UTO XIX., STE?. 210 UUBLJINA, SOBOTI« 6. SEPTEMBRA 1358 CE3A 10 CUt SLOVENSKI fgfiaja m (lfmt casiipuuM) ponjetje »lovcosiu puroccvaiei - UiieAMt ttn*i ;«nhnha Glavni to odgovorni urednik Sergej VoinJalL — Uredništvo: LJobUana, Tomiičeva ulica tt. i u» s, teiefon 23-«» do Oprsvai tjnbijanft. TomfilCeva ulica H. 1*11, telefon S*S23 23-S3S. — Oglasni oddedek Ljubljana, Titova cesta L, tolrtOD ta lJn*>Uanske oaroftnlke 20-463. *a rimanje 0-832. — PoStni predal tt 29. — 21ro račun prt Komunalni banki Ljubljana C0*-T04 n-2CT — Mpsp/^na oarofntna 23« din FEANCUA PRED REFERENDUMOM Začetek politične kampanje De Gaulle je objavil načrt nove ustave na velikem zborovanju na Trgu republike — Hudi spopadi med pristaši in nasprotniki de Gaulla — Mendes France bo glasoval proti novi ustavi PARIZ, 5. septembra. (Tanjug). — Komunistična partija Frr ri5e, Odbor za obrambo pred fašizmom in Francoska liga za s rvavice, so objavile danes ločene razglase, ki pozivajo volivce, . na referendumu odklonijo vladni načrt ustave za peto repuo.Uo. - ->si teh organizacij se je začela politična kampanja preu - umom, ki bo 23. septembra. Uradno jo je začel sinoči prer^. . de Gaulle, ki je objavil načrt ustave na velikem zborovanju na Trgu republike. Ob tej priložnosti je prišlo do hudih spopadov med pristaši in nasprotniki politiike de Gaiulla. Policija je ostro posegla v demonstracijo. Po uradnem sporočilu so aretirali devetdeset ljudi, več kot petdeset demonstrantov pa je bilo ranjenih. Predsednik Tito v Zagrebu Zagreb, 5. sept. (Tanjug). Predsednik republike Tito js prispel s soprogo nocoj ob 18. uri v Zagreb. Skupaj z njim sta prispela tudi podpredsednik zvez nega izvršnega sveta Aleksander Rankovič s soprogo in predsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič. Predsednik Eis8iihower zagrebškemu velesejmu Zagreb, 5, sept. (Tanjug). Freas&cLnik ZDA Eisenhower je poslal pozdrav udeležencem na j esenskem mednarodnem sejmu v Zagrebu, v katerem pravd: »Sporočam pozdrave vsem na jesenskem zagrebškem mednarodnem velesejmu. Ameriško ljudstvo in njegova vlada se čuttt' počaščena, ker ponovno sodelujeta na tem velesejmu. Letos je namen ameriške raz-tiave pokazati, kako se lahko družijo šolstvo. industrija, kmetijstv-o, znanost in umetnost, da bi nudilfe plodno življenje vsem ljudem. Mednarodno sodelovanje na tem in na drugih področjih krepi in vzdržuje moč tistih držav, ki cenijo svojo nacionalno neodvisnost. Za uspeh jesenskega zagrebškega mednarodnega velesejma sporočam najboljše želje, svoje in ameriškega ljudstva«. Sporočilo podobne vsebine, v katerem poudarja prispevek zagrebškega mednarodnega sejma k usitvarjanju čvrstih temeljev vse večje svetovne blaginje. je poslal tudii minister za trgovino ZDA Sinclair Weeks. Pariški tisk ima deljeno mnenje o zborovanju, kd ga obenem označujejo tudi kot prvi »preizkus moči« pred glasovanjem konec meseca. Medtem ko piše glasilo komunistične stranke »Humanite«, da so »republikanca na Trgu republike zavrnili de Gaullovo monarhistično usitavo, pa sta konservativna »Aurore« in »Figaro« mnenja, da je »večina Parižanov že sinoči pozdravila peto republiko«. Skoraj vse politilčne stranke bodo imele te dni izredne kongrese ali konference, na katerih bodo sprejele dokončna stališča glede nove ustave. Medtem ko so člani strank kmetov, neodvisnih in katolikov, že sedaj za ustavni načrt, pa tukaj z zanimanjem pričakujejo izredna kongresa radikalov in socialistov, ki so njihova vodstva globoko razdeljena tako glede ocene preteklih dogodkov, kakor tv"d’i glede stališča do nove ustave- Na včerajšnjem mitingu je general de Gaulle zahteval naj državljani na referendumu odobrijo vladni načrt ustave za peto republiko. Na zborovanju je bilo več kot sto tisoč ljudi. Kljub izrednim policijskim ukrepom je prišlo po zborovanju do hudih spopadov med pristaši in nasprotniki generala. Med drugim so prevrnili tudi nekaj potniških in policijskih avtomobilov. Huje pa sta bila ranjena tudi dva policaja. V svojem govoru je premier de Gaulle med drugim rekel. da bodo nove parlamentarne volitve, kakor tudi volitve prvega šefa države, štiri mesece po referendumu, če bo seveda nova ustava izglasovana. Med govorom so demonstranti spustili na Trg republike večje število balonov, na katerih so bila napisana gesla proti novi ustavi, pogosto pa so se tudi oglašali vzkliki: »Fašizem ne bo zmagal-« Odredi padalcev ' im po- licije so odrinili demonstrante v okoliške ulice proč od trga, kjer so biili na tribunah poleg članov vlade tudi predstavniki diplomatskega zbora. Po zborovanju pa so odredi otrož-ništva obstreljevali demonstrante s s-olzilnim plinarn, mobilna garda pa si je utirala pot z golimi sabljami. Bivši predsednik francoske vlade Mendes France je izjavil, da bo na . referendumu glasoval proti novi ustavi. Po njegovem mnenju je vladni načrt nove ustave nevaren Delegacija naših železničarjev odpotovala na Poljsko Beograd, 5. sept. (Tanjug) Danes sta odpotovala na Poljsko predsednik republiškega odibora sindikata železničarjev Hrvatske Vjekoslav Janjič in predsednik pokrajinskega odbora sindikata železničarjev Vojvodine Djuro Stanar, ki bosta prisostvovala proslavi Dneva železničarjev Poljske od 6- do 18. septembra. Ker bo to prvi stiik med strokovnimi sindikalnimi organizacijami železničarjev Jugoslavije in Poljske, pričajku-iejo, da bosta imela zastopnika sindikata naših železničarjev med svojim obiskom razgovore z zastopniki sindikata železničarjev Poljske o nadaljnjem sodelovanju. za državo, za državljanski mir in demokracijo. Na današnji tiskovni konferenci, kjer je bilo navzočih več 'kot tri sto novinarjev, je Mendes France rekel, da bi morali tisti, ki sc proti novi ustavi, v primeru da bi bil vladni predlog 'od klonjen, zahtevati, da bi ha splošnih volitvah novembra izvolili ustavodajno skupščino. Ustavodajna skupščina . bi morala po mnenju Mendes Franca v enem mesecu sprejeti »-preprosto in kratko-ustavo. Prav tako bi morala sklicati kongres »svobodnih narodov francoske unije«, ki bi sklenil pakt skupnosti. Mendes France je govoril kot’ eden izmed voditeljev levičarskih nekomunističnih strank, ki vodijo kampanjo proti vladnemu predlogu za vladno ustavo. Ob prehodu poletja na jesen z^-ii v dolenjski iki/slanjeviei kulturno življenje v vsej širin;, ki jo omogoča osrednja kostanjeviška kulturna prireditev, Dolenjski kulturni festival. Letošnjega, tretjega, je Kostanjevica posvetila mladim graditeljem ceste Bratstva in edinstva. Prijetno mestece bo povabilo številne goste k ogledu kulturnih prireditev domačih amaterjev ter uglednih gostov iz Ljubljane, Zagreba in Celja, pred njimi pa bo gostoljubno razgrnilo svoje lepote. Med temi ni najmanjša stari grm. z njegovimi mehkimi kolonadami. Stanovanjska skupnost v sliki in besedi Na zagrebškem velesejmu bodo danes odprli H. razstavo »Družina in gospodinjstvo 1958« Zagreb, 5. sept. Dopoldne je bila v novih prostorih zagrebškega velesejma tiskovna konferenca, ki jo je . sklical zvezni organizacijski odbor II. mednarodne revialne razstave »Družina in gospodinjstvo 1958«. Namen konference je bal, seznaniti zastopnike tiska o tej splošni jugoslovanski družbeni in gospodarski manifestaciji, nad katero je prevzel pokroviteljstvo predsednik republike J osip Broz-Tito. Zastopnike tiska je z namenom razstave seznanil zastopnik stalne konference mest v zveznem pripravljalnem odboru Franc Drobež. Razstava, kot rečeno, predstavlja kolektivno družbeno politično in gospodarsko manifestacijo uspehov m., -.ičnih organizacij, strokovnih združenj, zbornic, ustanov, zavodov in Danska zahteva revizijo Vlada je zahtevala od Velike Britanije začetek razgovorov o reviziji sporazuma o mejah teritorialnih voda. REYKJAVIK, 5. sept. (Reuter). Islandski minister za ribolov Ludvig Jozefson je izjavil, da je Islandija že skoraj dosegla vse, kar je želela, čeprav Velika Britanija še ne spoštuje nove meje teritorialnih voda. Po njegovih besedah na Islandiji sploh niso govorili o morebitnih gospodarskih sankcijah proti Britaniji. Minister je poudaril, da bodo kapitani britanskih ribiških ladij kaj kmalu morali ugotoviti, da se v islandskih vodah ne more loviti rib v stalnem spremstvu vojnih ladij. Minaister Jozefson je nadalje rekel, da Sovjetska zveza Islandiji ni ponudila niti moralne, niti materialne pomoči v sedanjem položaju, kakor Posvetovanj a v Kairu V dobro poučenih krogih se je zvedelo, da so Hammarskjold in predstavniki vlade ZM govorili predvsem o položaju v Jordaniji KAIRO, 5. septembra. (Tanjug). Posvetovanja generalnega sekretarja OZN z vlado ZAR se približujejo zaključku. Hammarskjold se bo nocoj posvetoval še s predsednikom Naserjem, s katerim je imel že včeraj razgovore, ki so trajali pet ur in na katerih sta bila navzoča tudi' ministra Fauzi in Ali Sabri. Po sestanku z Naserjem se bo Hammarskjold ponovno sestal z zunanjim ministrom Fauzijem. Hammarskjold se namerava sestati tudi z generalpim sekretarjem Arabske lige Ha.su-nom. ki je sodeloval s predstavniki desetih delegacij pri sestavljanju arabske resolucije o Srednjem Vzhodu. Sestanek bo tik pred zasedanjem političnega odbora Arabske lige, katerega se nameravata udeležiti tud: predstavnika Jordanije in Libanona. V dobro obveščenih krogih se je izvedelo, da so v Kairu govorili predvsem o položaju v Jordaniji. Krogi OZN na Srednjem vzhodu menijo v zvezi s položajem v Jordaniji, da je prisotnost OZN na Srednjem vzhodu zelo važna za izvajanje resolucije Generalne skupščine. Menijo, da je Hammarskjold seznanil predsednika Naserja s stališčem Jordanije. ki je odklenila čete OZN in skupino opazovalcev, je na pripravljena sprejeti simbolično prisotnost OZN v obliki kakega veleposlanika, pod pogojem, da bi imeli veleposlani- Stanje 5. septembra: Jedro visokega zračnega pritiska se ie pomaknilo severno nad Karpate Naši kra.1l so Še nori volivom slabotnih vzhodnih vetrov. Napoved za soboto: Pr°t litrov več vina kot lani v tem razdobju. V Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Belgijo so prodali 185.940 litroiv brez vsak« reklamacije, v pripravi pa je pošiljka 8 vagonom vina za Anglijo ter 2000 zabojev steklenic buteljčnega vina ■a Ameriko. Poglavitna sfcirb kolektiva je, kako čimprej povečati svoje kletne prostore. Te nameravajo urediti v zapuščenih unionskih kleteh. V ta namen, so že oddvojili iz lastnih sredstev 3 milijone din za projekte. Večjega investicijskega posojila letos niso uspeli dobiti, s kreditom iz republiških sredstev pa bodo uredili dvia prehodna hodnika in dva boksa, kjer bodo namestili ležalne sode in cisterne. Na predvidoma bogato vinsko letino se pripravljajo z vso resnostjo. Naročili so več sto transportnih sodov, usposobili stare le Žan e sode, upajo pa tudi že letos dokončati delno povečavo kletnih prostorov, kamor bodo. namestili nove ležalne sode s kapaciteto 26 vagonov. Piri prevzemu-bodo pazili na kvaliteto, ker se le takšna vina dajo uspešno plasirati na domačem ir. tujem trgu. Najugodnejši pogoji za negovanje štajerskih vin pa bodo podani v novi unionski kleti, ki bo sposobna sprejeti 500 vagonov vinskega pridelka in bo opremljena z vsemi modernimi napravami. ili letos v maju in juniju /tudi sklenjeni. Določene so bile maksimalne cene za odkup goveje živine in prašičev *a zakol. Okrajni ljudski odbor Celje -- tajništvo za gospodarstvo je 6kupaj z zastopniki gospodarskih združenj in OZiZ ter občinskim; ljudskim} odbori sprejel sklep, naj se živina od proizvajalcev ne odkupje na sejmih temveč da se organizirajo za- družni dogoni, kij er bodo odkupovale vso živino le zadruge. Kljub jasno določenim odkupnim pogojem pa so mesarska podjetja, ravno tako pa tiuiali nekatere zadruge ubrale drugo pot ter odkup živine vršile po starem. Mesarska podjetja so še nadalje odkupovala po višjih cenah kot so dogovorjene bodisi od zadrug ali pa direktno cd posameznih proizvajalcev — kmetov. Ravno tako pa so tudi kmetijske zadruge največkrat odkupovale po . tistih cenah, ki so jih diktirali proizvajalci. Tržne inšpekcije so dobile strog nalog, da kontrolirajo m prijavijo vsakega kršilca. Take j« bil v zadnjih dneh uveden gospodarski kazenski postopek skoraj zoper vse mesnice in klavnice tega okraja in nekatere kmetijske zadruge. Okrožno gospodarsko sodišče je že zoip-er več im obdolženih- gospodarskih organiza-cij izreklo denarne kazni in sicer za gospodarske organizacije od 50.000 do 350.OOn dinarjev, za odgovorne uslužbence v teh organizacijah pa od 3.000 do 15.000 dinarjev. Zastopniki podjetij in zadrug ter njihovi odgovorni uslužbenci so še pred sodiščem sklicevali na razne okoliščine in težke pogoje poslovanja zaradi katerih so kršili predpise. Vsi pa so se v glavniem sklicevali na naslednje okoliščine: Večina kmetijskih zadrug Se danes ni sposobna, da organizira uspešen odkup živine od kmetov. Ce bi morale mesnice čsikati na živino, ki jio bo odkupila zadruga, bi potrožriikti ostali največkrat brez mesa. Poleg tega nekatere zadruge ne oskrbujejo z živino domačih mesnic na njihovem področij u, temveč sklepajjo pogodbe z raznimi podjetji iz drugih republik, ki baje plačujejo bolje kot domača. Nekatere kmetijske zadruge sploh nimajo sposobnega kadra, ki b: vršil odkup in poslujejo zaradi tega tako, da dajejo podjetjem proste roke pri edikupu od posameznih proizvajalcev — kmetov. Le formalno 7,-druga izstavlja račune, pri čemer pa si seveda neupravičeno zaračuna tudi maržo. Tako se na zunaj vidi, da odkupuje zadruga, dejansko pa nakupovalci podjetij stopajo v neposreden stik s posameznimi proizvajalci in. drug drugemu dvigujejo ceno. “ Na zadružnih do gonih kmetje odklanjajo prodajo po dogovorjenih cenah in živino odžene j o domov v upanju, da bo le prišel nekdo, ki bo plačal več. To se žal zaenkrat tudi največkrat dogaja. Ker je dogovorjena cena za živino različna glede na odstotek klavnosti (randman), a praksa je, da se odstotek klavno®« ocenjuje na oko, se večkrat dogaja, da se proizvajalcu ali zadrugi plača živa teža po tako ocenjenem odstotku klavnosti. Ob zakolu pa se ugotovi, da je odstotek mesa znatno nižji in bi morala biti tudi odkupna cena nižja. Ker je glede na izvoz povpraševanje za živino mnogo večje kakor pa ponudba, so posamezne mesnice prisiljene iskati živino, zlasti pa prašiče na raznih področjih FLRJ. Zlasti pa tam kjer odkup preko zadruge ne poteka v redu, odnosno, kjer zadruga ne oskrbuje z živino domača podjetja. Tako torei mesnice in fcla/vnice seveda tudi plačujejo višjo oeno od dogovorjene, ker jo diktirajo proizvajalci. Pri odkupu živine ni zadostne pomoči s strani občin, zlasti pa ni nobenega sodelovanja med zadrugami, občin/) in mesnicami. Pristojne občine se preveč ne brigajo, Itako poteka odkup kmetijskih pridelkov. Mesnice so največkrat prepuščene same sebi, da si priskrbijo potrebno živino, kakor vejo ki znajo. Ce domača zadruga nima organiziranega odkupa ali prodaje živine drugam, ali pa če kmetje ne priženejo živino na zadružne dogome, se morajo pač mesnice znajti na ta način, da kršijo predpise in dogovore o maksimalnih cenah,- kljub temu, da bi se lahko sestali s predstavnik: . zadrug in občine ter skupno našli zakonito rešitev. Iz naštetih okolnosti, na katere sto se obdolžena podjetja in zadruge ter njihovi odgovorni uslužbenci sklicevali, razberemo, da jih je večina čisto subjektivne narave in bi jih z malo več volje in prizadevanja taka mesarskih podjetij, kakor tudi kmetijskih zadrug in ljudskih odborov lahko odpravili in bi bilo noben.e potrebe, da -so podjetja in zadruge ubrale napačno pot ter na veliko kršile dogovore o odkupnih cenah. Neurejen odkup živine pa tudi ostalih kmetijskih pridelkov, zlasti Pa brezobzirno navijanje cen, kar najbolj grenko občil tijo potrošniki, ima za posledico tako gospodarsko, kakor tu-d politično škodo. Proizvajalec — krnet si ni nikoli na jasnem, komu in. po kakšni ceni bo dejansko lahko prodal živino za zakol. Zaradi tega prodajo zavlačuje največkrat 'v lastno škodo. To pa ima za posledico motnje v redni oskrbi potroši nikov z mesom in stalno nihanje cen. Brez dvoma je prizadevanja pristojnih organov, da se čim-prej ‘ uredi odkup s kmetijskimi pridelki .pravilno in nadvse koristno ter ga je treba z vsemi silami podpreti. Upajmo, da bodo tudi izrečene denarne kazn.i mesarijam in klavnicam ter kmetijskim zadrugam dosegle svoj vzgojini namen ter da bodo skupno s pristojnimi občinskimi ljudskimi odbori našli v bodoče pri odkupu pravilno pot A. S. bena prehrana«, paviljon »Samopostrežba in specialna prodajalna ter konfekcijska modna hiša« in paviljon »Stanovanje«. Namen vseh teh paviljonov je, da bi se obiskovalci čim bolje seznanili s stanovanjsko skupnostjo in z vsemi elementi te skupnosti, ki naj bi pomagali dvigniti življenjsko raven delovnih ljudi. Treba je poudariti, da letošnja razstava »Družina in gospodinjstvo* ne sodi med tiste, ki jih je bilb pri nas že zelo mnogo. Razen svojstvenega značaja te manifestacije na letošnjem zagrebškem velesejmu je treba omeniti tudi to, da imajo vsi razstavljeni predmeti načrte, makete itd., svoje izračune, svojo ekonomsko utemeljenost in dokazano funkcionalnost. To nam kažejo številni izračuni, ki si jih bodo obiskovalci tudi lahko ogledali. Dovolj naj bo, če povemo, da je v razstavljenih predmetih med drugim eno leto intenzivnega študija strokovnjakov za urbanizem, promet, stanovanjsko izgradnjo, zavodov za napredek gospodinjstva, ljudske tehnike itd. Ob razstavljenih predmetih pa se nam nehote porodi vprašanje, kje bomo vse te naprave proizvajali. Teoretični del študija stanovanjske skupnosti, servisov za pomoč zaposlen' ženi je bil, kot kaže razstava, z velikim uspehom zaključen in podprt s praktičnimi prikazi. Kazno je, da bo slej ko prej prva naloga za te stvari zainteresirati tudi našo industrijo, kajti le tako bo mogoče izredno lepe načrte in zamisli tudi uresničiti. St. Šlondrovci! Borci Štajerskega bataljona, II. grupe odredov, Kamniškega bataljona in drugih štajerskih partizanskih enot, aktivisti! Jutri, v nedeljo, vsi v Mozirje v prelepo Zgornjo Savinjsko dolino, da proslavimo 15-obletnico ustanovitve brigade »SLAVKA ŠLANDRA«! To bo prisrčno TOVARIŠKO SREČANJE vseh borcev gornjih enot in aktivistov! Zbor bo ob 9. url dopoldne, ob 10. uri pa slavnostna proslava! Odhod iz Ljubljane z avtobusi ob 5.30. Prijave sprejema tovariš Pod-studenšek Rok, Glavni odbor Zveze borcev, telefon 20-942. Na svidenje v Mozirju! Danes ob 10. uri odpeljejo 1» Tavčarjeve ulice v Ljubljani tudi avtobusi; k odkritju spomenika brigade »Slavka Šlandra«, ki bo ob 12. uri na kr*’ ju njene ustanovitve Sipkfc t S>t. 210 — l «SFT£MB&A 13aS f HHlfiSEVfiLEC s tl. 3 I Zapoznela bitka? Že plebiscit o odprain ustave iz leta 1875 — najdaljše in najtrdnejše dvanajstletne izmed skupno trinajstih ustav, kolikor jih je doslej imela Francija — je bil v vodstvu tudi plebiscit za de Gaulla ali proti njemu. Dejansko je bila ustava tretje francoske republike, tista iz leta 1875, pokopana že leta 1940. Pokopali so jo Francozi sami, tisti, ki so kapitulirali pred Petainom in drugimi izdajalci, ter Petain in izdajalci, ki so jo sovražili. Zakaj vstava je stvar vsakegd naroda posebej, in to njegova intimna, notranja zadeva, ta-korekoč duhovna zadeva, zakaj res je, da. je to vo navadi pravilnik o praktičnih zadevah, toda res je tudi, da vsebuje nekaj, kar je lastno samo tistemu narodu. Ko so torej Francozi formalno glasovali leta 1946 za ustavo četrte republike, so uradno pokopali ustavo tretje republike, čeprav že ni bilo kaj več pokopavati. Med smrtjo in slovesnim pogrebom■ je ležala vmes cela vojna. Zato je bil plebiscit o ustavi četrte republike, kakor rečeno, v bistvu nekak plebiscit za de Gaulla. Na vprašanje, ali naj skupščina sprejme novo ustavo, je odgovorila tolikšna večina — 18,600.000 glasov proti 700.000 — da je bil odgovor skoraj soglasen za novo ustavo. Celo za sporni, de Gaullov predlogi »o organizaciji, javnih pooblastil« je glasovalo 13,000.000 proti 6,500.000, to je dvotretjinska večina. V zgodovinski perspektivi to glasovanje dejansko pomeni, da so Francozi podprli j parlament, v kaferi je bila ab- | solutna komunistično-sociali- i stična večina, hkrati pa — j protislovno — dali de Gaullu j t> roke oblast, da je ta komu- ;■ nistom iztrgal iz rok ključe j oblasti. Skupščina je takrat f seveda soglasno zaupala de Gaullu sestavo vlade. Toda njegov samotni položaj nad strankami je bilo samo toliko čas a politično vzdržen, dokler je ta igral posredovalno vlogo. Ta vloga običajno gre pred-serk 'ku republike. Za takšno rlf pa de Gaulle ni bil pri-777e. i niti po naravi niti po svojih avtoritativnih metodah Xi se hotel ponižati, da bi postal voditelj ene stranke (poznejše zbiranje francoskega naroda zanj ni bilo stranka) niti ni hotel dovoliti, da bi ga povišali na simbolični podstavek poglavarja države, ki *kraljuje, a ne vlada«. Hotel je biti oboje in je izgubil oboje. De. Gaulle se z leti ni spremenil, pač pa so se razmere Prav nič pretirano ni trditi, da je osnutek ustave pete republike njegov otrok. Zato v bistvu vsebuje obeležja tistega, kar je zahteval od. Francozov že takoj po vojni. Gre nič več in nič manj kot za ukinitev parlamentarnega sistema, kot ga pozna Francija, kar je skušal de Gaulle doseči z »organizacijo javnih pooblastil* že takoj po vojni. Zdaj je začel volilni boj, ki bo imel svoj epilog 28. septembra letos. Neredi, ki so izbruhnili ob njegovem govoru, kažejo, da volilni boj ne bo ne miren ne strpen. Komunisti so seveda glavna udarna sila v boju proti sprejetju nove ustave. Ni dvoma, da jih najbolj skrbi člen ustave, ki govori o političnih strankah in zahteva, da te stranke in skupine spoštujejo demokratična načela, ki jih vsebuje ustava. Nad tem členom so že dvignili obrvi poslanci in juristi v posvetovalnem odboru, ki so ga opr&giili z velikim vprašajem. Res je veliko vprašanje, če ni ta člen tisto orožje, ki bi ga utegnila uporabiti vlada, če bi hotela na primer razpustiti — KP Francije. Toda vse to upiranje ustavi nosi obeležje zapoznelosti. Človek ima vtis, da je bila glavna bitka že izvojevana ali zamujena. To, kar bodo nasprotniki ustave storili do dneva referenduma, ima lahko samo še demonstrativni pomen. In ko bi bili z~saj zdaj enotni Desnica je postala neprimerno bolj enotna in zato. se je razdvojena levica danes boji Morda je odgovor skomigav je z rameni in citat iz pesmi ameriškega pesnika Audena »Španija 1936«: «. . . zgodovina lahko reče samo .Zal!’, a se ve more ustaviti ne pomaoafi’« Bip KONGRES BRITANSKIH SINDIKATOV KONČAN Zahteva po enotnosti Britansko sindikalno gibanje je obsodilo notranjo politiko vlade in jo obtožilo zaradi vedno večje brezposelnosti LONDON, 5. septembra. (Tanjug:). V Bornemouthu se je danes končal kongrres britanskih sindikatov. Delegati so ponovno izvcflili staro vodstvo. Sprejete resolucije, kažejo, da je britansko sindikalno gibanje obsodilo notranjo politiko vlade, . ki jo obtožuje zaradi vedno večje brezposelnosti^ potrdil je stavke kot orožje v boju za delavske pravice in zahteval, naj vodstvo zagotovi večjo enotnost sindikalnega gibanja. Kongres je odklonil zahtevo, aa bi tesneje sodelovali s svetovno sindikalno federacijo, kakor tudi zahtevo, naj britanska vlada takoj ustavi jedrske poskuse. Stališči so obrazložili z nezaupanjem do vzhodnoevropske sindikalne federacije, ka- kor tudi do politike vzhodnega bloka. Kongres pa je poudaril, da se glede razorožitve in prepovedi jedrskih poskusov v celoti strinja z resolucijo laburistične stranke, ki pravi, da se morajo vse prizadete države o tem posvetovati. Rleman&n novi čilski predsednik Saniiago de Chile, 5. septembra (DPA, AFP). Na predsedniških volitvah v Cilu so včeraj izvolili za novega čilskega predsednika neodvisnega kandidata Jorga Alessan-drija. Novi predsednik Čila, ki so ga na volitvah podprle tradicionalne desničarske stranke, še posebej pa predstavniki indutdrnje in trgovine, je gospodarski strokovnjak. Predstednika Alekssan-drija so izvolili za dobo prihodnjih šestih let. Socialistični kandidat Salvador Allende je dobil šestkrat več glasov kot leta 1952, pa je kljub temu ostal v manjšini. Ostali kandidati so dobili manjše število glasov, kot so pričakovali. Štiri stranke prepovedane Djakarta, 5. septembra (Reuter). — Načelnik indonezijskega generalnega štaba general Na- sution je objavil ukaz, ki prepoveduje štiri politične stranke na tistih območjih Celebesa in Sumatre, kjer so bili nedavno boji proti . upornikom. Ukrep pojasnjujejo s trditvijo, da so člani prepovedanih štirih strank sodelovali z uporniki. Prepovedali so muslimansko stranko Mastdžumi, krščansko protestantsko stranko, socialistično stranko in. stranko borcev za neodvisnost. Vse štiri stranke imajio svoje zastopnike v parlamentu, stranka Mastdžumi pa j s najmočnejša opozicijska stranka. V ukazu je tudi rečeno, da bodo raziskali dejavnost ostalih strank. Novi predsednik Alessandri namerava .izkoristiti vse materialne, fizične in moralne rezerve države, da bi premagal gospodarsko krizo. Vsaj tako je obetal med volilno kampanjo. Sele ko bo tako dobil zaupanje tujine, pa bo zaprosil za tujo pomoč za nadaljnji razvoj Cilea. Na področju zunanje politike se Alessandri zavzema za. sodelovanje južnoameriških držav z ZDA, na gospodarskem področju pa za sodelovanje z vsemi državami. Po uradnem sporočilu čilskega notranjega ministrstva je Jorge Alessandri na' volitvah dobil 386.192 glasov, kandidat strank levice .Allende pa je “dobil 354.300 glasov. Kandidat Frei je dobil nekaj nad 254 tisoč glasov. Bossay okoli 189 tisoč glasov, Zomo-ramo pa. nekaj nad 41 tisoč glasov. Približno dvajset tisoč glasovnic pa je bilo neveljavnih. Na petdnevnem kongresu bn tinskih sindikatov so bili v-osredju notranji problemi. Kongres je opozoril na n e zadostil- enotnost posameznih sindikalnih organizacij in na neuspešne stavke, ki so po mnenju sindikata rezultati pomanjkanja enotnosti v stališčih do gos.po-darsko-političndh problemov Velike Britanije. Kongres je zahteval, naj vodstvo vodi odločnejšo politiko za izboljšanje delovnih pogojev delavcev. Ns kongresu je prišel do izraza strah, da se bo do konca leta število brezposelnih povečalo na 350 tisoč ljudli. V zadnjih nekaj letih se je tudj podvojilo število smrtnih primerov in p.esreč pri delu. Britanski sindikati menijo, da teh problemov, kakor tudi problema socialnega zavarovanja, ni mogoče rešiti ne da bi racionalizirali ključne industrijske veje države, kar naj bi storila laburistična stranka, ko bo prišla na vlado. Vendar pa je kongres /avrnil predloge, da bi nacionalizirali nekatere predelovalne industrije. Sukaraovo povabilo Džakarta, 5. septembra (An-taara) — Predsednik Indonezije Sukamo je poslal povabilo predsednikom štirih sosednjih azijskih držav, naj pridejo na prijateljski obisk v. Indonezijo. Povabilo je poslal predsedniku Severnega' Vietnama Ho Si Mingu, predsedniku Južnega Vietnama Ngo .Din Diemu, ■ predsedniku Pakistana Iskerderu Miirzi in indijskemu predsedniku Radžendri Prasadu. Pri Parizu so uredili več začasnih taborišč, v katera zapirajo osumljene Alžirce. Po zadnjih poročilih je v teh taboriščih več deset tisoč Sevemoafričanov. Na sliki: Eno izmed teh taborišč SPOR ZARADI NILA MED Z AR IN SUDANOM Predlog za pogaf anfa Stališča obeh vlad glede problema nilskih voda so popolnoma nasprotna KAIRO, 5. septembra. (Tanjug). — Vlada ZAR je poslala sudanski vladi noto, s katero predlaga pogajanja o nilskih vodah pod pogojem, da bo Sudan spoštoval sporazum iz leta 1929. Nota je hkrati odgovor na noto, ki jo je sudanska vlada pred sedmimi dnevi poslala v zvezi z nedavnim sporom okrr- jezov na Niju v Sudanu. Stališča obeh vlad glede problema nilskih vod so popolno-na nasprotna. Vlada v Kairu meni, da bi moral Sudan spoštovati in izvajati sporazum iz leta 1929, ki določa odstotek vode za vsako izmed obeh držav za časa nilskega vodostaja. Po istem sporazumu mora dati egiptovska vlada svojo odobrd- TE2AVE S PROIZVODNJO V ROMUNUl Neizpolnjevanje načrtov »Scontea« kritizira potrolejsko, usnjarsko, konfekcijsko in druge industrije, da ne izvršujejo planskih nalog BUKAREŠTA, 5. septembra. (Tanjug). Glasilo CK romunske partije »Šeantea« zahteva danes takojšnjo odstranitev pomanjkljivosti v organizaciji dela v nekaterih važnih industrijskih vejah in delovnih kolektivih, da bi' tako povečali proizvodnost dela in izvajali proizvodne načrte. - List kritizira podjetja petrolejske industrije zato, ker ne izvršujejo planskih nalog. Članek trdi. da izvajajo v tej želo važni romunski industrij- TELEGRAMI VARŠAVA — Na povabilo poljskega sejma bo 10. septembra prispela norveška parlamentarna delegacija, ki jo bo vodil podpredsednik parlamenta Hunvald. LONDON — Uradni so sporočili, da je Velika Britanija odobrila 40 milijonov funtov šterlingov kot pomoč Indiji. Znesek bo Indija lahko porabila do konca marca prihodnjega leta. KARAKAS — Delegacija arabsko-afriških držav, ki potuje po Južni Ameriki, je prispela danes v venezuelsko glavno mesto Karakas. Iz Venezuele bo delegacija odpotovala v Brazilijo. COLOMBO — Jutri bodo izpustili iz hišnega zapora voditelje tamilske federalne stranke in sinhaleške nacionalne osvobodilne fronte. V hišnem zaporu so že od julija, ko so .uvedli na Cey-lonu izredno stanje zaradi tamilsko-sinhaleških nemirov. BUENOS AIRES — Letalski minister Argentine Huerta je danes zamenjal generala Miguela Moragesa. Zvedelo se je, da so generala Moragesa aretirali v zvezi z incidentom v poslopju ministrstva za letalstvo. NlEW DELHI — V uradnih-indijskih krogih poročajo, da bo pozimi obiskal Indijo predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Klimen Vorošilov. LONDON — V Londonu bo od 15. do 19. septembra generalna skupščina Mednarodne policijske organizacije Interpol. Sodelovali bodo predstavniki šestdesetih držav. SEUL — V epidemiji encefalitisa je doslej umrlo v Južni Koreji 1067 ljudi. ATENE — V nevihtah, ki so dva dni divjale po Grčiji je bilo ubitih 18 ljudi. Na otoku Naksos je v nevihti 13 delavcev padlo z mosta v vodo in utonilo. ski veji načrte za povečanje proizvodnosti, .dela- • samo -s 93,84 odstotkov. V glavnem je to posledica slabe organizacije dela, pravi »Scaratera« in pravi, da načrtov ne dosegajo tudi v industrija usnja, čevljev, konfekcije, pa še drugje. Nadalje piše »Scantea«, da so v mnogih podjetjih mnoge pomanjkljivosti v organizaciji proizvodnje in dela v neenakomerni preskrbi z materialom in nezadostnem uvajanju sodobnih načinov dela, čeprav se je proizvodnost dela v prvih šestih mesecih tega leta v primerjavi z jtfim obdobjem v letu 1957 povečala za 7,9 odstotkov. List ostro kritizira enega izmed največjiih podjetij petrolejske industrije »1. maj« v Ploestiu. Tast poziva tako imenovane »gospodarske komisije« pokrajinskih partijskih komitejev, ‘naj od časa do časa organizirajo delo v podjetju. Koncentracija lovskih letal Manila, 5. septembra (AP). — Poročajo, da je prišlo na vojaško postojanko na otoku Louson večje število lovskih letal »Su-per-Sabre-f-100« im drugih vojaških letal. Istočasno je poveljstvo vojne mornarice ZDA sporočilo, dta je na Filipine prispela eskedrila večjih vojnih ladij. tev za vsaka večja dela na Nilu v Sudanu. Ta določba naj bi zaščitila Egipt, ki je v celoti odvisen od Nila. Vlada ZAR meni, da sporazuma iz leta 1929 ne gre spreminjati, se pa zavzema za to, da bi se dogovorili o razdelitvi odvečne vode, ki za sedaj ni izkoriščana in se izgublja v Sredozemskem morju. Sudanska vlada pa je s svojo zadnjo noto sporočila, da zanjo sporazum Madžarsko nota švicarski vladi Budimpešta, 5. septembra (Tanjug). Madžarsko zunanje ministrstvo je izročilo švicarskemu veleposlaništvu v Budimpešti noto, s katero Švico ponovno obtožujejo zaradi napada madžarskih beguncev na madžarsko poslaništvo v Bernu 16. avgusta tega leta. Noita pravi, da je madžarska vlada že večkrat opozarjala na proitimadžarske demonstracije v Švici in na to, da bi lahko prišlo do resnejših incidentov, da pa vsa ta opozorila niso imela nobenega učinka. Še več, pravi nota, švicarske oblasti so v mnogih primerih še podpihovale dejavnost madžarskih beguncev. Madžarsko zunanje ministrstvo poudarja, da bo od švicarske vlade zahtevalo odškodnino za škodo, ki jo je utrpelo poslaništvo v Bernu med Mftadom. iz leta 1929 ne velja več, ker je bil sklenjen med Veliko Britanijo in Egiptom, ne pa med Sudanom in Egiptom. Sudanska vlada zato meni, da je sporazum krivičen in daje Sudanu premalo vode ter so vsa večja dela na Nilu v Sudanu odvisna od odobritve v Egiptu. Sudan zato predlaga pogajanja, ki naj bi popolnoma spremenila sporazum iz leta 1929, to pa egiptovska vlada v celoti odklanja. Glede na to, da si stališča tako nasprotujejo, obveščeni krogi v Kairu ne pričakujejo, da bi tako kmalu prišlo do pogajanj med obema državama, obenem pa ne izključujejo možnosti, da bo problem kmalu povod za nove medsebojne obtožbe. Seja brilanske vlade London, 5. septembra (Tanjug) — Pod pred s e d ni š tv om premiera Macmillana je bila danes seja ožjega 'kabineta britanske vlade. Zvedelo se je, da so razpravljali predvsem o položaju na Cipru ter o tem, ali na,j bi dovolili ci-prslkemu nadškofu Makario-su, da bi se vrnil na otok. O-Cipru- in o izvajanju naj-novejšega 'forultanskega načrta za otok bodo govorili tudi na sestanku predsednika britanske vlade Macmillana s ciprskim guvernerjem Hughom Footom in ministrom za kolonije Len.nox-Boydom. Guvernerja Cipra pričakujejo v Londonu -jutri dopoldne. Po seji kabineta se je premier Macmillan posvetoval z notranjim ministrom Buttler-jem o rasnih incidentih v Londonu. O tem bodo razpravljali tudi na posebni seji britanske vlade v ponedeljek. Odmevi na kitajsko odločitev Britanski uradni krogi menijo, da bo večina zahodnih držav razglasila odločitev kitajske vlade o razširitvi teritorialnih voda na 12 milj za nezakonito WASHINGTON, 5. septembra. (Reuter). — Ameriško zifnanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da ZDA zavračajo odločitev kitajske vlade o razširitvi kitajskih teritorialnih voda na 12 milj. Vlada ZDA ocenjuje odločitev kot poskus, da »bi prikrili agresivne namene«. Predstavnik »State Departe-menta« je izjavil, da ZDA niso nikdar priznale, zahtev za razširitev voda na 12 milj in poudaril, da morajo po mnenju Kitajski »ideološki boj« Spopad v Omanu Damask, 5. septembra (AFP) — Predstavnik omanskega Imama v Damasku je spor-o-čil, de je v Omanu prišlo do hudega boja med pristaš; Imama ir skupino orkanskih vojakov, k sc* spremljali transport hran' in mutiicije. Spopadli so se ■■ bližini Furalka. V sporočilu j-rečeno, da je padlo 15 britanskih vojakov in štirje upornik Reka, 5. sept. (Tanjug) Kakor se je zvedelo, so kitajska podjetja začela diskriminacijo proti ladjam pod jugoslovansko zastavo in so izdala zastopnikom kitajskih podjetij v inozemstvu navodila v tem smislu. Podjetje »Jugolinija«, ki vzdržuje redno linijsko plovbo do kitajskih luk, za kar so bila kitajska podjetja svoječasno zelo zainteresirana, je bilo že večkrat žrtev te diskriminacije. Pretekli mesec je »Jugoslovanska linijska plovba« sklenila po svojem agentu na Dunaju pogodbo o prevozu dveh večjih partij celulozne volne z Reke v Šanghaj. Da bi se izognilo uporabi jugoslovanskih ladij, je kitajsko podjetje »Sinofracht« iz Pekinga sprva naročilo avstrijskemu izvozniku, da se mora blago transportirati čez Trst in ne čez Reko. Takoj za-iem je dunajski izvoznik prejel izrecno naročilo, da se blago ne sme vkrcati na jugoslo— vanske' ladje. Ker izvoznik n: imel na razpolago druge možnosti za izvoz, je bil neznaten de! omenjenega tovora končno vendarle vkrcan na ladjo ■Trebča«, last »Jugoslovanske linijske plovbe«. Da to ni osamljen primer, temveč posledica določene politike kitajskih podjetij, priča podoben primer z ladjo »Lika«, ki naj bs prepe-jala 180 ton krogljičnih ležajev iz Trsta v Šanghaj. Na kitajski strani so pogodbo stornirali, toda po protestu »Jugo-linije« so končno naši ladji vendarle dodelili tovor 80 ton, Takih primerov zapostavljanja jugoslovanskih ladij in pristanišč, kakor tudi odkrite diskriminacije proti njim je v zadnjem času več. Kitajska podjetja so šla pri tem tako daleč, da raje plačujejo znatno večjo prevoznino italijanskim in grškim ladjam. Tako so bili n. pr. kitajski nakupi avstrijskega umetnega gnojila, ki so bili doslej usmerjeni na Reko, preusmerjen.; na Trst in jih sedaj prevažajo italijanske ladje. Kadar m na razpolago italijanskih ladij, ta tovor od časa do časa še vedno oddajo sjugoslovanskim ladjam, toda njim kitajska podjetja niso pripravljena plačati enake voznine, kakor italijanskim ladjam. Ta diskriminacija jugoslovanskega brodarstva se ne omejuje samo na to področje. Kitajska družba »Farenco« iz Ilonkonga, last LR Kitajske, je naročila svojemu agentu Ga-chidu v Aleksandriji poleg drugega, naj se nujno izogiba ju- goslovanskim ladjam. Gre namreč za pretovarjanje m nadaljnji prevoz kitajskega blaga, Ri prihaja do Aleksandrije in je namenjen v luke Črnega morja ali v Albanijo, ki so ga povečini opravljale, jugoslovanske ladje. Sedaj so s kitajske strani naročili, naj se poslužujejo grških ladij, čeprav jim plačujejo za 15 do 20 odstotkov višjo prevoznino za isti tovor. Gre torej za odkrito in očitno diskriminacijo jugoslovanskega pomorstva, čeprav v kitajsko škodo. Zahodnonemške jeklarne odpuščajo delavce Hattingen. 5. septembra (Reuter) — Zahodnonemške jeklarne v Porurju so v preteklih mesecih odpustile precejšnje število delavcev in so skoraj vse delale s skrajšanim delovnim časom. Jeklarna Henrich v Hattingenu je sporočila, da bo odpustila še 500 delavcev takoj, ko bo dobila dovoljenje pristojnih oblasti. Tovarna zaposluje 9700 delavcev. Po statističnih podatkih, ki so jih objavili v Essemu, pa je avgusta ostalo br«s dela 3000 rudarjev. ZDA biti ozemeljske vode vsega do 3 milje od obale. Uradni britanski krogi menijo, da daje odločitev o razširitvi kitajskih teritorialnih voda Pekingu možnost, da proglasijo vsako dejanje, kake tuje države na področju otoka Kvemoja za dejanje invazije. Britanski uradni krogi tudi menijo, da bo večina zahodnih držav razglasila odločitev kitajske vlade kot nezakonito. V zvezi s položajem v Formo-ški ožini je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva dejal, da britanska vlada v celoti deli z vlado ZDA zaskrbljenost zaradi poskusov, da bi s silo razširili teritorialne vode. V zvezi s poročilom kitajske vlade je predstavnik Foreign Officea izjavil, da britanska vlada ne priznava teritorialnih voda nad 3 milje od obale. Isti predstavnik je sporočil, da je britanska vlada seznanila kitajsko vlado s svojim stališčem že leta 1951. Današnji »Monde« objavlja uvodnik o položaju v Formo-ški ožini in o odločitvi LR Kitajske, da bo razširila svoje teritorialne vode na 12 milj. Po mnenju lista je važno predvsem to. da ima danes LR Kitajska razmeroma močno mor-' narico in letalstvo in se lahko upre predpisom, ki omejujejo teritorialne vode na 3 milje. •-Dejansko pa ni prav nič važno. ali so otoki sedaj znotraj kitajskih teritorialnih voda. — Njihova bližina in dejstvo, da so vedno bili odvisni od kitajske celine, so dobri argumenti za njihovo priključitev h Kitajski. Zato bj bilo ne- razumljivo, če -bi zaradi -njih izzvali nov svetovni' spopad.« Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Japonska ne more priznati odločitve kitajske vlade. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, po katerem bo Japonska še vedno priznavala, samo mejo treh milj kot edino veljamfto na’ podlagi mednarodnega prava. Predstavnik Združenja japonskih ’ ribičev pa je izjavil, da kitajska odločitev ne bo imela nobenih posledic na ribolov ob kitajskih obalah. Kitajsko-japonski sporazum o ribolovu je za lov na ribe že pred nekai leti odločil mejo, ki je precej dlje kot 12 milj od kitajske obale. KOMENTAR »PRAVDE« 0 DOGODKIH V F0RM0ŠKI OŽINI Moskva, 5, sept. (TASS) — Današnja »Pravda« komentira dogodke v Formoški ožini, id sicer trdi, da izvaja Cangkaj-škova vlada izzivalne napade po ukazih iz ZDa in da so ti napadi le del izzivalne politike ameriških imperialistov proti LR Kitajski te vsem azijskim narodom. Gleden zatrdil ameriških ameriških diplomatov in generalov, da je Formoza z bližnjimi otoki velikega pomena za obrambo in varnost ZDA, piše »Pravda«, da je to očitna laž, da bi s tem prevarali ameriško javno mnenje in ameriške zaveznike. V resnici, piše list, je obrežne otoke zavzela Cang-kajškova armada po direktnem ukazu ameriškega poveljstva. Po napadalnih načrtih ZDA, nadaljuje »Pravda«, naj bi bili otoki odskočna deška za napad na LR Kitajsko, Formoza pa bi bila pri tej agresiji glavno oporišče. Popolnoma je jasno, poudarja »Pravda«, da LR Kitajska ni mogla dovoliti, da bi bili otoki v rokah sovražnikov, ki odkrito izzjvajo. Odločnost LR Kitajske, da bo'osvobodila otroke, je opravičena in pravična. »Pravda« nadalje piše, da desničarski krofi ZDA namer no postavljajo človeštvo na rob vojne katastrofe ter da se poslužujejo oboroženih pustolovščin, da bi vsilili svojo voljo in politiko svojemu ljudstvu in zaveznikom. Članek poudarja, da pustolovščina imperialistov na Daljnjem Vzhodu neposredno in resno groža mir na vsem svetu. Ameriški imperialisti — piše list — naj si ne domišljajo; da jih bo nova vojna obogatila so so jih prejšnje vojne. LR Kitajska se lahko dostojno upre napadalcem. Na strani kitajskega ljudstva niso samo vse simpatije narodov Afrike, Azije, Južne Amerike in Evrope, ampak tudi vsa moč socialističnega taboral "Članek prav, da Sovjetska zveza ne more biti ravnodušna do tistega, kar se dogaja na mejah ali pa na ozemlju njene velike zaveznice. Sovjetska zveza, poudarja »Pravda«, ne bo mirno gledala oboroženih priprav ZDA, katere pljuskajo tudi že na sovjetske obale. Sovjetski narod, ki je z LR Kitajsko povezan z bratskim prijateljstvom, bo nudil svojemu bratskemu kitajskemu ljudstvu pomoč z vs -vur-^vi. da bi obrzdali te : : pu-7-dovce — izzivalce piše »Pravda«. mam MODNA DANES 6. SEPTEMBRA Priprave za praznik naše vojne in trgovske mornarice Od Pirana do Kotarja se z vso vnemo pripravljajo za proslavo Dneva mornarice. Letos dobiva proslava »10. septembra«, praznika ustanovitve in razvoda naše vojne in trgovske mornarice bolj slavnosten in širši pcmen s skupno udeležbo vseh delavcev in uslužbencev pomorskega gospodarstva in pripadnikov Jugoslovanske vojne mornarice. Na zadnjem sestanku centralnega odbora sindikata pomorskega gospodarstva so sklenili,, naj vsaka sitnjdiiikailna pcdružniea pomorskih podjetij ali ustanov organizira posebne proslave v mejah svojih možnosti. Sindikalnim organizacijam so med dragim priporočili, naj ob prazniku razdele naijfcoijšim delavcem in uslužbencem pohvale in nagrade. Lriavna proslava bo v Splitu co p-Jio.nGSti najvišjifa zastopnikov pcoicrskega gospodarstva in jugcsiovanake vojne mornarice. Tamkaj bodo slavnostno odkrili spominski svetilnik »Pcmorščalku« in grobnico neznanega mornarja, ki je padel v narodno-osvobodilni vojni med prvimi spopadi naših mornarjev z mn ego močnejšim okupatorjem na morju in obenem mojstrovino iz belega kamna, ki kaže borbo mornarja s pobesnelim morjem, delo akademskega' kiparja Andrije Kr- St ili/CVICcl. Zvečer 9. in 10. septembra bedo splitska obala, Dioklecia-neva palača, ladje in tudi najmanjši čolni zableščali v raznih pisanih barvah balonov, reflektorjev in številnih žarnicah. Razen javnim nastopom kulturnoumetniškdh društev in športnim tekmovanjem bodo Splitčani lahko prisostvo- vali mimohodu enot Jugoslovanske ; vojne mornarice Tudi na Reki, v našem naj-večjem pristanišču, kjer je sedež sindikata pomorskega gospodarstva, se živahno pripravljajo, da bi. čim bolj slavnostno proslavili ta praznik. Proslava na Reki se bp začela že 6. tega meseca popoldne z otvoritvijo štiirih razstav: amaterskih del delavcev in usijužbenoav pomorskega gospodarstva' dn pripadnikov Jugoslovanske vojne mornarice v Klubu pomorščakov, nadalje razvoja reškega brodar-stva in umetniških slik kapitana Bartola Ivankoviča v Pomorskem muzeju ter knjig in dokumentov našega po- morstva v Znanstveni knjižnici na Reki. •••••C* ••*»••••• ••••#••«• •••••••«• ■•••#••0« ? Vse, ki plačujejo naroč- • f tiino Slovenskega poroče- J ? valca za svojce — v voj- ! • ski ali v inozemstvu, pro- • • simo, da vnaprej porav- ; • najo naročnino, ker smo * • predvsem pri teh naročni- « • kih prešli na sistem pred- • • plačila. SLOVENSKI 'i i POROČEVALEC i Na predvečer Dneva mornarice bo poleg razsvetljave obale, poslopij, ladij in čolnov v pristanišču na obali javni koncert baleta in orkestra Narodnega gledališča »Ivan Zajc«, vojaške godbe reške garnizije, nekaterih drugih godb in folklornih skupin kultumoumetmiških društev. Dne 9. septembra dopoldne in naslednjega dne bodo organizirali obiske obrok pri mornarjih na oceanskih ladjah, razgovore z mornarji in oglede ladij, kakor tudi kolektivne obiske na razstavah. Na sam praznik bodo reški otroci, prisostvovali slavnostnemu sprejemu pri zastopnikih trgovske Jugolovanske vojne mornarice v Klubu pomorščakov na Reki. Dne 10. septembra dopoldne bodo finalna tekmovanja filz-kulturnifcov pomorskega gospodarstva z drugimi športnimi društvi v mestu, popoldne pa bo na obali tekmovanje mornarjev in pristaniških delavcev v vlačenju vrvi. Zanimivost tega dne bo tudi veslaška regata in poizkusni alarm na eni iizmed potniških ladij v luki. Slavnost se tk končala z javnim koncertom več godb na razsvetljeni ob gli. Na sedežu Splošne plovbe v Piranu se bo proslava Dneva' mornarice začela na predvečer z veliko baklado, raz. svetljavo obale, okrositvij poslopij in ladij v luki ter . javnim koncertom na obal Na koncertu bodo sodelova' godba Splošne plovbe, mnog pevski zbori in folklorne siki: pine. Na obali bodo Ijudskr zabava in razna športna tek movanja. Kakor v Spliitu, na Reki ir Piranu se tudi v Pulju, Žaru, Šibeniku, Plločah, Dubrovniku in Kotorju pripravljajo, da bi Dan mornarice čimbolj slavnostjo, proslavili. Tudi pristanišča v teh mestih bodo razsvetljena. Pripravljajo akademije, javne koncerte. športna tekmovanja na kopnem in na morju, ognjemete, zabave, vse, kar bi povzdignilo to proslavo. V mnogih krajilh bodo v po-' čaistitev ponesrečenih mornarjev spustili vence v modre valove Jadrana- S: Torpedni čoln v polni vožnji Več novih hladilnic Prireditve na hespjsliem sejmišču Po končanem II. mednarodnem sejmu tehnike in tehniških dosežkov v Beogradu bo v s e j ms.kih dvoranah do konca leta še nekaj pomembnih prireditev. Po načrtu, ki ga je izdelala sej inska direkcija, bo do konca leta razen več športnih prireditev še mednarodni sejem knjig, razstava fresk in velik otroški sejem. Od 21. do 26. septembra bo velik mednarodni sejem knjig, ki postaja tradicionalna manifestacija beograjskega sejma. Poleg velikega števila jugoslovanskih razstavljavcev se bo na sejmu pojavilo tudi več deset založniških podjetij iz mnogih evropskih. ,im izvenevroip-skih držav. Otroški sejem bo na pobudo Zveze društev prijateljev ofcro« Srbije in Sveta društev za skrbstvo otrok in mladine Jugoslavije v času proslave med- Nove stanovanjske četrti Zagreba narodnega’ otroškega tedna v začetku oktobra. Ta edinstvena manifestacija v naši državi bo postala, kakor računajo, stalna prireditev vsako Teto v istem času. V okviru otroškega sejma bodo organizirali razstavo industrijskih izdelkov, namenjenih otrokom, kakršni so na primer živila, tekstil dn obutev, otroške igračke. Na ta način že organizatorji sejma omogočajo pregled jugoslovanskih izdelkov za otroke in prispevajo k zboljšanju kakovosti in izbire, ki sta še vedno slabi dn nezadostni. Niajivečja atrakcija na otroškem sejmu bo otroško mesto, v katerem se bodo lahko otroci prijetno zabavali in igrali. Med otroškim sejmom bodo tudi nastopi otroških gledališč, mnogoštevilne organizacije otrok in mladine, kakor tudi društva, ki se baivijo s skrbstvom in telesno vzgojo otrok; pa bodo pokazale svojo dosedanjo delavnost. Med drugimi se bodo pojavile Zveza pionirjev, Zveza za telesno vzgojo »Partizan«, Letalska in Strelska zveza. Po končanem knjižnem sejmu in otroškem. sejmu bodo :Odprli veliko razstavo fresk. To bodo namestili v dvorani .III. in bo na njej razstavljenih približno 300 kopij najbolj znanih fresk iz skoro 30 samostanov. V počastitev Dneva, republike bo na sejmišču velika boksarska revija in turah: v malem rokometu. .4 I. S. Organiziram sistem naprav za shranjevanje dn ohlajevanje blaga je pomemben čini-telj v moderniziranju in napredku trga s kmetijskimi pridelki. Z njim se podaljšuje trajnost pridelkov. V današnji Jugoslaviji sta bili pred vojno samo dve hladilnici, na Reki in v Manboru. Sele leta 1953 se je začela načrtna gradnja hladilnega omrežja. Tega leta so zgradili prvo povojno moderno hladilnico v državi, in sicer v Brčkem. 2e naslednje leto so v novopriključe-hem Kopru zgradili drugo hladilnico. Sistematično pa so začeli graditi širše omrežje hladilnic šele leta 1955. Za njdhovo zgraditev bo družbena skupnost porabila do konca leta 23 milijonov dinarjev. Trgovina bo imela tedaj na razpolago skupaj 52 samostojnih hladilnic, hladilnih skladišč ali hladilnic pri klavnicah in kombinatih. Ko bodo vse obratovale, bodo potrebe trga s kmetijskimi prideki po hladilnih napravah zadovoljene. Njihova letna zmogljivost bo nad 250.000 ton. Danes imajo že lastne hladilnice Saibac, Smederevo, Ki-kimda. Kosovo polje, Zagreb, Reka,- Osijek, Ljubljana. Koper, Maribor, Brčko, Skoplje Sežana Število prebivalstva se je v Sežani zlasti v povojnih letih precej povečalo. Posledica naglega razvoja pa se kaže tudi v stanovanjski stiski, čeprav mnogo gradijo. Letos bodo v novem naselju dogradili nadaljnjih 8 blokov s 44 stanovanji. Vsem prosilcem pa še daleč ne bodo mogli ugoditi. Na občinski stanovanjski upravi imajo še nad 160 nerešenih prošenj. in -Tetovo. Prebivalci teh mest bodo imeli na razpolago vso zimo sveže sadje in povrtnino. Prav po zaslugi hladilnic bo blago, namenjeno za tuje trge, dobro pripravljeno in ohranjeno. Po podatkih Zveze trgovinskih zbornic bo do konca leta začelo poleg sedanjih 13 obratovati še 39 novih hladilnic, hladilnih skladišč in drugih objektov hladilnega omrežja, n itd drugimi v • Beogradu, Pan-čevačkem ritu, Zrenj aninu, Subotici, Vrbasu, Sremski Mitroviči, v Dubrovniku, Osijeku, Slavonski Požegi, Šibeniku, Slavonskem Brodu, Pivki, Tolminu, Mostarju, Sarajevu, Strumici, Negotinu, Titogradu in na Bijelem polju. Tedaj bo naš trg s kmetijskimi pridelki dobil popoln sistem hladilnih naprav. Primanjkovalo bo le še dovolj kadilnih kamionov in vagonov. Kar se tega tiče, ne zadovoljuje niti število hladilnih naprav v trgovini in gostinstvu, ki jih je okoli 1700, in sicer samo v Hrvatski, Sloveniji in Srbiji. Pot kmetijskih pridelkov od izdelovalca do potrošnika ni samo razmeroma dolga, temveč je skoro -popolnoma, nezavarovana. Zato se pogosto dogaja, da propadejo'pomembne količine kmetijskih pridelkov, medtem ko jih na trgu ni dovolj. Lani je bil tak pr.mer s paradižnikom, zeljem, raznim sadjem in še z nekaterimi živili. Kakor računajo, propada ob vsaki dobri letini na sto in sto vagonov teh pridelkov Da bi to preprečili, poudarjajo v Zvezi trgovinskih zbornic neobhodnost ustanovitve široke mreže hladilnic, hladilnih skladišč, kakor tudi hladilnic pri klavnicah in kombinatih. Kal razstavljajo zagrebškem viieselmu - Na zagrebškem velesejmu, ki ga bodo danes odprli, bo razstavljenih nad 7000 skupinskih izdelkov iz 30 držav. Obiskovalci bodo lahko videli naše n,aj-r.ovejše uspehe, kakor tudi standardna svetovne izdelke, zanimive za naše potrebe in kupce iz mnogih držav, ki prihajajo na zagrebški' velesejem. Ta sejem postaja čedalje bolj važen trg za izmenjavo blaga med Vzhodom in Zahodom. Obiskovalce in gospodarske kroge zanima predvsem, kaj bcao razstavljali tuji razstavljavci. To je važno tudi zaradi tega, ker so bile letos devize razdeljene pred otvoritvijo velesejma in bo mogoče na ta nskin skleniti boljše pogodbe, ker bodo imeli naši kupci po odobrenih devizah proste roke za sklepanje kupčij. Letos bo število razstavljavcev iz 30 držav rekordno. Upoštevati pa je treba, da so tudi mnog; novi razstavljavci .prinesli blago, ki je zanimivo za naše kupce. Tako na primer prihaja Indija, ki je najnovejša razstavlja lika, z veliko izbiro li-riolejs. Grčija z v>;to plastičnih mas, Španija z lovskim; puškami, Izrael z avtomobilskimi gumami, ZAR -s sintetičnimi vlakni itd. Vsi ti izdelki imajo standardne odlike in. je po njih čedalje večje povpraševanje. Zato bo koristno, afco se naši kupci čimbolj e seznanijo s popisom razstavljenih predmetov in objavljamo *aradi tega kratek pregled, ki smo ga prejeli od uprave zagrebškega velesejma. Objavljamo samo najbolj zanimive skupine izdelkov, da bi dobili približen pregled, kaj vse so prinesli tuji razstavljavci na zagrebški mednarodni velesejem. Avstrija razstavlja letos moderne aparate za gospodinjstvo, stroje za ročno pletenje, pralne stroje, lovsko orožje, trikotažo, stroje za pranje posode, predmete iz plastične m,ase. Češkoslovaška razstavlja razne avtomobile jn motocikle, pisarniške stroje, optične instrumente, glasbene instrumente, porcelan, steklo, športne .pripomočke, tekstilno konfekcijo .in bižuterijo. DR Nemčija razstavlja razne aparate za gospodinjstvo, fotoaparate in optične instrumente, radijske in televizijske sprejemnike in pribor, tapete, porcelan, ig-ačke, glasbene instrumente,- tekstilne-oblačilne predmete, preproge, tkanine za obleko, pisarniške stroje in vozila. Anglija razstavlja vrsto strojev za obdelavo kovin, pnevmatično osebje, avtomobilske gume, motorna vozila, jeklene vrvi itd. Francija razstavlja kmetijske stroje, avtomobile, zlasti malc.Liitražna- osebna vozila »Simoa« in »Renault«. Grčija se pojavlja letos z dobro izbiro raznih močnih pijač, tobačnih izdelkov, trikotaže, preprog, plastičnih mas, kovinskih izdelkov, zlasti kovinskega pohištva, električnih kuhalnikov, usnjene galanterije, umetnega usnja, jedilnega pribora, konzerv, svilenih in volnenih tkanin, dekorativnih tkanin, keramike, raztegljivih izdelkov ter izdelkov domače obrti. Nizozemska nastopa s televizijskimi in radijskimi novostmi, preprogami iz plastičnih mas,'svetilnimi predmeti, umetnimi črevami, prediv iz plastičnih vlaken. Islandija razstavlja poleg predmetov ribiške industrije več vrst medicinskega, veterinarskega in tehničnega ribjega ol j a. Italija nudi letos bogat pregled italijanske industrije. Razstavlja popolne naprave za razne industrijske panoge, stroje za pletenje, motoma vozila, pisalne in druge pisarniške stroje, gume ' za avtomobile, kompresorje, tiskarske stroje, stroje za obdelavo kovin., lesa. stekla itd., antibiotike, električne stroje za gospodinjstvo, naprave za izdelavo testenin, farmacevtske preparate, merilne instrumente, fotografski pribor in tako dalj e. Izrael razstavlja gibljive cev: za mazivo, ročno orodje, razne vj/te peči. irigacijske naprave, rezervne dele za avtomobile, kemične svinčnike, avtomobilske gume. sintetične smole, tekstilne predmete, milo, razna olja. industrijske diamante, sve- že in predelano, sadje, česljano predivo, kovinske izdelke raznih vrst in podobno. Kanada razstavlja poleg drugega izdelke fotbindustrije in kobaltne enote (kobalt 60) s priborom. Madžarska razstavlja veliko Število strojev, avtomobilov in m-otociklov, izdelke 'iz aluminija, optične instrumente, igračke,- keramiko, čipke, veliko število tekstilnih predmetov, galanterijo, konfekcijo, obutev, usnjeno galanterijo, steklene predmete, kozmetični pribor, kuhalnike, kuhinjske predmete, optične aparate, žarnice, radijske aparate, športne in .lovske rekvizite, otroške igrače in konfekcijo, električne aparate, orodne stroje itd. Poljska se pojavlja z veliko izbiro pisarniškega pribora, strojev, . keramike, .porcelana, tekstilnih izdelkov, dekorativnih tkanin, instrumentov za razne potrebe, šivalne stroje, izdelkov domače obrt; in predmetov iz usnja, lesa, kovin, stekla itd. Japonska razstavlja poleg drugih predmetov kovinske industrije tudi avtomobilske gu-me. _. Indija razstavlja izdelke iz usnja, športni In sedlarske rekvizite, tobačne Izdelke, začimbe, čaj in juto, oreške, kavo, galanterijske izdelke, linolej, tkanine, keramiko, razne obrtne izdelke, športne rekvizite, izdelke iz usnja itd. Španija razstavlja šivalne stroje, razne druge stroje za gospodinjstvo in urade, bicikle, lovski pribor, izdelke iz plute. suho in kandirano sadje, teks-tilne-oblačilne predmete, specialne rokavice, naprave za varjenje, kemične izdelke, ladijske Dieslove motorje in pomožni pribor za ladje. Švedska nastopa z najmodernejšimi aparati za industrijo mlečnih izdelkov m z napravami za celotne mlekarne, s pisarniškimi stroji, telefonskimi napravami, diktafonaparati itd. Švica nudi veliko izbiro merilnih in mnogih drugih instrumentov, izdelke precizne mehanike itd. Združena arabska republika daje dober pregled izdelkov svojo industrije, pa tudi mnogih surovin, važnih za našo industrijo, kakor tekstilna vlakna, usnje, kovine, kemične surovine, naprave za gospodinjstvo, predmete za gospodinjstvo, avtomobilsko opremo, svilo, bpmbaž, milo in kemične izdelke, . farmacevtski pribor, tobačne izdelke, močne pijače in izdelke domače obrti. ZDA razstavljajo v lastnem paviljonu elektronske stroje, naprave za komunikacije v stanovanjskih poslopjih in industriji, stroje za zavijanje predmetov, stroje za obdelavo lesa, ornamentno steklo, injekcijske brizgalke, avtomobile in pribor, elektronske stroje za knjigovodstvo in administracijo, hladilnike in hladilne naprave, laboratorijski pribor, elektrarne na atomski pogon, medicinske in kirurške aparate, televizijske aparate in pribor, naprave za klimatizacijo, razglasne naprave, kemikalije raznih vrst, razne šivalne stroje, farmacevtske preparate in vrsto izdelkov raznih industrijskih panog. Zahodna Nemčija nudi širok pregled izdeikov svoje industrije, n. pr. vozil, naprav za razne tovarne in delavnice, gospodinjskih potrebščin, žarnic, radijskih .in televizijskh aparatov, izdelkov fotoindustrije in optike, hladilnikov, tekstilnih izdelkov, magnetofonov, ur. športnega pribora, gospodinjskih aparatov, ventilacijskih in klimatičnih naprav, avtomobilskega pribora, filmov, igračk, pelivinilskih predmetov, izdelkov industrije stekla, usnja keramike, pisarniške stroje parfumerijske in . kemične izdelke, športne, predmete tei vrsto drugih izdelkov iz raznih industrijskih panog. ZSSR razstavlja bogato izbiro izdelkov fotografske in optične industrije, avtomobilov, motociklov, radijskih' sprejemnikov, lovskega pribora, izdelkov živilske industrije, tekstilnih izdelkov in surovin, glasbenih instrumentov, dekorativnega kovanega želfeza, gospodinjskih aparatov in ihstrumen-tov za razne vrste delavnosti; ‘ Velika je izbira predmetov ste-' klene, porcelanske, lesne in kovinske . industrije, novosti s področja raznih delavnosti, bižuterije, športnih rekvizitov, tkanin za dekoracijo itd. Romunija se pojavlja z raznimi vrstami pohištva, športnimi rekviziti, derivati nafte, glasbenimi instrumenti, folklornimi elementi, izdelki kovinske industrije, konfekcije in izdelkih domače obrti. Druge države razstavljajo svoje najboljše izdelke iz raznih panog industrije, obrti in ročnimi izdelki. Na zagrebški velesejem je prispelo nad 2000 vagonov raznih predmetov iz posameznih držav, pa tudi iz raznih krajev naše države so prispeli celi vlaki najrazličnejših izdelkov Kakor vse kaže, oo letošnji velesejem prekosil vse, kar se je lahko_ videlo doslej v Zagrebu Milan Babič Da bi sistem hladilnega omrežja pravilno funkcioniral, je potrebno urediti še več problemov zaradi usposobi j e-nja strokovnih kadrov za rdelo v hladilnicah, kakor tudi zaradi statusa teh ustanov. Na Reki so hladilnice uslužnostna podjetja, v Kopru in Ljubljani obrati zadružnih podjetij, v Brčkem trgovinsko podjetje na vekko za promet in vskladi-ščenje kmetijskih pridelkov, v Zagrebu pa ustanova s samostojnim finansiranjem. Zato nastajajo razlike v cenah njihovih uslug. Ne gre pa samo za°to. Predmeti iz večine hladilnic imajo razmeroma visoke cene. Za 4'mesece zmrzovanja in vskladiščenj a blaga na Reki, v Brčkem, Sabcu, Kopru, Skoplju in Zagrebu plačujejo 24 do 65 dim za kilogram. česar pa kupna moč prebivalstva ne more prenesti. (Press-servisS mšM mi liRi-flSI lili Z Dolenjskega, poročajo, da so spričo večje pcnu.ibe soirega vina zaradi pričakovanj a obilne vmiske letine nekatera gostišča znižala cene vin na 29j um l.ier. nekatera zasebna gostišča v Beii Krajini pa celo na 180 dim za lil er. Iz Zasavja poročajo, da prhujr.j-kuje govejega mesa, ker govedi i;i megeče dobiti po najvisj.li dogovorjenih cenah, ker zalit e vaj o prodajale] mnogo višje cene. V mesnicah je dovolj na zaleg. edinole svinjine. Okraj Cena pri Cena na Cena : KZ dre en o dobe. KROMPIR: Maribor 10.5 13.5 12.5 31. Sobota 11 12 Trbovlje 11 16 Novo mesto 16—18 ZELJE; Maribor 15 21- IS M. Slabeta 20 25 Trbovlje 25 25 Novo mesto 25 FIŽOL V STUD Od L Maribor 13 28 25 M. Sobota 15 20 T rbo vije 30 jO ČEBULA: Maribor 65 78—30 70—75 M. S o buta 40 5. \ Novo mesto 55 S AL AT A: Mar. bor 15 .»•> 18 M. Sobota 20 25 Trbovlje 35 59 PARADIŽNIK: Maribor 13 23—24 20 Trbovlje 20 35 Novo mesto 10 PAPRIKA: Maribor 25 35 30—32 Trbovlje 30 4 J Novo mesto 35 JABOLKA: Maribor 15—13 23—28 20—23 M. Sobota 10 M T rbo vi j e 14 25—30 Novo mesto 20—39 HRUŠKE: Maribor 18 25—28 23 Trbovlje 20 i 29 Novo mesto 40' GROZDJE: Maribor 70 85—94 80 Trbovlje 69 6ii 90 Novo mesto 30 GOVEDO SRED. KVALITE TE; Maribor 115—150 220—2S0 M. Sobota 50—145 75—150 Trbovlje 80—135 270 Novo mesto 270—300 TELETA: Maribor IDI)—210 330—360 M. Sobota 120—160 290—380 135—133 Trbovlje 170—210 320 Novo mesto 340 PRAŠIČI: Maribor 190—220 350—390 M. Sobota 130—205 360—380 165—22'J Trbovlje «83—215 3sr—380 Novo mesto 380 JAJCA: Maribor 15 17 16 M. Sobota 10 12 12 Trbovlje 15 17 Novo mesto 19 MLEKO: Maribor 17—25 36 M. Sobota 20—23 26 • Trbovlje (Ml. Radeče) 37.50 36 (regres) Novo mesto 32 (Odkupna cena) 21 ELITNA š E REVIJA V LJ O B 18. IN 2 0.3 0 V FESTIVALNI 0 V u 0 R A B M I L J A N I St. 210 — 6. SEPTEMBRA 1358 / SLOVENSKI POROCEVflLEC / sti. B PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE Mladi zadružniki si ustvarjajc lastna gospodarstva Na podeželju cedj&kega ./^raja je opaziti te dni veliko živahnost. Ne morda zaradi bližajoče se jeseni, ko bo treba spravljati pod streho pridelke s polj in nasadov. To je delo, ki ga opravljajo na vasi leto za letom vsako jesen. Živahnost, ki je vidimo te dni na deželi je čisto drugega značaja in vendar tesno povezana s setvijo in žetvijo prihodnosti. Se posebno razgibana je vaška mladina, ki združena v aktivih mladih zadružnikov kuje svojo bodočnost. Aktivi mladih zadružnikov nt področju celjskega okraja so organizacijsko dokaj trdni, saj je v njih včlanjeno več kot 2300 mladih ljudi. To, da so organizacijsko dobro utrjen. in tudi delavni pa ne zadostuje. Aktivi se zavzemajo, da bi postali njihovi člani tudi enakopravni člani zadrug, z vsemi pravicami in dolžnostmi. V te namene se po vsem okraju na sedežih Poslovnih zvez zbira vaška mladina na posvetovanjih, na katerih vidimo tudi predstavnike organizacij ljudske mladine. Na dosedanjih posvetovanjih so ugotovili, da je več kot o00 članov aktivov mladih zadružnikov plačalo svojim zadrugam družinski prispevek kar pomeni, da so postali tudi enakopravni člani zadrug. Eno izmed zelo uspelih posvetovanj ie bilo minulo ne- deljo tudi v . Žalcu, na katerem je bilo zastopanih 22 zadrug. Na območju Poslovne« zveze Žalec imajo aktivi mladih zadružnikov 528 članov Vendar jih to število ne zadovoljuje. Zavoljo tega so na posvetovanju sklenili, da morajo v aktive pritegniti še več vaške mladine, tako da bodo imeli vsaj 700 članov. Zelo pohvalno je prizadevanje, ki so ga na posvetovanju pokazala kmečki sinovi in hčere, namreč, da je treba pritegniti v aktive tudi gospodarske pomočnike njihovih staršev, ker so ti prav tako potrebni izobrazbe in razvedrila. Ob tem so kmečki sinovi in hčere dobesedno izjavili: »Ce delajo gospodarski pomočniki skupaj z nami na zemlji, če to zemljo skupaj z nami negujejo, imajo prav tako kot mi pravico uživati vse materialne in kulturne dobrine svojega dela«. Na posvetovanju so se pomenili tudi o tekmovalnih programih, ki obsegajo poleg ureditve in olepšave vasi tudi pomoč zadrugam pri kooperacijskih pogodbah in ureditev okolice zadružnih domov. Podobno posvetovanje je bilo tudi v Zgornji Savinjski dolini na sedežu Poslovne zveze Mozirje. Mlsdi zadružniki so sprejeli podobne sklene kot njihovi sovrstniki iz Spodnje Savinjske doline. Imaio pa v programu tudi to, da bodo v zimskih mesecih priredili tečaj za mlade traktoriste. Zamisel za ta tečaj je narekovala potreba po mehanizaciji kmetijstva v Zgornji Savinjski dolini. Tu imajo namreč v perspektivnem planu med drugim tudi saditev hmelja na površini 300 ha in je glede na to sklep o prireditvi traktorskega tečaja za mlade zadružnike še toliko bolj priznanja vreden. Aktivi mladih zadružnikov s tega področja nameravajo s pomočjo njihovih zadrug in državnih kmetijskih posestev urediti skupno zemljišče, na katerem bodo gojili predvsem hmelj in krompir, z zadrugami bodo sklenili tudi kooperacijske pogodbe. Na večjih površkiah tega Gkupnega zemljišča bo možno zaposliti socila.no bolj šibke mlade zadružnike, ki bodo za svoje delo nagrajeni. Dobiček, ki si ga bodo mladi zadružniki ustvarili na lasitnem skupnem zemljišču bodo deli® s svojimi zadrugamii, lastni del dohodkov pa bodo uporabili za strokovno izobraževanje in kulturno dejavnost- Tako ne bodo več odvisni cd dotacij zadrug in bodo lahko gospodarili s sredstvi, ki si jih bedo pridobili z lastno ustvarjalno moč-jo. Mladi zadružniki iz Zgornje Savinjske doline so sledili zgledu svojih sovrstnikov iz 5m ari r ob Dreti. Tu je aktiv mladih na lastnem zemljišču, ki je postalo že kar čedno kmetijsko gospodarstvo, pridelal lani na ha površine 35.000 kg krompirja sorte Bohmoran. Ta količina je za omenjeno sorto in za Zgornjo Savinjsko dolino že kar rekorden donos. Aktiv mladih zadružnikov v Šmartnem ob D-reti se ukvarja tudi s čebelarstvom. Lani so jim čebele »prinesle« 160-000 din dohodka. Akitiiv ne brez ponosa pravi, da je dal od tega zneska svoji zadrugi 25.000 dih »dotacije«. V prihodnjih dneh bodo po-svetovnaja z mladimi zadružniki še v drugih predelih okraoa kot na .primer na sedežu poslovnih zvez Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in >-i m fev s ■' W. , -'s*' 'f%-' V* x'>5r'^v£".: Celju. E. K. Pri košnji otave s ročnim traktorjem ioMooili it pšenice Važen posvet aktiva ZK podružnice kmetijskih inženirjev in tehnikov v Novi Gorici Zrelo sadje išče odjemalce je -...=iov članku, ki ga je objavil SP dne 30. 8. 1958. s poipiscm J. Z-, h kateremu bi dala nekaj pojasnil: Letošnja sadna letina je v zasavskem predelu kar dobra. pa :zredna. Zelo dobro so c rodile hruške, predvsem : l- zne moštnice in tepke. Koliko bo na tem področju tržnih presežkov sadja je prav-zap: težko ugotoviti. Naša trgovina pa postavlja pri odkupu določene pogoje, predvsem zahteva zdravo, izbrano .. sortirano sadje v primerni embalaži. Naši tržni presežki pa tem pogojem ne ustrezajo, kajti sadovnjaki so bili za-ssjsni večinoma še pred prvo svetovno vojno, popolnoma nenačrtno, zato je sestav sadnih vrst in sort izredno pester. Razne bolezni in škodljivci močno znižajo pridelek :n kvaliteto, ker je sadjarstvo le ekstenzivna panoga razdrobljenih kmečkih gospodarstev. Le s težavo izvajajo zadruge zimsko škropljenje sadnega drevja, škrlup, moni-lija in zavijači pa se lahko svobodno razvijajo, ker letnih škropljenj ne vršijo. Vse to vpliva na kvaliteto pridelkov in prav tu so vzroki, da zadruge ne morejo odkupiti takih pridelkov, ker jih tudi ne morejo prodati naprej: 1. ker je preširok sortiment v premajhnih količnah 2. ker je mnogokrat slabo obrano in škrlupasto sadje. Kadar pa govorimo o odkupu iskanih zimskih sort, čakajo proizvajalci na višje cene za prodajo spomladi, čeprav nimajo sami ustreznih skladišč (skladiščijo skupaj z repo in krompirjem). Kmetijske zadruge so v stanju, da odkup teh sort izvršijo že jeseni po primerni ceni. Vprašanje vskladiščenja izbranih zimskih sort jabolk in hrušk na našem področju je rešeno s "hladilnico v Zalogu, ki je zmožna shraniti 250 vagonov pridelka. Na vprašanje dopisnika J. Z.: »Le zakaj silijo kmeta, naj poveča število svojega sadnega drevja? Ko pride dobra letina, ne moreš prodati niti takšnegale najboljšega sadjar (priporoča poletno sorto Aleksander) bi poleg omenjenega povedala sledeče: Zasavje ima vse ekološke pogoje za razvoj sadjarstva, kjer naj se preusmeri proizvodnja v tako imenovano plantažno ali industrijsko sadjarstvo, ki predstavlja sodobno proizvodno obliko ■ v strnjenih nasadih, kjer je mogoče uporabiti vsa tehnična sredstva v najbolj ekonomski in intenzivni obliki. Cilj je: doseči čim višje in najbolj kvalitetne pridelke. V plantažnem sadjarstvu se goji le omejeno število sadnih vrst in sort. Na istem področju je večje število nasadov istega tipa. sadje se prideluje za trg, za- trgovino m je hkrati eden glavnih tržnih pridelkov. Tako sadjarstvo je specializira- • na proizvodnja in ne more biti podrejena drugi panogi-Zato je pri uvajanju novih sodobnih sadovnjakov vsaka bojazen, kam s tolikimi pridelki sadja popolnoma odveč. Za letošnje tržne presežke sadia se obrnite na svjo KZ, ki Vam bo Vaše pridelke lah- ko odkupila, če bodo ustrezali zahtevam tržišča. Zadružna organizacija posveča vso pozornost prodaji tržnih viškov, kar lahko zasledujemo dnevno v časopisju. Za zaključek samo nekaj besed: Tov. J. 2.. je napisal članek takorekoč pred vrgti KZ, naj bi vstopil, da bi se prepričal kakšne so možnosti in pogoji odkupa- Ing. Mali Karolina Kmetijsko gozd. posl. zveza Litija Te dni je bil na pobudo Okrajnega komiteja ZK v Novi Gorici važen posvet aktiva ZK kmetijskih inženirjev in tehnikov, ki sodelujejo na Goriškem pri reševanju pestrih proble,-mov kmečke proizvodnje na vasi. Posveta so se udeležili zaradi važnosti tudi kmetijski strokovnjaki nekomunisti, ker se je pokazala potreba po kvalitetnejši organizaciji kmetijske proizvodnje za dosego višjih hektarskih donosov s pogodbenim sodelovanjem zadrug in kmečkimi proizvajalci. Razprava je pokazala, da so zadruge v letih po osvoboditvi v svoji razvojni poti sicer dosegle napredek. Gospodarsko šibkejše zadruge so namreč postopoma odmirale ,in se priključevale močnejšim. Tako oblikovanje se sedaj približuje svojemu zaključnemu obdobju. Kolikor še niso odpravile svojih dejavnosti, ki niso bile v neposredni zvezi s kmetijstvom in so praktično te dejavnosti postale na sedanji razvojni stopnji že prava ovira napredku proizvodnje, bodo le-te odpravile zadruge sedaj pred volit-, vami zadružnih, svetov, pri čemer so sklenili, naj bi sodelova- li tudi kmetijski strokovnjaki s svojim vplivom. Največ časa so posvetili obravnavi priprav jesenske setve ozimnih žit visoko donosnih italijanskih sort pšenice. Kmetijski strokovnjaki odgovarjajo za posamezna žitorodna področja, kjer naj bi pomagali zadrugam izvesti to halogo in s skupnimi napori doseči predvideni plan 700 ha posevkov s temi sortami ob optimalnih agrotehničnih ukrepih, o tem vprašanju je bila zelo pestra in živahna razprava, sproženih je bilo veliko koristnih predlogov, kako bi to akcij o čimbolj e izvedli, izrečenih pa je bilo tudi nekaj pomislekov in osebnih mišljenj posameznikov, čemu voditi neko bitko za žito, ko goriški okraj ni žitorodno področje s proizvodnimi presežki. Res je, da kmet na Goriškem seje in bo še sejal žito, čeprav na razdrobljenih parcelah za svoje potrebe. Vendarle je treba vedeti, če tega žita kmet doma dovolj ne pridela, je vsaj sam preskrbljen in ne obremenjuje trgovine z nakupom žita in kruha. Zato so sklenili, da skimi sodobnejšimi vrstami re-. alizira. Sklenili so tudi, da na-roče takoj zadostne količine umetnih gnojil in ustreznega semena. To naj bi bil prvi korak k pogodbenemu sodelovanju, ki bo, kot analiza in predračuni kažejo ugodno, tako za zadruge kot za kmetovalce. Sklenili so tudi, da bi povsod, kjer so pogoji in možnosti za to, zadruge na teh površinah poleg strojne obdela- ve izvedle tudi predpisano gnojenje z umetnimi gnojili. Kmet, ki bo s sodelovanjem z zadrugo ob povprečni letini namesto sedanjih povprečnih 30 metrskih stotov na hektar na svoji njivi požel n. pr. od 40 do 50 metrskih stotov na hektar, se bo veliko laže ogrel za pogodbeno pridelovanje drugih kultur kmečke' proizvodnje in živinoreje. —Jp Za boljši pridelek pšenice Med kmetijskimi zadrugami, ki se v celjskem okraju že pridno pripravljajo na letošnje posevke ozimnega žita, je tudi zadruga v Šmarju pri Jelšah. V prizadevanju, da bi tudi ona dala svoj delež k preusmeritvi pridelovanja pšenice in tako prispevala k odpravi uvoza, je že začela s kmeti sklepati kooperacijske pogodbe za pridelo- bodo vložili vse napore, da se vanje pšenice »Italijanke«. _ ^ načrt jesenske setve z italijafi- Na” področju, ki naf njem za- druga deluje, so že prejšnja leta pridelovali tialijansko pšenico in sicer sorte »Virginija« in »solta«. Letos je bil donos teh vrst pšenic po 50 stotov na ha. Pridelek je bil za malenkost manjši od lanskega, ker je letošnja zgodnja suša škodovala posevkom. Za novo letino pa bodo sejali v -kooperaciji pšenico sorte »sanpastore«, ki prenese več umetnih gnojil in tako obeta tudi večji donos. Ker pa italijanska pšenica dobro uspeva le ob ustreznem obdelovanju in negi, jo bodo kmetje pridelovali v sodelovanju z zadrugami, ki bodo opravile -osnovno in odločujočo agrotehniko. Zadruga v Šmarju pri Jelšah si je že zagotovila več kot en vagon semenskega zrna »sanpa- vršine. Na skupno pridelovanje pšenice je zadovoljiv odziv in je zadruga doslej sklenila ,. že vrsto pogodb in sicer v dveh oblikah. Pri prvi obliki pogodbe se zadruga obveže dati seme in umetna gnojila ter s traktorjem preorati in podrahljati njivo. Zadruga mora tudi zagotoviti strokovno vodstvo pridelovanja in zavarovati posevek proti; toči. Kmet pa mora opra-vdtf"Vse drugo obdelovanje. Za svoje vloge si zadruoa zaračuna 21 stotov pridelka na ha, ves drugi pridelek pšenice in vsa slama pa ostaneta kmetu. Drug način pogodbenih obveznosti pa je, da zadruga jamči pridelek 36 stotov na ha. V prvem primeru, da je pridelek večji, si ga kmet in zadruga delita. Šmarska zadruga dela v kooperaciji tudi na področju sadjarstva in živinoreje, predvsem svinjereje. Skupno s-kmeti goji 25 plemenskih svinj in 5 merjascev. Ima tudi dve sadjarski skupnosti in sicer v Mestinju in Molčjah. -ek Tako pa res ne bo šlo Na občinskem komiteju KZ store«, ki ga bo posejala v ko- v Brežicah so mi povedali to operaciji na okrog 50 ha po- te' zgodbo: OGlAS > . »SLOVENSKEM • POROČEVALCU« • GOTOV • USPEHI Jesenska paša Čeprav se nam letos obeta obilna sadna letina, vendar ne smemo bit; preveč optimistični glede kakovosti pridelka. Četudi se fuzikladij radi suhega maja meseca res ni mogel razmahniti, pa je zato jabolčni zavijač že v svojem prvem zarodu pc**• vzrečil veliko škodo, tako, da je zelo mnogo sadja, posebno jabolk in hrušk že v juliju odpadlo. Kmetijski inštitut je sadjarje preko radia in časopisov pozival na pravočasna poletna škropljenja sadnega drevja proti jabolčnemu zavijaču in drugim škodljivcem ter boleznim, vendar si poletna škropljenja kljub opozorilom le težko utirajo pot v široko sadjarsko prakso. Čeprav smo v zadnjih letih predvsem z zimskimi škropljenji v veliki meri zatrli ameriškega kaparja, tako. da nam več ne uničuje sadnega drevja, vendar je ameriški kapar še vedno nevaren škodljivec, ki ogroža predvsem izvoz naših‘jabo^ v inozemstvo in ovira nolranji promet, saj še vedno veljajo strogi fitokarantenrk; prfdpisi za vse sadje okuženo z ameriškim kaparjem Za zatranje ameriškega kaparja bo v bodoče vsekakor treba intenzivirati poleg zimskega škropljenja tudi še boij p~/i»tna -kropljenja, predvsem s srjJstvi, k; so istočasno učinkovita tudi proti rdečemu pajku. Rdeči pajk se v naših nasadih vedno bolj širi in Bolezni in škodljivci na naših nasadih se je v tem mesecu (avgustu) zelo močno razmnožil. Ker proti temu škodljivcu DDT in lindan-ski pripravki nimajo nobenega učinka, moramo v vedno večji meri za poletna škropljenja uvajati uporabo parathionskih in sistemičnih insekticidov kot so Parathion Pinus (0,05%) oziroma Systox, Pestox ali Fosfer-no (0,05%) ali Ekatin, Tedion ali Metasystox (0,15%), čeprav so ti pripravki za ljudi in domače živali ter čebele strupeni. Potrebna bo pač posebna previdnost pri njihovi uporabi. Kot posledica okužb po jabolčnem zavijaču se posebno na hruškah pojavlja v močni meri glivična bolezen monilija, kj povzroča sadno gnilobo. Leta se pojavi predvsem na plodovih pri luknjici oz. poškodbi, ki jo je povzročila ličinka jabolčnega zavijača. Gniloba se hitro širi in zajame kmalu ves plod. Zatiranje jabolčnega zavijača prepreči istočasno širjenje moniiije. ki je izrazit parasit rane in najbolj napade obtolčene in drugače poškodovane plodove. Poletna škropljenja z bakrenimi ali žveplenimi pripravki (n. pr.; %°/o—3/«°/o bakrenim apnom, 0.3% Dlthanom, 0.5% Cosanom ali Thlovitom ali pa 1% žveplenoapneno brozgo) omejujejo okužbe in širjenje moniiije. Sedaj pa opozarjamo sadjarje, predvsem gojitelje breskovih nasadov na škodljivca, ki smo ga pri nas šele pred kratkim prvič ugotovili v koprskem okraju; gre za breskovo ali sredozemsko muho — Ceratitis capitata —, ki povzroča »črvivost« breskev. Slično kot povzročajo ličinke češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi) črvivost češenj. Oba škodljivca, breskova in češnjeva muha sta si sicer po zunanjosti podobna, vendar ima češnjeva muha le en zarod ter v plodove zaleže le1 po eno jajčece oz. ličinko, medtem ko ima breskova muha tekom poletja več rodov (generacij) in zaleže v en plod tudi do' 20 jajčec, iz katerih se razvije prav toliko ličrink. Radi tega najdemo v okuženih plodovih breskev mnogo bledorumenih do 1 cm dolgih brezglavih in breznogih ličink, ki se hranijo v notranjosti breskve. Okužbe spoznamo po mehkih mestih na površini plodov ter po luknjicah na površini okuženih plodov. Da je nevarnost še večja, breskova muha ne napade le breskev, temveč tudi razne mo zalego nevarne malinove mušice pod luboan letošnjili mladic. Se bolje pa je škropiti maline s kombiniranim škropivom 0.3Vi Dit-hanoim, ali z 0.5% baJtrcalm apnom z dodatkom Tediona, Ekatina ali Metasystoxa v 0.15% jalcostd, da istočasno preprečujemo širjenje nevarne glivične bolezni Di-druge sadne plodove kot mare- zelo otežkočena. vendar moramo dymelle, ki povzroča sušioo malice, hruške pa tudi jabolka ter v*e Un‘ ... . * _ _ . se nam ta nov izredno nevaren « fprn smo ODOZOrili le na napada prav tako zgodnje kot škodljivec sadnih rastlin spiosmo £s lem smu pozne sorte, ker ima kot že ne razširi v druge sadne okoliše, nekatere najnevarnejše bol na rečeno do več eeneracii na leto keT bI to Pomenilo nove obreme- in škodljivce, ki ogrožajo naše rečeno po vec generacij na leto. , težave v naši sadni pro- _nr1«ar-.tvo 7,e lz teEa Da Se vi- Zatiranje sredozemne muhe izvodnji in trgovini. sadjarstvo. z,e iz rega Pa « vi je težavno, ker njih ličink v Opozorili bi tudi na breško- dl, da bodo za razvoj našega nlnrim/ih ne moremo uničiti vega zavijača (Cbdia mole- bodočega sadjarstva odločilnega plodovih ne moremo uničiti. sta)_ katerega učlnke u„ičujejo DCMnena poleg ostalih predvsem Predvsem bodo potrebna pravo- vriičke'breskovih poganjkov, ki zaščito rastlin pred časna Škropljenja tako«, ko se fe zaradi tega pobesijo, porjavijo ukrepi za zaSMto rasmn preo spomladi muhe pojavijo (prezimijo posušimo, ličinke pa se nevarnimi bolezitlimi In SK(X1- kot bube v, zemlji) in še predno ljivei, ki bi jih morali sadjarji odložijo svoja jajčeca v plodove), črvivost breskev. Tudi ta škodlji- hočemo pridela- Kot škroroiva bodo Drišli v noštev vec je »karantenski« in okuženih upoštevan, ce noueniu f pripravki DDT (Pantakan, gesarol) plodov ne moremo izvažati. Škod- ti obilo zdravega in lepega sad-ter pa — rathionski pripravki: ljivca uničujemo s tem. da pore- ja — sposobnega za notranji Parathio.n: Fosferno in novi pri- *e™ vse posusene poganjke ‘in * predvsem Pa za izvoz, pravki ROGOR ter mpterex. Or- 3’h sežgemo, okužene plodove pa promet preavs,em pa ganizirati bo treba opazovalno in zakopljemo globoko v zemljo ali y okviru sadjarskih odsekov pregnotično službo, ki bo pravo- pokrmimo prašičem, ali pa pripra- skupnosti bo treba čimpirej dajala Spr?poročna* terJ^iavodHa za ^nčno^M Opozori,! ponovno formirati strojne odseke s ser-pravočasna škropljenja. Zelo va- na malinovo mušico vjsj za zaščito rastlin, pri naba- žen ukr.eip pri zatiranju sredo- (Thomasimana theobaldl). kluni- vah kmetijskih strojev pa pred-zemne tnuhe le tudi zbiranje In Cnje naše nove malinove nasade. * _ uičevanje okuženih plodov, ki pa Kmetijski inštitut je že lani. pa vsem upoštevat! potrebe za sojih nikakor ne smemo metati na tudi letos opozarjal na tega škod- dobnimi sadnimi škropilnicami. ooVCrad?u din vTafoS."vendar prašilci, atomizerji in dragimi ro«ma gncOu^ O^užen^ploSfove pač* [zgleda, da gojitelji ma»n vse pre- aparati za uspešno in ^hitro^ za-najbotje uporabimo za žf " --■* -1- - -* “n- “u-" ali pokrmimo prašičem. najbolje uporabimo za žganjekuho malo ta navodila upoštevajo, ker gčito sadnih in drugih kultur. —,r~T”i™" "roSiPo™ najdemo letos oranznormnene 1^- Jasno bo treba vzpored Za promet«« okuženimi plodovi veljajo za sredozemno muho. Isti činke malinove mušice siko vseh malinovih nasadih. no s tem tudi poskrubeti za strokovno izobrazbo kadrov, ki . _ Sedaj najdemo pod lubojn letoš ___________ ___________________ ____ f.tirogi fitnkarantenski predpisi kot „jih malinovih stebel že ličinke . . h . nnraviti rtola v za a.meriškega kaparja. Izvoz oku- — tretje letošnje generacije ma- bouo sposobni Opraviti dela V ženih breskev tako v druge evrop- jinove mušice, s tem v zvezi pa **•*- — 14 ske države, kTkor tudi v notra Re še pojavlja tudi glivična bo-njosti naše države ni do-voiijen, lezen D id i m e 1 1 a . ki sušenje zaradi česar morajo fitopatologi mpiin še močno pospešuje, izključiti od izvoza oziroma pre- Ponovno opozarjamo, da je 8e voza vsako, tudi malo okuženo sedft.1 čas za škronljenja malin z pošiljko, s tem je seveda sadna ff.is*/, Tedokcnčali so gradnjo nove livarne v Vuzenici in zgradili nov most čez Dravo, ki je bil nujno potreben.. V Vuzenici bodo zgradili odkupno skladišče kmetijske zadruge. Predvidena je tudi gradnja sušilnice za hmeij na Muti. Izdelali bodo načrte zia kanalizacijo, vodovod, stanovanjske stavbe, trgovske lokale in nove šole. V Gortini bodo gradili vodovod, na Mut; in v Radljah ob Dravi pa dopolnilni vodovod z rezervoarjem. Po vojn; je bil elektrificiran precejšen de; občine Radlje. Občinski ljudski odbor si prizadeva, da bi dokončno elektrificiral še nekatera naselja. Tako V slovo Francu Pukšiču Bolno je odjeknila po Dravski dolini vest. da je sre
  • XVIII. koki medeonskega šahovskega turnirja je bila predsinočnjim do 22. ure odigrana spet samo polovica partij, in sicer z naslednjimi izidi: Fischer : Matanovič remi (36), Bronstein : Pachmann 1:1 (27), Averbacft : Szabo 0:1 (32), Samguinetti : Sherwin 1:0, Panno : Petrosjan remi (16). Ostalih - peit parov ni končalo svojih partij. samo in še dolgo po prvi potezi? Pa se je yseeno uštel. Naš šampion je sicer vseskozi dajal takt, tembolj, ker njegov nasprotnik tii imel nobenih prav posebnih želja. Samo ve- Portorož, 5. sept (Od našega posebnega dopisnika). Zgodilo se je natanko tako, kakor je bilo pričakovati. Osemnajsto kolo medeonskega šahovskega turnirja je namreč precej presejalo tiste, ki sanjajo o udeležbi na prihodnjem kandidatskem turnirju. Nič več jih ni na rešetu trinajst, kakor še pred nedavnim, temveč največ deset, najbrž pa se kakšen manj. Klobčič se je torej začel razvozlavati in obrisi prve šestorice so že skoraj vidni. Najbliže cilju so zdaj Tal j, Petrosjan in Bronstein. pa Olafsson in naš Gligoric ter Benko. Neposredni zasledovalci zdaj lahko segajo samo še po šestem mestu. Spet je najprej vrsta_ _ na obeh Jugoslovanih! Gligorič je imel tokrat vsaj na papirju najlažje delo, saj je igral z zadnjim na lestvici Fiisterjem. Vendar je to delo opravil samo polovično, se pravi neuspešno. Kdo ni računal na njegovo zmago že pred partijo sel je bil. če js lahko zamenjal figuro. Takšen način igranja bi se bil moral naposled tudi maščevati, saj je postajala bela pozicija od'; poteze do poteze slabša. Cme figure so bile popplnoma gospodar položaja, tako da smo si že trli roke od veselja, češ. dobra tehnika državnega prvaka in nasprotnikova časovna stiska morata opraviti svoje. In vendar so se dogodki na deski zasukali drugače! Gligorič je bil malce netočen, kakor da ga je minilo potrpljenje zaradi tega, ker Fiister ni hotel napraviti napake. Neprevidno je dovolil zamenjavo še dveh figur in se znašel ob prekinitvi v poziciji, v kateri stojita sicer njegov kralj in skakač idealno, vendar bo partija najbrž samo remi. Tako mislita tudi Gligorič in njegov sekundant Puc. Da bi bila verjetna izguba te polovice točke še bolj boleča, se je pozneje izkazalo, da bi bil Gligorič na enem mestu lahko dobil čisto figuro. Matanovič se je srečal ■ s Fisherjem. Kako je trdovraten Bobby z velemojstri! Tudi včeraj je remiziral, čeprav je bilo na koncu videti, da je bilo za malenkost prednosti na naši strani. Bila pa je premajhna za več kot remi. Medtem sta se v veliki partiji dneva ranno in Petrosjan hitro ustraSila drug drugega in pri polni deski ustavila uri že po 16 po-t e zali. Nasprotno sta se za celo točko poimenila Bronstein ln Szabo. Prvi je Imel za nasprotnika češkoslovaškega velemojstra Facbmanna, ki je imel čisto prav. ko so ga pred partijo obhajali slabi občutki. T>al se je speljati vstran od teorije in tedaj je že padlo po njem. Igra ssmui je bila clokaj kratka (27 potez) in se Je končala, kar je zelo zanimivo, ob popolnoma enakem materialu — ali tudi tako. da je bil Pachmann popolnoma izgubljen. Szabo je naletel na nerazpoloženega Averbacha, k( je v srednji igTi sasno izgubljal čas in se potem odločil za še slabšo končnico. ieiLuični tlel pari,je je i.olejn ve-lenioj&.er iz;pe*jal brez pripombe. Ste tri partije morajo na papirl Najprej Olafsson : X'aiy. nnadi islandski velemojster bi bil skoraj postal junak turnirja, kajti Talj je bil za vse gledalce v dvorani v tej igri že izgubljen. Rešila ga je samo Olalssonova časovna stiska, tako da je v nadaljevanju pričakovati, da se bo rešil v remi. Benko je ves čas pestil dr. Filipa in bo najbrž v nadaljevanju dosegel dragoceno zmago. Naposled še obrobna partija Ro-setto .• Cardosso. Po vsej verjetnosti bo dobila ta ob zaključku turnirja naziv — najlepša. Argentinec je namreč z nepričakovano žrtvijo kraljice za enega samega kmeta spravil vso dvorano na noge. Ko se je razburjenje poleglo in so partijo po prekinitvi analizirali, se je pokazala utemeljenost tega nenadnega udarca, hkrati pa še to. da je Cardosso brez sleherne obrambe. Celotna kombinacija je dolga okoli 10 potez. Danes so na sporedu samo prekinjene partije, ki pa jih je kar deset. Za en izid smo bili medtem že obveščeni včeraj. Najkirih je namreč dopoldne obiskal Gll-goriča v njegovi sobi in mu sporočil, da partijo predaja, zaradi česar naj Gligorič rajši svoj čas posveti analizi partije s Ftister-iem. Vsekakor zelo lepa športna pnteza. vredna javne pohvale! F. B. POD NESREČNO ZVEZDO BUDIMPEŠTA, 3. sept. Jugoslovansko zastopstvo na letošnjem evropskem plavalnem prvenstvu LJUBLJANSKI OD$ED PRED NAJTEŽJO NALOGO — V II. ZVEZNI LIGI Več ljudi in več podpore V nogometnem taboru ljubljanskega Odreda, člana II. z-vezne neamateirske lige, so te dni precej zaskrbljeni zaradi neštetih tegob, bi tarejo predvsem vodilne funkcionarje. Klubska najstorica je že pred tedni precej nezanesljivo — in tudi tnalo srečno — preskočila visoke kvalifikacijske ovire in si nadela časten naziv — člana II- zvezne lige. To pa je za zdaj tudi vse (razen ene prve prvenstvene točke v igri s Proleterjem), kar se je od tedaj na zunaj spremenilo v tem klubu. Pač, zgodilo se je nekaj novega, nadenj je leglo težko breme, ki si ga je z uvrstitvijo v novo sredino naložil ves klub. »Da, kar prisluhnite razveseljivim novicam iz Kaknja in Šibenika! Ondi so čez noč uredili vse, kar je potrebno za tekmovanje v II. zvezni ligi. Igrišča, slačilnice in še marsikaj — vse je bilo nared v prav rekordnem, ameriškem . času.. In- tako sa storili,-. da so .. imeli uspehv v tei zagrizeni tekmi s časom in vsemi ostali- Dobra sadna letina Na Tolminskem se obeta dobra sadna letina.■ Posebno so obrodile jablane in hruške ter se zaradi preobremenjenosti veje kar lomijo. V nekaterih kra- sadnega drevja. V prihodnje bi bilo nujno potrebno, da bi kmetovalci i posvečaili večjo skrb Skopljenju in obrezovanju sadnega drevja. Letos bodo po ce- V NEDELJO 7. SEPTEMBRA OD 15. URE DALJE VSI NA VELIKO JESENSKO RAJANJE v »Šercerjev dom« v Sp. šiško PLES 0 SRECOLOV § PRVOVRSTNA POSTREŽBA Z JESTVINAMI IN PIJAČO £ BAR Q IGRA PRIZNANI »PLANINSKI SEKSTET« Vabi Vas KOŽVVI »Sp. Šiška • •#•»#•••• •§•••**•• »•••••< jih že več desetletij ne pomnijo 'nitvah -pridelalina Tolminskem podobne letine. Žal, da na Tol- okoli 12.000 ton sadja, treba pa minskem zanemarjaj« gojitev ga bo spraviti v tržna središča, od katerih je Tolminska precej oddaljena. Tudj na Vipavskem j« sadje dobro obrodilo, ne bo primanjkovalo hrušk, niti drugega sad-, ja. .To sc izkoristile gospodinje, ki že vkuhavajo sadje za zimo, ponekod pa ga bodo vkuhavali v večjih količinah v gospodinjskih tečajih. Letos pa so cene sadju na Vipavskem nizke, posebno jabolkom, in se kmetovalcem skoraj nejjzplača obira- j nje. Zaradi tega1 delajo iz ja- j bolk jabolčnik- ki jim prav, ko poide vino. pride V. R. (prvi p£ anteni od Malice do Iflorave Dve akciji radomeljske čete iji-.&gi sveta gradbenega potije^a »TelmogTadnje«, so živ odraz žalosti. ljubezni In spoštovanja do pokojnika. Jfaj v njegov spomin zapišemo del tega, kar o njem pravijo njegovi sodelavci in s Čemer si je postavil naj lepši spomenik. Tesar Franc Pukšič se je lftta 1SA5 ves izmučen in fcolaji vrnfcl v doanovino iz taborišča Dachau. Isto ier.o se je vipisal v delovo&s&o šolo in jo z odiliko končal. Od takra nforrnactie dobite v ttorav. U T N I K SLOVENIJA Nasa -kspresna avtobusna p ■ Ljubljana—Zagreb, obratuje v času mednarodnega velesejma v Za grebu. normalno. Avtobus o-dhaja :z Ljubljane ob 5.10, iz Zagreba se pa vrača ob 14.45. S tem razveljavljamo naše včerajšnje obvestilo.. Za obisk letošnjega jesenskega -p. ed narodnega velesejma v Za-rrebu priporočamo vožnjo z etks-presno avtobusno progo. Vozovnice so v predprodaji pri PUT-NTKU SLOVENIJA v Ljubljani. T 'ova cesta 12. FR.BI VAS MED PRSTI NA NOGAH? Imate boleče razpoke? Vsega te?.a ni, če uporabite preparat ►NOGIS-. ki ga je dobite v d Matija Barl-Kekec. — Vstop prost. Jutri ob 830 budnica. Od 6—10 promenadni koncert Tzvaj3 godba poštarjev. Ob 10 s.lavnost-r.o zborovanje, združeno z razvit jem zastave Zveze borcev, nate pričetek X. rožnodolskega sejma Vstop prost. Vabljeni vsi ljubitelj turizma, na-rodne noše dobro--došle. Rožnodolci. Izobesite zasta- X. rožnodolski sejem bo jutri -'v nedeljo na slavnostnem prostoru Pred »Kat-rco«: ples, kvintet vi- ških fantov, stojnice, srečolov, šaljiva pošta, rožnodolski kruhek n druge rožnodolske specialitete: medica. si-adkj jabolčnik. liker 'Rožnik;-, spominki, rajanje. Sreči Rožne doline 'bomo peki Jani- čke Vstop prost UNION: fraoe. barvni revijski film »POT V RAJ«. Pri zadnjih dveh predstavah tednik F. N. 35. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 'matineja istega filma. KOMUNA, sovj. barvni cinema-scope filma »DON KIHOT«; ;— Predstave ob 15, 17.. i.9 ln 21. SLOGA: amer. barvni film »NA- LOGA MAJORJA LEKA« V glavni vlogi Gary C-ooper. Tednik F. N. 35. Predstave ob 15. 17. 19' in 21. VIC: premiera franc filma »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL« Režija: Robert Bresson, gl. vlogo igra Francois Le-terrier. Film je bil 1. 1957 v Cannesu nagrajen za režijo. Predstave ob 15. 17. 19 -in-21. SOCA: amer. barv vestern »Žigosan«. V gl., vi Aian Ladd Predstave ob 15, 17, 19 in 21, SISKA: zaprto zaradi popravili LETNI KINO BEŽIGRAD: franc. fi!«n »VRAG V TELESU«. Režija Claude Autant Lara, igrata Ge-rard Philipe in Micheline Presite. Predstave ob 20. uri. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. mladinski kino »LM«, Kotnikova 8: francoski barvni ftlm »SVET TIŠINE«. Predstavi sta vsak-dan ob l‘j. ,in 15-TRIGLAV: amer barv etnema- scope film »PRIŠEL JE IZ LA-RAMIA«, brez tednika V. glavni vlogi: James Stewart ih Arthur Kennedy. Predstave ob 16.. 18 in 20 Prodaja vstopnic od 15 del je. 0M8L1 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naS dragi mož, oče in stari oče FRANC KURENT Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 7. septembra 1958 ob 10. uri na Jančah pri Litiji Žalujoča družina Kurent ...ivjiitOJ*: amei. oarvm ciut mascope film »PIKNIK«, ob 2U Predprodaja vstopnic uro preo pričetkom predstave. Gunclje- amer. barvni film »DVOBOJ v DŽUNGLI«, bb 18. in 20. Zadobrova; jugosl, film »SLAB DENAR«, ob 20. Vevče: ital. barvni film »SIMFONIJA LJUBEZNI«, ob 20. Črnuče: amer. barvni film »TROBENTE OPOLDNE«, oto 20. Domžale: francoski barvasti film »FRENC KANKAN«. ob 18 ln 20. uri. ' Kamnik »DOM«: amer. barvni ci-nemascope film »ZLOMLJENO KOPJE«. Duplica: sovj'. barvni fiilm »PEDAGOŠKA POEMA«,’ ob 20. Bled: angl barvni film »RIHARD III.«, ob 18. in 20.30. Novo mesto »KRKA«, amer. barv cine-mascope film »BELO PERO«. Kranj »Storžič«: avstrijski barvni film »NOC v BENETKAH«, oto 16, 18 in 20. Ob 22. predpremiera amer. barv. filma »NAJHI-TREJSl OD ZVOKA«. Kranj »PARTIZAN«; premiera angl. filma »TOLPE IZ LAVEN-DEH HILLA«, ob IS. Kranj »TRIGLAV«: jjreoniera kitajskega filma »NOVOLETNA ŽRTEV«, ob 20./' Kranj »SVOBODA«: amer bamvnl film »BAGDADSKI REVEŽ«, ob 20. uri. Naklo: češki barv. film »GLASBA Z MARSA«, ob 20. Radovljica, ital. film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«, ob 20. Murska Sobota; ob 20. amer. barv. film »SEDEM LET SKOMIN«. Ptuj: amer. barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE« MALI OGLASI SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLTNSKI, Cankarjeva 8. FOTO HOLTNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. — Fotografiramo povsod kjerkolj želite. Telefon 21-639. 19969-2 GROSISTIČNO trgovsko podjetje »StekLo«,- Ljubljana, Titova' 18, zaposli takoj več delavk za skladišče. R 2550-1 GROSISTIČNO trgovsko podjetje »Steklo«, Ljubljana. Titova 18, zaposli takoj kurirko ali kurirja. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja. R 2549-1 televizijski sprejemnik, nov, prodam. — Ing. Golc. Gorje 43, Bled. f' 20209-4 AVTO, 1,5 t, še dober, v voznem stanju, registriran, z rezervnim motorjem, prodam za 250.000 din ali zamenjam za osebni avto. Prešernova 16, pritličje levo. 20195-4 SOBO. skromno, prazno ali opremljeno nujno potrebujem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivam in dam nagrado«. 20201-9 VERZIRANA uradnica sprejme dopoldansko 6-urno zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sa-mo-stojma«. 20-190-1 DVA SLAŠČIČARSKA pomočnika sprejmem v službo. Nastop službe takoj ali Po dogovoru »Delikatesa«, Kranj. 20019-1 ŠOFERJE D in C kategorije ter visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike sprejmemo. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v upravi podjetja Električna cestna železnica, Li-ubljana. Celovška 164. R 2532-1 NOVO PLESKANO SPALNICO orodam Gunclje 24. 30486-4 ZENSKO KQLO prodam. Zilič Mar rica, Djakovičeva 16. Ljubljana. 20185-4 SKORAJ NOVO nemško moško kolo poceni prodam. Zglasite se v dopoldanskih urah. Pekarna Rožna dolina, c. 2. 29181-4 22 KARATNO ZLATO za zobe prodam. Naslov v ogl. odd. 29174-4 SLADKOGORSKA tovarna kartona in papirja, Sladki vrh. razpisuje tretjo in zadnjo licitacijo tovornega ' avtomobila, TAM-Pionir nosilnost 3 tone. za dan 9. 9-1S5S. ob 9. uri. Vozilo je brezhibno. Izklicna cena 1,200.900 din. Ce se kot kupec ne bo prijavila državna alt zadružna gospodarska organizacija. bomo vozilo prodal najboljšemu privatnemu ponudniku. " R 2549-4 luuilaiVo, aciU« . 1»**.. g«, vel. i.8u ha, obstoječe iz nj.-ve in travnika, skupaj z novv zidano hišo m gospodarskim po siopjem. ob cesti Maribor—Celje ugodno prodam. V hiši j« napeljan industrijski tok in vodovod, v kietnih prostorih ko vaška delavnica. Cena po dogo voru. Samec Stefan. Zeče št. 2». Slov. Konjice.. R 2546-1 LEPO ZAZIDLJIVO PARCELO, 700 kv. metroV, ugodno prodam Ponudbe v ogl. odd. pod »Sončna lega«. 29189-7 TESANI LES, 50 m 18-milimetr-ske deske prodam. Predjamska 57 tnova hiša). 19976-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, damsko, 89 basov, 4 registre, Setimio soprani, novo, prodam. Vrhovnik, Mengeš, Tomšičeva 16. 20057-4 OGRODJE KAVČA, pohtiran, oreh, prodam. Gunclje 19. Ljubljana. 20U92-4 NOVE VINSKE sode od 670—790 1 prodam. Ogled vsak popoldne od 14. ure dalje. Filidjanovič. Ljubljana, Poljanska cesta 9. 29101-4 NEMŠKE OVČARJE, 2 meseca stare, starši uvoženi, krasen rodovnik. prodam. Šober, Taborska 12, Maribor. 30138-4 BETONSKO ZELEZO, profil 0.6 po 85 din. prodam. Rožna dolina c. 17, št. 11. 39151-4 SADIKE ČRNEGA RIBEZA vrste Goljot prodam. Novak Anton. Zajašovmik 14, p. Motnik. 20153-4 »LANZ« izruvač za krompir in gumi voz z direo na peresih, 'nosilnost 1000 kg, prodam. Zmrz-likar, Koseze 18. p. Vodice. 20156-4 FIAT 600, uvožen. Je ugodno naprodaj. Ogled v nedeljo dopold. Cesta V štev. 40, Rožna dolma, Ljubljana. 201-57-4 ZARADI PREUREDITVE LOKALA prodamo aparat za sladoled. — Prednost imajo družbene orga-, nizacije. Ce pa v 15 dneh ne bo interesentov, bomb prodali aparat tudi privatnikom. Ogled vsak dan v »Delikatesi«. Kranj, Maistrov trg 1. 20020-4 V TRSTU v veletrgovinah »Feli-ce«, Via Carducci 41, nasproti pokriti tržnici ln »Alla Stazio-ne«, Via Cellint 2. pri kolodvoru, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni Jopiči), dežni plašči za moške ln ženske, 'hlače iz žameta vseh vrst ter že izdelane cele obleke in posamezni Jopiči. Vse to po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Torej, pomnite, v veletrgovini »Felice« in v veletrgovini »Alla Stazione« _v Trstu dobite bunde po 3800 lir. i- =- R 2534—4 uAKAtU » š.SKi p^treuujci.. Ponudbe pod »4.5x3 m« v og! odd. ' 20977-3 SKK-OMNO SOBICO potrebujem Pomagam v gospodinjstvu., — Grem tud. za sostanovalko. Naslov v ogl. odd 20188-9 SOBO S KOPALNICO v Kranju zamenjam za sobo in kuhinjo v .Ljubljani ali okolici Kopra. Naslov: podružnica SP. Kranj. 29136-9 STANOVANJE v Dupljah 50 na Gorenjskem zamenjam za stanovanje v okolici Šentvida ali Dravelj 19934-9 MLAJŠO SOSTANOVALKO <14. do 16 let) sprejmem Marenčičeva 1. Moste. 20026-9 AVTOMOBILISTI. POZOR! Prevleke za avto sedeže dobite narejene ali po' naročilu — Sar-navsky Vanda. Ljubljana. Fri-škovec 5 . (poleg Maistrove ul.) 19551-1-1 RESTAVRACIJA GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, Ljubljana, vam nudi dnevno odojka na ražnju, pečene race, čevapčiče in ražnjiče. Vsak večer ples. R 2530-11 HONORARNO SNAŽILKO potrebujemo za čiščenje lokala v zgodnjih jutranjih urah. — Gostilna »Tavčarjev hram«. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. 29227-1 KMETIJSTVO GOSPODARSTVO SALEK — obrat Šoštanj, sprejme takoj v službo kvalificiranega traktorista. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj pošljejo ponudbe upravi KG Sa-lek, p. Velenje. R 2557-1 Trgovina »KERAMIKA«, Ljubljana, Nazorjeva 8, razpisuje delovna mesta za mlajšo pisarni--ško moč, lahko Je začetnica, in delavca .zdravega in močnega, z odsluženim vojaškim rokom. S stanovanji ne razpolagamo. 20374-1 BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico potrebujem za 1. oktober. — Galinec Ivan. brivec Prevalje. R 2566-1 AKUMULATOR, 6 V, 77 amp. h. (za osebni avto Opel. DKW. Volks wag en). prodam. Milller. Teslova 27, Mirje. Ljubljana. dam ah zamenjam -za žensko kolo Hnaar. Tenetiše. Gornik. .20237-4 PEC ZA KOPALNICO na drva ih« zidan kuhinjski šted.lnik s plo-šč.cami (vse razstavljeno, nepoškodovano) prodam. Muller. Teslova 27. Mirje, Ljubljana. 29255-4 KOMBINIRANO OMAKO orodam Tel. 22-641. 20271:4 PHiKOLiCO’ za motorno kOio. zaprto »Rekord«, prodam * Gaije-vica • 29. - - 29269—4 POSESTVO, 7 ha; njive, travniki sadonosnik m gozd, Stanovanjska hiša. gospodarsko poslopje z inventarjem je naprodajNaslov SP, Celje. '2(5246-7 POL HIŠE s posepnun vhodom, prostornim" trisobim stanovanjem, velikim suhim lokaidm ob cesti, pritiklinami - in delom . vrta prodam ali zamenjam za .enakovredno hišico v Ljubljani;-Lokal je naprodaj tudi'ločeno. Ponudbe pod »Stanovanje nad lokalom« v ogl. odd. 20223-7 SOBO - oddam moškemu ža plačilo vnaprej. Naslov v ogl. odd. 29288-9 DENARNICA z večjo vsoto denarja in osebno izkaznico štev. ser. 1926277 — reg. 4358 na ime Gržinič Ida je bila izgubljena na Gospodarskem razstavišču dne 3. avg. v popoldanskih ur^h Poštenega najditelja prosim, da vse skupaj odda proti nagradi v Kolodvorski restavraciji. Pivka. MLAKAR FRANČIŠKA, Grobelno št. 33, preklicujem besede, ki sem jih izrekla svoji-'hčerki Plevčafc Frančiški, ki je to vest širila pp vasi, da je mo) sin Mlakar Stane, ob mlačvi kradel mojo pšenico. Najprej se zahvalim, da Je odstopil od nadaljnjega postopka. 20244-11 GRADBENE TEHNIKE za pro-jeiktivni biro sprejmemo Takoj ali-po dogovoru. Interesent; naj pošljejo svoje ponudbe do 13.-9. v ogl. odd. po »Zaslužek po delu«. R 2577-1 ZELEZOKRIVCA sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pra-vil,- ,».a.u .i, dogovoru »Cemeniar«, Ljubljana. Vodovodna c 3a. R 2579-1 DELAVCE za skladiščna dela — sprejme trg. podjetje Medex — Ljubljana. Cigaletova 7-1, -.Ja-vite se osebno. R 2580-1 HONORARNO SLUŽBO dobi knjigovodja pri Pleska-rju, Poljanska 30. Po vprašanje od 9. do 10. ure. , 20025-1 SNAŽILKE, Ključavničarje in mizarje sprejmemo takoj. Ortopedsko podjetje »SOCA«, Ljubljana. LINHARTOVA 47-a. 20282-1 dva MESECA rabljeno Italijansko žensko kolo prodam za 27 - tisoč dinarjev. Pečarič. Mestni trg 18-IH. 20353-4 MOŠKO KOLO, skoraj novo. ugodno prodam. Murko. Beethovnova 12-11. 20323-4 SEST NOSILCEV (traverz) desetmetrskih, višine petindvajset, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogl. odd. 29319-4 ITALIJANSKO MOŠKO KOLO, malo rabljeno, prodam. Rožna dolina, c. IX-16. 20313-4 ITALIJANSKO moško športno kolo prodam. Tavčar. Vošnjakova 7, Ljubljana. 29212-4 PREDSOBNO STENO prodam. — Naslov: Trg revolucije 8-1. levo stopnišče. 20308-4 KROMATICNO harmoniko. 80 basov. petvrstno. ugodno prodam. Ogrinčeva 15. Ljubljana. 29287-4 HARMONIKO, 32 basov, »Scanda-li«, prodam. Tomšič. Vegova ul. 10-1. 29306-4 POLTOVORNI AVTO, 1—1,5 ton, povojni, kupim. Opis ln ceno pošljite ha naslov; Branko Ra-kijaš. Bizeljsko. R 2562-5 MANJŠO HlSO ali stanovanje kupim ‘ v Piranu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa lega«. 20291-7 DVA MLADA SOSTANOVALCA sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Slovenca«. 29322-9 DVA ŠTUDENTA TEHNIKE potrebujeta stanovanje. Ponudbe pod »Črnogorca« v ogl. odd. 20317-4 BADMINTON KOMPLET sem našel ob Sori. Naslov v ogl. odd. 29440—10 BflDIO SPORED ZA SOBOTO Poročila: *.<*. 6.00, 7.09, 8.44, 10.00, 13.09. 15.00, 17.00. U.M. 22.M in 22.55. 5.00 — 8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame in obyestila; 6.40 do 645 Naš jedilnik: 8.05 »Mladina poje«; 8.30 Zabavni intermezzo; — 8.40 Humoreska tega tedna — Di-no Buzzatti: Telefonsko srečanje; 9.00 Iz opernega sveta; 10.10 15 minut z Vaškim kvintetom; 10.25 Jakov Cipci dirigira orkester Slovenske filharmonije, L. M Škerjanc* Ul. simfonija; 11.00 Pojo Los Paraguayos; 11.15 G. Faurč: Tema z varijacijaml; 11.30 Pionirski tednik; 11:45 Pesmi o morju; 12.00 R Schumann: Metuljčki (pianist Yves Nat); 12.15 Kmetijski nasveti —'•Jože Kregar: Tudi razstave dvignejo proizvodnjo: 12.25 Pisani zvoki izpod zelenega Po-horj a13.15 Zabavna. glasba, -vmes obvestila: 13.30 Drobne' orkestralne skladbe; 14.00 -Zabavna melodije; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 15.40 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 16.00 Ura popevk in ritmov; 17.10 Pester spored orkestralne in solistične glasbe; 18.00 Radijski leksikon; 18.35 Igra trio Dorka Skoberneta; 18-30 Zborovske skladbe Gustava' Ipavca;. 18.45 Okno v svet: Palestinski begunci; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 »Spoznavajmo svet in domovino«; (Javna mladinsko oddaja); 21.90 Meledije za prijeten konec tedna:. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ODLIČNA KVALITETA NEPRECENLJIVE USLUGE GOTOV USPEH ^ Proizvodi . avtomobilske industrije 0 Orodje In oprema za avtomobile in motorna kolesa 0 Dvokolesa in pribor 0' Stroji, oprema, orodje in naprave is delavnice za popravilo avtomobilov 0 Stroji sa gospodinjstvo in- oprema sa obrtnike * - ^ Emajlirana posoda in emajlirani proizvodi lz litega železa ^ Tehniška guma in koža 0 Traktorji in poljedelski stroji VSAKA ZNAMKA VODI V SVOJI STROKI PROIZVODOV Sami se prepričajte o odlični kvaliteti vseh teh proizvodov v Češkoslovaškem paviljonu na Zagrebškem velesejmu - Preminila je naša draga mama KATARINA FIŠER roj. H0RAK Pogreb bo 7. septembra 1958, ob 13. uri v Preboldu'. Žalujoči: sinova dr. Jože Fišer1, dr. Branko Fišer z družinama in ostali, sorodniki. Celje, dne 5. septembra 1958. - Danes nam je umiri v 84. letu starosti naš dobri ofie, dedek, pra-cTedek, tast i*i stric ROBERT PLAV5AK šolski upravitelj v pokoju Pogreb bo v nedeljo, 7. septembra 1958, db 1.7. uri iz. mrliške veže na trboveljsko pokopališče. Do nedelje opoldne leži doma. Savinjska cesta 15. Žalujoči: otroci Marta, Robert, Marija, Vera; vnuki Mateja, Relja, Fedja, Borut; pravnuk Boris; snahi Franci in Marta teir ostalo sorodstvo. Trbovlje, Buenos Aires, Beograd, Tabor, 5. sept. 1958. h II Ml I |i|IWgM——M Pio dolgi bolezni je umrla moja dobra mama, staira mama, teta in tašča MARUA SELJAK vdova po trg. zastopnika « Pogreb pokojnice bo v soboto, 6. septembra 1958, ob 16. uri iz Jožefove kapelice na- Zalah. Žalujoči: sin Drago z ženo, hčerka Milena por. Folzelnik z družino in ostalo sorodstvo. 0 MOTO KOV PRAGA - ČEŠKOSLOVAŠKA i-' -. fSfglV, MEDNARODNI VINSKI S ’JEM V DTUBLIilNI OD 29. AVGUSTA DO 7. SEPTEMBRA 1958 ‘V 'f. Vzorci ncqboIj^h :Vin iz 16 d^ov^vseh, kontmentov — Ocenjevanje in odlikovanje vin po mednarodni komisiji — ';^^,^''^i' '’‘'?;'^adiclonaIna' pokušnja vin z vsega sveta .-v, . ■ ' ' “ < Razstava najmodernejših vinogradniških in kletarskih strojev ier drugih pripomočkov. Izkoristite 25% popust na železnici! 7 odpeljali nazaj v domovino Zdravniško osebje v dveh pariških bolnišnicah pa še sedaj ne razume, kako se je moge; nekdo tako poigrati s smrtjo 'n usodo nenadoma biti. Se vedno 'nezavestnega so odpeljali bolnika v sosedno sobo in ga pustili spati. Oez nekaj ur je bolničarka vstopila v sobo. Postelja j« ^i’a prazna ... Ure so tekle in v bolnišnici še vedno niso vedeli- kaj se je zgodilo z Alžircem. Nato se je oglasil telefon. Klicala je bolnišnica Lariboisiece: »Poslušajte vi tam v Tenonul Saj pošiljate svoje paciente iz bolnišnice v malo budnem stanju!« Kaj se je zgodilo? Mladi Al-žirec »e je zbudil, po&util se .1 sorazmeroma dobro in na misel mu je prišel beg iz Alžira in rafal. Hitro je vstal in odžel Iz bolnišnice. Zatekel se j« k rojakom, katerim se je zdel bled in slab. Prinesli so predeni ogromno skledo jedi In Oranec se je je junaško lotil. Naposled je bila prazna, toda krr-l-u nato se je begunec znova egrudil Presenečeni rojaki so ga odpe-* Ijali v bolnižnico L.ariboisiere. Sledil je prevoz nazaj v Te-non. Na splošno začudenje je Alžirec kmalu ozdravel. Vkrcali so ga na prvi parnik in ga Začelo se je tistega dne. ko se je mladi miusidman iz alžirskega pristanišča Orana vkrcal na francoski parnik, ki je bil namenjen v Marseille. Bil je brez potnega lista, toda imel je sredo. Nekai dni Po pristanku v Marseillu je izginil v milijonski množici Pariza. Pariz je danes namirno mesto: stavke, izgredi, nemiri in streli v alžir s-kdh delih mesta. Nekega dne je zadrdral rafal na ulici, kjer se je mudil mladi Oranec. Alžirec se je zgrudil. Odpeljali so ga v_ bolnišnico Tenon. Krogla se je ustavila blizu pljuč. Ranjenec je bil v nezavesti in nihče ni dvomil, da so mu ure štete. Toda kirurg se ni vdal. »Prepozno« 1 je rekla bolničarka, k® ji je naročil, naj pripeljejo ranjenca v operacijsko sobo. »Umrl je«. »Vseeno ga pripeljite!« je vztrajal kirurg. Nato se je zgodilo nekaj neverjetnega. Profesor Lortat Jacob je odprl Al-žircu prsni koš in mu začel masirati srce. Njegovi napori niso bili zaman, kajti srce je začelo PO POVESTI SAMUELA fcCOYIUA RISE Ml Ul MUSTER ^ Jteu-. ..^iodni urad za vzgojo (Bureau internatimui d'čda’csttioa> in Mednarodna telekomunikacijska zveza (Union internacionale des telecomunications) sta izdala serijo službenih znamk, ki jih smejo uporabljati zgolj za frankiranje svojih poginih pošiljk. 94. Domotožje,- ki je bilo ea. hip prevzelo prijatelja v gozdu, je prepodila misel na kosilo. Jedilni list ju ni skrbel. Sklenila sta, da bosta spet nalovila postrvi, saj jih je bilo veliko v potoku. Na plitvini sta pregradila strugo s kamenjem, fino pa sta obložila s ploščatimi kamni. Jez bo gotovo zaustavil vse ribe. (fhie&enet£jivc ocLfktitje ct&ttonotntje Sodobne garaže v Ameriki so opremili z avtomatičnimi vrati. Ko se avtomobil bliža garaži, se vrata odpro in zopet počasi za-pro, ko se vozilo ustavi na svo-iem mestu. Naprava deluje s pomočjo selenskega očesa. Premično streho so zgradili nad pittsburškim stadionom, ki lahko sprejme do 14 tisoč ljudi. Premer stadiona je 125 metrov, streha ga pokriva do polovice. V slučaju dežja morejo obiskovalci vedriti pod pokrito polovico. Streha se premika na pritisk gumba Plavajoče vrvi uporabljajo na filipinskih plažah za reševanje kopalcev. Vrvi so iz plastične mase in ne utonejo. Ker jih izdelujejo v -raznih barvah, jih kopalci iahko najdejo. Ce si jih o-vijeio okoli telesa, ne morejo utoniti. 10 odstotkov zavarovalnine izplačuje velika londonska zavarovalnica svoiim zavarovancem, če dokažejo, da niso kadilci in se vpišejo v ligo nekadilcev. Odlično postrežbo so imeli edini trije potniki, ki so se peljali s potniško ladjo »Ile de France* v New York. Pomorščaki so tiste dni stavkali, družba pa je preklicala rezervacije. Trije ootniki sr se v zadnjem hipu pred odhodom vkrcali Streglo iim je 380 natakarjev in sobarjev. Pet sto znanstveniikov, loi so astronomov, je ostrmelo, ko so e zbrali konec avgusta v Mo- začeli njihovi ameriški kolegi Mednarodnem kongresu poročati o svojih najnovejših 95. Stekla sta navzgor ob potoku, uiomila v grmu cioigi palici in zabredla v vodo. Tolkla sta s šibama na vse strani in podila postrvi pred seboj. Ko sta pribredla do jeza, je v tolmuna kar mrgolelo zlato in rdeče pikčastih postrvi. Lovila sta jih lahko kar z rokami in jib metala na suho. Plen je bil obilen. Zahodnonemški poštni minister si je dal izdelati posebno peščeno uro za obiskovalce, ki se ne znajo pravočasno posloviti od njega. Pod štirimi peščenimi kozarci so napisi: »Uvod«, »K stvari!«, »Pohitite, prosim!« in »Konec avdijence«. Po petnajstih minutah se pesek v vseh štirih kozarcih izteče in s tem poteče tudi čas obiska. Minister Stiicklen pravi, da se ura imenitno obnese... VODORAVNO: 1. prijazen kraj v Selški dolini. 8. pokrajina na jugu Italije, 9. oslovsko oglašanje, 10. domača žival, 11. igralna karta, 12. maščoba. 13. vrhunski slovenski telovadec, 14. doživeti, okusiti, lo. deli teniške igre, 17. kemični znak za kositer, 18. pod, 19. če, 20. krožim, vrtim se. 22. seštevati. : NAVPIČNO; 1. ustanovitelj verstva Irancev, 2. sveti bik starih Egipčanov, 3. jedka tekočina, 4. italijanski spolnik, 5. otočje v Tirenskem morju, 6. del voza (množina). 7. sladokusci, 12. lučaji, 13. dobesedne navedbe tujih besed. 15. hrastov plod, 17. »električna« morska riba, 19. naplačl-lr kemični mak za iridii. potrebuje GRADBENEGA TEHNIKA z daljšo prakso Nastop srtužbe takcrj Ji po dogovora. Plača po tarifnem pravilniku, Naslov v oglasnem oddelku. 5452-R REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. preskok, 8. smerka, —r, 9. arest. 10. TT, 12. fia, 13. oro, is. Dr., 16. reber, —a i9. obelisk, 21. žaromet. NAVPIČNO: 2. R(ado) S(imo- niti). 96. Nalovila sta skoraj sto dvajset centimetrov dolge postrvi Nalomila sta vrbovo šibje in nataknila postrvi na palice. S tovorom sta se dobre volje vrnila k uti. Jim je začel pripravljati kosilo: na pokonci postavljene ploščate kamne je položil ribe, druge pa je spekel nataknjene na dolge zelene vejice. Šolska vrata so se odprla Zakaj danes 20 dinarjev? Deset za vas, deset pa za Žakelj! gospodarjevega pomočnika in hkrati zadolžen za elekiričnj kontrolni ali »manevrski oddelek« Walrusa Quin je ves srečen prevzel poveljstvo nad svojo — »resnično udobno«, kakor jo je imenoval — majhno pisarno, ki je bila dolga štiri čevlje, široka tri in visoka pet in pol čevlja. Bila je v resnici dosti večja kot kotiček, ki ga je imel prej in ki je bil »njegov« samo Morda bo* kdaj pozneje, ko bo Jim postal poveljnik podmornice, razumela, .zakaj sem moral ravnati tako. A zdaj bi bilo sleherno pojasnjevanje brezupno. Bolečina je bila huda in moral sem jo pustiti, da bo ugasnila na tihem. Poljaki so ostali v New Londonu še nekaj tednov potem, ko smo jim dokončno izročili S-16, in potem sem jo nekega dne, ko sem sedel v pisarni v drugem nadstropju in natančno pregledoval naprave za usmerjanje ognja na Walrusu, zagledal, kako plove ob dokončnem odhodu iz New Londona, po reki navzdol. Blyskawica ali Blinks-a-Wink, kakor smo jo klicali mi, je bila pogreznjena globoko v vodo, s krmo globlje kot s kljunom, ker je nosila za velikimi obteženimi tanki velik tovor goriva za dolgo potovanje. Videti je bila drobna in drzna in nekoliko izgubljena, z droga za prapor pa ji je plapolala bela poljska zastava. Ko. je plula pod mostovi, je bilo njeno moštvo zbrano na krovu v zboru in ko je prišla do sidrišča, kjer je ležal Walrus, sem videl, kako je otrpnilo v pozoru. Zvok sirene je plaval v zraku nad kalno rečno vodo. Nisem vedel, da so Poljaki pozdravili s sireno in zdi se mi. da je ni videl nihče drugi, a vendar sem vstal in salutiral gologlav in neopažen, pri tem pa sem čutil, kako se mi je vzvalovila vsa notranjost in nenadoma me je postalo nekoliko sram ob teh naglo vzbujenih sentimentalnih čustvih. Vedel sem. da je ne bom nikoli več videl. . Walrus je bil poldrugikrat tako dolg kot S-16 in skoraj dvakrat £ako »podmorniški«. V dveh strojnih oddelkih je ime! štiri Dieslove motorje hajnovejšega tipa, istega, kot so ga imele nove železniške lokomotive. V njem je bilo deset torpednih cevi, šest na kljunu in štiri na krmi — in seveda tudi dva torpedna oddelka. Akumulatorji so bili skoraj dvakrat tolikšni rcot tisti ha S-16. razmeščeni pa so bili prav tako v dveh oddelkih, v enem nekoliko pred kontrolnim oddelkorft in v drugem nekoliko za njim. Kontrolni oddelek je bil udoben v primerjavi s tistim na S-16 in v njem je bil kup nove opreme nekaj ur na dan. Rubinoffski je prevzel opazovalni stolp, most nad njim in vrsto predalov s pomorskimi kartami v veliki ■ %