000.000 14. Zagorica 11.360.951 87.148 57.200 203.959 2.680.999 8.331.645 15. Selo. Zabukovje, Kalce, Kozjek 2.486.875 51.924 501.515 42.926 643.340 1.247.170 16. Migolica 1.117.576 - - 24.306 513.270 580.000 17. Migolskagora 1.373.490 - - 10.000 931.490 432.000 18. Migolica v prikl. do Cirnika 39.691.811 122.988 140.850 4.949.774 2.476.424 2.728.365 29.279.410 19. Selška gora 505.600 - - 505.600 - A. Skupaj: 171.436.513 1.381.986 2.002.011 14.754.970 25.931.126 36.917.590 90.448.830 B. Za komunalna dela, pomoč društ. 1. Kanalizacija Zapuže 10.000.000 - - - 10.000.000 2. Čistilna naprava 22.785.284 - - - 5.221.904 10.000.000 7.563.330 3. Za izvajanje programa 144.721.824 - - - 2.705.315 13.467.404 128.099.105 4. Plačilo obresti od krat. posojil 52.097.941 - - - 18.382.551 33.715.390 5. za vzdrževanje doma Partizan 2.573.826 - - 1.125.051 1.448.775 6. za vzdrževanje doma Svobode 10.159 - - 10.159 — 7. Pomoč gasilskemu društv. Mirna 2.000.000 - - - 500.000 1.500.oho 8. Pomoč gasilskemu društ. Selo 1.250.000 - - - 500.000 750.000 9. Pomoč gasilskemu društ. Sevnica 150.000 . - - 150.000 _ K). Pomoč gasil, društ. Volčje njive 750.000 - - — _ 750.000 11. Pris. balinarskemu društ. Mirna 50.000 - - 50.000 — 12. Prisp. za NNO Gorenja vas 110.000 - 110.000 13. Prisp. za NNO Mirna 341.600 - - - ' 341.600 14. Prisp. za vzdrževanje bazena 1.409.036 37.773 - - 676.803 649.461 15. Pris. za kočo Debenc in nogometnemu društvu 1.356.764 - - - - 1.356.764 16. Prisp. in dotacije DPO in društ. 2.206.441 269.553 - 436.888 1.500.000 17. Za srečanje pobr. KS SFRJ 1.752.820 - - 1.752.820 — 10.000.000 IS. Časopis krajan 4.336.430 - - - 600.000 3.736.430 19. Stroški za pripr. III. kraj. sam. 10.597.950 10.597.950 B. Skupaj: 268.050.025 307.325 - - 13.580.540 60.449.955 193.712.205 A. in B. Skupaj - Postavke št. »7« 439.486.538 1.689.311 2.002.011 14.754.970 39.511.666 97.367.545 284.161.035 8. Otroška igrišča in zelenice na Mirni 3.317.000 - - 1.100.000 1.785.000 27.853.130 9. Sofin. pri asfalt, ulice Roje III. 2.540.000 12.604.703 — — 12.604.703 Skupaj vlag. in poraba od 1. do 9. 46.866.000 733.679.182 4.786.705 14.822.923 35.837.265 75.285.699 233.097.350 379.849.240 2 Mirna, dne 27. 2. 1990 je bilo narejeno na komunalnem in drugih področjih v krajevni skupnosti v preteklem obdobju. Vsa dela so se izvajala na osnovi sprejetega programa, brez osebnih interesov. Zato vsi tisti, ki mislijo delati le z obljubami in ne stojijo na trdih tleh, nimajo podpore občanov. Razprava je pokazala, da so občani že pozabili, kaj vse je bilo narejeno v preteklih letih, zato se je svet KS odločil, da ponovno objavi in osveži spomin opravljenih del L, II., ter začetek III. programa referenduma. Velik nesmisel bi bil, da bi dopustili, da se z neutemeljeno razpravo zavaja občane. Vsa poročila o izvajanju programa so bila objavljena vsako leto v krajevnem glasilu KRAJAN in te sedaj ponovno objavljamo. Prvi krajevni samoprispevek je bil uveden za dobo petih let od 1. 7. 79 do 30. 6. 1984. Po programu so bila predvidena dela: - modernizacija cest v območju KS Mirna v dolžini 15.381 ml, izvršenih je bilo 16.681 ml ali 63.693 m" v asfaltu. Poleg navedenih del je bila planirana in izvedena: - razširitev novega dela pokopališča in ureditev obodnega zidu na pokpališču. Za asfaltiranje in ureditev pokopališča je bilo porabljenih sredstev po takratnih cenah in naslednjih virih: - prispevek iz krajevnega samoprispevka 15.253.216,- - prispevek krajanov, cestne skupnosti in komunalne skupnosti 15.168.798,- - sredstva iz II. krajev, samoprispevka 4.020.000,- Skupna vrednost vseh del od 1. 7. 79 do 30. 6. 1984 34.442.014,- Vsa dodatna dela so bila izvedena na zahtevo občanov in zaradi potrebe kompleksnega reševanja cestne problematike v krajevni skupnosti. Pri izvajanju del po programu 11. krajevnega samoprispevka na modernizaciji cest v krajevni skupnosti so se v več primerih na novo odprla nepredvidena dodatna dela: razširitev usek zaradi neutrjenih nabrežin in možnosti polzenja zemlje, na močvirnatih tleh zahtevnejše utrjevanje cestnega tanpona in odvajanja meteornih voda v naseljih in zunaj naselij. Vsa dodatna dela so znatno podražila prvotno predvideno vrednost del. Zaradi navedenega se je postavka 7 (sofinanciranje, vzdrževanje objektov v upravljanju KS Mirna) znatno povečala. Program drugega krajevnega samoprispevka je bil v roku celotno realiziran, bilo je opravljenih veliko več del. Svet KS in člani gradbenih odborov so bili prizadevni in so pri izvajanju del vedno iskali najboljše rešitve. S tako prizadevnostjo so se prihranila določena sredstva, ki smo jih namenili za druga dela. S tem se je povečal obseg opravljenih del. To so: — povečana je telefonska cen- trala iz predvidenih 100 na 600 priključkov; — gradnja vodovodnega omrežja na Debencu; — gradnja kanalizacije v Zapu-žah na Mirni. Ta dela so bila predvidena za kasnejši čas. Ker so krajani bili pripravljeni sprejeti obvezo dodatnega prispevka, so se lahko začela in končala zgoraj navedena dela. Svet in skupščina KS sta podprla prizadevanje krajanov in dela so bila proti pričakovanju končana prej kot v predvidenem roku. Potrebno je tudi omeniti, da se je vodstvo KS v sodelovanju sveta in ostalih sodelavcev veliko angažiralo pri gradnji novega dela čistilne naprave, ki je velika pridobitev za kraj Mirna. V nadaljevanju tega poročila vam prilagamo tudi celoten program III. krajevnega samoprispevka, iz katerega je razvidno, kaj je bilo že narejenega od 1. 7. do 31. 12. 1989. IZRAČUN: Osnova 1. 1. 1989 = mes. prih. 30.716.000 x 12 mes. x 5 let = 1.842.960.000 din Program III. krajevnega samoprispevka od 1. 7. 1989 do 30. 6. 1994 Realizacija dela od 1.7. 89 Iz samoprisp. Prisp. občanov do 31. 12. 89 Za naselje Mirna za 5 let in drugi viri po revaloriz. vrednosti 1. Pešmost preko reke Mirne, dolž. 65 m 96.014.000 2. Ureditev pločnikov jn pešpoti, dolž. 1.098 m 65.804.500 3. Asfaltiranje ulic, Laze Sotla, zapuže, Roje v dolž. 429 m 39.845.000 39.845.000 4. Dokončanje javne razsvetljave 112.000.000 597.347.980 5. Ureditev prostora pri mrliški vežici za vozičke 25.000.000 55.641.895 6. Dokončanje otroških igrišč in zelenic 60.000.000 7. Sofinanciranje ureditve bazena 40.000.000 12.038.200 8. Izdelava karte prostorskega plana naselja Mirna 20.000.000 7.000.000 9. Soudeležba pri gradnji kanalizacije stare Mirne in povezovalnega kanala na čistilno napravo 120.000.000 10. Sofinanciranje preskrbe s pitno vodo na Mirni 70.000.000 11. Vzdrževanje objektov v upravljanju KS na Mirni 5 let po 12.800.000 64.000.000 80.636.145 12. Pomoč društvom in DPO v KS 5 let po 6.000.000 30.000.000 86.156.970 13. Soudeležba pri napeljavi kabelske ali satelitske TV — projekt, dokum. 25.000.000 5.333.500 14. Sofinan. ureditve otroškega varstva 40.000.000 15. Sofinanciranje pri napeljavi plinovoda v gospodinjstvu —v naselju Mirna (projektna dokumentacija) 20.000.000 SKUPNA VREDNOST DEL 827.663.500 39.845.000 844.154.690 Za naselje Trbinc 1. Sofinanciranje konstrukcijske ceste v asfaltni izvedbi v dolžini 920 m 66.600.000 66.600.6000 270.795.870 Za naselje Brezovica, Gomila 1. Sofinanciranje asfalt, ceste — proti Brezovici v dolž. 310 m 30.087.500 30.087.500 - v vasi Gomila v dolž. 400 m 37.850.000 37.850.000 2. Postavitev modula za avtobusno postajališče na Gomili 9.600.000 31.761.500 Skupaj: 77.537.500 67.937.500 31.761.500 Za naselja: Cirnik, Selška gora. Ravne 1. Sofinanc. asfalta, klanca pod Cirnikom v dolž. 400 m 44.350.000 44.350.000 2. Sofinancir. popravila mostička 7.000.000 7.000.000 3. Vzdrževanje cest 5 let x 5.000.000 25.000.000 29.279.410 Skupaj: 76.350.000 51.350.000 29.279.410 Za naselja: Stan, Debenc 1. Sofinanciranje asfaltir. cest - v naselju Debenc 200 m 19.905.000 19.905.000 — v naselju Stan 300 29.790.000 29.790.000 2. Sofinanciranje moderniz. ceste v makadamski izvedbi dolž. 1.300 m 10.400.000 10.400.000 3. Vzdržev. cest 5 let po 5.000.000 25.000.000 8.171.700 Skupaj: 85.095.000 60.095.000 8.171.700 Z optimizmom v DANI Priti iz mesta z 200.000 prebivalci na vas s pičlimi tisoč ljudmi je velik korak. Naredil ga je novi direktor DANE Božidar Pernarčič. Kakšni so vaši prvi vtisi? »Impresioniran sem nad čistim okoljem, v katerem živite Mirenčani. Bela srajca, ki jo oblečem v Mariboru in jo tam nosim en dan, je zvečer siva. Tu na Mirni pa ostane bela ves dan. Zares zelo lepa je Mirna. Tiha in vabljiva s prelepo okolico.« Kaj menite o naši DANI? (Tako dolgo je že tu, da je beseda »naša« sama po sebi umevna). »Veliko so naredili moji predhodniki. Vesel sem tov. Krhina, ki še vedno z vso zavzetostjo sledi razvoju tovarne, s katero je dolga leta živel. Prav tako je tov. Gregorčič uspel v pravem času toliko narediti za DANO, da bomo tudi v teh težavnih časih obdržali naš program dela, ga prilagodili trgu in zagotovili delo in osebne dohodke našim delavcem. Prav kmalu bo DANA privlačnim steklenicam za alkoholne pijače dodala še cenejšo, praktičnejšo, predvsem pa ekološko čisto embalažo za sokove.« Seveda ima tov. Pernarčič (ob kolegiju) še več želez v ognju, vendar o tem za zdaj še ni mogel povedati nič. Zakaj so Danine pijače “ tako zelo drage? »Našim cenam alkoholnih pijač je poleg vseh stroškov treba dodati še 178 % davka!!! (v tujini so ti davki trikrat manjši). Tudi surovine so pri nas mnogo dražje kot zunaj.« Kako je s prodajo? »Močno se pozna dveletna srbska blokada pa seveda majhna kupna moč domačega kupca. Tudi komunalne storitve — če jih primerjam z mariborskimi — so mnogo dražje.« Tov. direktor me je opozoril na interno banko v DANI, kamor svoje prihranke vlaga že veliko delavcev (kar ni čudno, saj so obresti 22 %). V tej banki lahko hranijo denar seveda tudi ljudje, ki niso delavci DANE. Tov. direktorja sem poza- — bila vprašati, ali je gospod, —j vendar je iz pogovora slutiti Tli njegovo široko razgledanost, "M bogato znanje, zagnanost za £7 delo in željo po uspešnem JI nadaljevanju, kar so začeli že njegovi predhodniki. Iz njega sije optimizem in vera v človeka, zato verja- — mem, da bo DANA pod njegovim vodstvom samo prido-bila (in z njo mi vsi). • _ _ 7313™^- J" i I —m'.. *3 S*'.- • mn ' I ■ir i^z ______ _ . _ Si«T “ m, sau in na Mio Mismo kozolce Ujeti V nase fotograf ni. Foto-krožek na — -ni,- — - OŠ Mirna — -— - __ __ —Tu 77 . ____— -ZhZ- \\ h ~ ____ _____ \ 1 / /,