Id n 8630
KTL, industrija papirja in embalaže
Ljubljana,n.sol.o.	št. 110	Ljubljana, januar 1989 1
V letu 1988 smo proizvedli premalo
Poslovno leto je za nami, pred nami pa so podatki o proizvodnji, fakturirani realizaciji in ostali kazalci, ki kažejo, da smo se sicer trudili, vendar nismo bili dovolj uspešni. Ključna ugotovitev je, da smo proizvedli premalo, cel kup tehtnih in manj tehtnih razlogov bi lahko navedli, nesporno pa je, da le visokokakovostno vloženo delo v zahtevne izdelke prinaša dohodek in tudi ostanek dohodka.
Fizični obseg tržne proizvodnje za preteklo leto znaša za delovno organizacijo 84.662 ton izdelkov, od tega narejenega za izvoz 9.669 ton in 74.953 ton za jugoslovanski trg. Dosežena proizvodnja je za 9 % manjša od planirane in za 1 % večja od dosežene proizvodnje v letu 1987.
Odstopanja od letnega plana so naslednja: Kartonaža	—	1.242	ton
Lepenka	+	575	ton
Valkarton	—	1.323	ton
Kartonažna	—	1.162	ton
Papirna konf.	—	696	ton
Jelplast	—	76	ton
Embalažni servis	—	128	ton
Sigma	—	94	ton
DO v ustanavlj.	—	4.182	ton
DO KTL	—	8.328	ton
V preteklem letu smo s prodajo izdelkov dosegli 199.203.010.000 din fakturirane realizacije, kar je le 2 % več od dinamičnega plana in za 206% več kot smo fakturirali v letu 1987.
Proizvodnja plošč iz valovitega kartona je bila za 5 % večja od proizvodnje v letu 1987, vendar pa letnega plana nismo dosegli. Proizvodnja znaša 73.352.000 m2 oz. 43.346 ton. Kar se odjema plošč tiče lahko ugotovimo, da seje zelo povečal izvoz in prodaja drugim delovnim organizacijam, manj pa so nabavljale plošče naše temeljne organizacije Kartonaža Rakek, Embalažni servis Koper in tudi 05 Valkarton. Vzrok za to je v pomanjkanju ustreznih naročil.
Izkoristek materiala znaša 88,8 % in je za nekaj desetink slabši od leta poprej, vendar
moramo vedeti, da se predelava povečuje (Lepenka), obenem smo porabili tudi stare zaloge in izredne formate, kar je prav gotovo še prispevalo k večjemu odpadku. V preteklem letu smo ustvarili 10.661 ton odpadkov, od tega jih je bilo približno 8.000 ton prodanih v nadaljno predelavo v Lepenko, ostali odpadek pa je bil prodan drugim proizvajalcem papirja.
Produktivnost zanaša 24,88 kg/h in je za 2% večja od dosežene v letu poprej, slabšo produktivnost kot lani izkazujejo v Karto-
nažni, Embalažnem servisu in Sigmi, vsi ostali sojo izboljšali. Planirane produktivnosti v višini 27,30 kg/h nismo dosegli in zaostajamo za 7 % za planom. Izmed temeljnih organizacij je le Lepenka presegla planirano produktivnost.
V obdobju januar—december 1988 smo na konvertibilni trg izvozili za 5.049.281 USD naših izdelkov; ta znesek je za 3 % manjši od planiranega, v primerjavi z letom 1987_pa je kar za 83 % večji. Izvažali smo v ZRN, Švedsko, Italijo, Grčijo in ZDA. Klirinškega izvoza je bilo zelo malo, le 438.692 Cl.$, to pa je le 38% od planiranega klirinškega izvoza ter komaj dobro tretjino doseženega v letu 1987.
DOSEŽENI FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE, FAKTURIRANA REALIZACIJA, IZVOZ IN PRODUKTIVNOST PO TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZA LETO 1988
TOZD	Fizični obseg v tonah	Fakturi rana realizacija v 000 din	Konvertibi 1 ni izvoz v USD	Produktivnost v kg/h
KARTONAŽA	10.758	26.132.493	338.216	26,78
LEPENKA	10.675	13.249.860	396.111	42,64
VALKARTON	44.177	82.316.500	2.003.364	63,12
KARTONAŽNA	8.478	30.969.272	886.457	9,33
PAPIRNA KONF.	4.104	18.549.927	833.860	16,71
JELPLAST	244	2.197.988	-	3,80
EMBALAŽNI SERVIS	1.022	2.632.757	-	18,85
SIGMA	2.086	5.817.754	23.671	20,06
DO V USTANAVLJ.	3.078	17.336.459	567.522	9,70
SKUPAJ	84.622	199.203.010	5.049.201	27,75
JUBILANTI KTL
Konec decembra je minil v znamenju svečanih sej delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti, na katerih so bile podeljene jubilejne značke: za 10 let skupne delovne dobe v delovni organizaciji — bronasta jubilejna značka, za 15 let skupne delovne dobe v delovni organizaciji — srebrna jubilejna značka in za 20 let skupne delovne dobe v delovni organizaciji — zlata jubilejna značka. Najbolj zvestim pa so bile za 25 let skupne delovne dobe v delovni organizaciji podeljene spominske značke.
Ob tej priložnosti je bilo izmenjanih tudi veliko, veliko dobrih želja za leto 1989, ki bi jih lahko strnila v želje po zdravju in uspešnem skupnem delu.
Obširen je seznam vseh jubilantov, objavljamo pa ga na 7. strani »Glasila«.
/r-^rsmkme seje delavskega sveta /<y TdtihPAKO 23. decembra 1988
(e #'
O Hod
Koristna medsebojna izmenjava informacij
Kljub kopici drugih delovnih obveznosti tik pred zaključkom leta, so si naši poslovodni in drugi strokovni delavci, vseeno vzeli čas za okroglo mizo, ki je bila izvedena 22. decembra 1988 v sejni sobi na Kotnikovi. Okrogla miza je v KTL ena od uveljavljenih metod medsebojnega informiranja, preko objave njene vsebine v »Glasilu« pa tudi oblika informiranja širšega kolektiva o aktualnih vprašanjih.
Sklic in izpeljava okrogle mize prav v tem terminu sovpada z uredniško politiko, ki si jo je uredniški odbor »Glasila« zastavil in katere cilj je sproti pridobiti čimveč kvalitetnih informacij in z njimi seznaniti kar najširši krog kolektiva KTL. Po drugi strani pa dati zaposlenim možnost, da preko delegatov odbora za obveščanje v delovni organizaciji in članov uredniškega odbora tudi sami postavijo kakšno vprašanje in dobijo informacijo »iz prve roke«.
Okvirne teme za tokratno okroglo mizo so bile:
— 11-mesečni rezultati poslovanja z oceno do konca leta;
— Temeljne usmeritve plana za leto 1989;
— Sanacijski programi za TOZD Karto-nažna Ljubljana, Jelplast Kamna gorica in Delovno organizacijo v ustanavljanju;
— Zaokrožitev reorganizacije DSSS;
— Gospodarjenje s počitniškimi objekti; kot poskus opredelitve najbolj aktualnih vprašanj, pred štartom v leto 1989.
Povabilu na okroglo mizo so se odzvali: Slavka Brank, vodja področja načrtovanja in spremljanja gospodarjenja, Marjan Caf kot v.d. vodje DSSS in vodja področja marketinga, direktor TOZD Kartonažne Ljubljana Stanislav Peterlin, direktor DO v ustanavljanju Jože Štucin, direktor TOZD Jelplast Kamna gorica, predsednica konference sindikata Helena Kučič; opremljeni s podvprašanji pa člani uredniškega odbora Milena Kleva, Cveta Ahčin, Anton Oražem, Bogo Seme in člana odbora za obveščanje Štrukelj Franc ter Lajič-Dermota Simo. Iz TOZD Valkarton Logatec se je okrogle mize udeležil Franc Mivšek, predsednik delavskega sveta, iz »Embalažnega servisa« in »Sigme« pa so odsotnost svojih predstavnikov opravičili.
V funkciji glavnega in odgovornega urednika »Glasila« mi je preostalo vodenje in povezovanje okrogle mize in za objavo v tej številki »Glasila« sem pripravila povzetek naslednjih informacij:
a)	O 11-mesečnih rezultatih poslovanja z oceno do konca leta;
b)	O situaciji v Delovni organizaciji v ustanavljanju, ki nakazuje tudi vsebino sanacijskega programa;
c)	O gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami.
Ostale informacije z okrogle mize bodo objavljene v februarski številki Glasila.
11-mesečni rezultati poslovanja niso nič kaj vzpodbudni
Z rezultati 11-mesečnega poslovanja nas je seznanila tov. Brankova, ki je predvsem poudarila:
»11-mesečni rezultati poslovanja so pravzaprav podobni 9-mesečnim in niso nič kaj vzpodbudni. Planskih ciljev tako po obsegu proizvodnje kot po ustvarjeni akumulaciji ne realiziramo in to je slabo! Samo tri temeljne organizacije: Valkarton Logatec, Lepenka Tržič in Kartonaža Rakek poslujejo po planu, po količinskih in vrednostnih kazalcih pa sa-
mo dve — Valkarton in Lepenka. Vse to se odraža v naši povečani zadolženosti, velik problem pa predstavljajo terjatve od prodaje proizvodov, ki znašajo že 4,5 milijard din. Res je, da je inflacija precej večja kot leto prej, to je eno dejstvo, vendar je tudi res, da terjatev praktično ne bi smelo biti glede na obstoječi zakon po katerem mora biti vsa realizacija zavarovana v 15 dnevih po nastanku dolžniško-upniškega razmerja (če DUR nastane 30. 11. bi morala biti realizacija plačana 15. 12).
Naslednji problem so velike terjatve v meničnih obrestih, tako da skupaj s terjatvami za prodane proizvode beležimo terjatev v višini 9 milijard novih ali 900 starih milijard din, da si boste lažje predstavljali. Ravno tako rastejo tudi naši dolgovi zunaj KTL v obliki kratkoročnih kreditov. Konec leta 1987 je bilo stanje kratkoročne zadolžitve 10-krat manjše.
Težki »bolniki« so Delovna organizacija v ustanavljanju, Kartonažna Ljubljana in Jelplast Kamna gorica
Težki »bolniki« so Delovna organizacija v ustanavljanju, Kartonažna Ljubljana in Jelplast Kamna gorica. Za TOZD Kartonažna je razveseljivo — in to je treba poudarjati — da se stvari resnično dobro odvijajo, da temeljna organizacija praktično od meseca septembra posluje pozitivno, medtem ko se v Delovni organizaciji v ustanavljanju in TOZD Jelplast že tako slabi rezultati iz meseca v mesec slabšajo. Težak »bolnik« je tudi TOZD Papirna konfekcija, ki ob 11 mesecih izkazuje izgubo in to ne majhno, preko milijarde (ali preko 100 starih milijard). Resje, daje to izgubo še možno do konca leta pokriti, ker ima ta temeljna organizacija zelo veliko terjatev (100 milijard terjatev), medtem ko izgube v temeljni organizaciji Jelplast ne bo več možno pokriti in jo bo ob zaključnem računu tudi izkazala. Delovna organizacija v ustanavljanju izgube ob zaključnem računu ne bo izkazala, ker zanjo le še veljajo določene olajšave, kijih bomo koristili kot npr. razbremenitev stroškov za amortizacijo in določenih prispevkov in davkov, vendar to ni rešitev. Amortizacija naj bi bila namenjena za odplačilo obveznosti, te pa so za Delovno organizacijo v ustanavljanju zelo, zelo visoke in znašajo za leto 1988 6.746.000.000 din (odplačila dolgoročnih kreditov, leasing odplačila in investicijska vlaganja).
V letošnjem letu smo za celo delovno organizacijo porabili skoraj 12 novih milijard (1.200 starih milijard) din investicijskih sredstev. Polovico odpade na Delovno organizacijo v ustanavljanju, naslednji velik porabnik je tudi Valkarton, kije veliko investiral in je tudi prav, daje investiral, saj gre za njegova lastna
sredstva, in se za to ni zadolževal, efekti vlaganj v proizvodnji pa so. Poudarila bi tudi investicije v TOZD Jelplast — nabavili oz. plačali smo stroj, kije po današnjih cenah vreden preko 1 milijardo din (ali 100 starih milijard din), medtem ko so ostale temeljne organizacije vlagale manj oz. je predvsem šlo za odplačila najetih kreditov. Želim poudariti, da če bi hoteli da ostane nivo likvidnosti delovne organizacije zadovoljiv, bi morali teh 11 milijard 900 milijonov (novih din) porabljenih investicijskih sredstev pokrivati z našo akumulacijo, ki pa žal znaša samo 1 milijardo 600 milijonov (novih din), kar je realno manj kot je bilo doseženo v istem obdobju preteklega leta.
Resnično zaskrbljujoče številke, če trendov ne bomo obrnili sebi v prid
Mislim, da so to resnično zaskrbljujoče številke, predvsem če teh trendov ne bomo pre-okrenili kot smo se dogovorili in sicer: treba je realizirati proizvodnjo v obsegu kot imamo kapacitete. To v povprečju pomeni 10—12% večjo proizvodnjo za delovno organizacijo kot celoto.
Če nadaljujem o najbolj problematičnih temeljnih organizacijah to pomeni, da bi v Delovni organizaciji v ustanavljanju morali enkrat več delati (realizirati enkrat večjo proizvodnjo kot jo realizirajo), pri TOZD Kartonažna Ljubljana pa je treba poudariti, da gre zlasti od septembra dalje.
Prešla je na zahtevnejše izdelke in s tem v višji cenovni razred. Seveda pa se slabo poslovanje zadnjih nekaj let in visoka zadolženost, s tem pa visoki izdatki za obresti še vedno odražajo v finančnem rezultatu tekočega leta.
Za vse tri organizacije — TOZD Kartonažna, TOZD Jelplast in Delovno organizacijo v ustanavljanju — so izdelani predsanacijski programi, treba pa je povedati, da gre za bistveno drugačne probleme. Medtem ko je sanacija TOZD Kartonažne Ljubljana, ki ima najstarejšo opremo, prav gotovo povezana z dodatnimi investicijskimi vlaganji, je sanacija TOZD Jelplast in Delovne organizacije v ustanavljanju vezana samo na večjo proizvodnjo in prodajo. Veste, da je bilo v začetku leta oz. nekje do junija, v Delovni organizaciji v ustanavljanju, nemogoče proizvajati 400, 500 ton proizvodnje, vendar so se v obdobju od aprila do junija organizirali in stvari uredili, tako da so zdaj sposobni proizvajati tistih minimalnih 650 ton proizvodnje. Žal pa zaradi preteklosti pa tudi sedanjosti (premalo agresivnosti na trgu) nimamo naročil niti za takšno, minimalno proizvodnjo.
Sanacija TOZD Kartonažne Ljubljana je, kot sem že poudarila, vezana na investicijo in pri tem ne gre za bistveno povečanje proizvodnje. Izdelan je investicijski program in prihodnji teden ga bomo predložili banki, kjer bomo zaprosili tudi za sredstva razvojnega dinarja. Kandidiramo tudi s programom Valkartona v višini 600 milijard in storili bomo vse, da ta sredstva dobimo. To so nepovratna sredstva in če bomo uspeli, bi bila to resnično velika pomoč delovni organizaciji kot celoti.
Še sledečo informacijo bi dodala: povedala sem, da bo TOZD Jelplast ob zaključku leta
izkazala izgubo. Poudarjam, da bo ta izguba pokrita in ne bo zato nikakršnih sankcij na osebne dohodke, da me delavci v Jelplastu ne bi narobe razumeli.
Prvo vprašanje na okrogli mizi seje nanašalo na linijo za proizvodnjo registratorjev v TOZD Papirna konfekcija oz. del linije za montažo kovinskih delov registratorjev, ki je bil reklamiran in vrnjen dobavitelju, potem pa ponovno uvožen in je vzrok za enoletni izpad proizvodnje v tej temeljni organizaciji.
Odgovoril je tov. Caf, ki se je v nadaljevanju navezal še na usmeritve plana za leto 1989:
»Glede postopka z omenjenimi stroji je bilo v temeljni organizaciji pred tremi, štirimi meseci definitivno odločeno, da ta del stroja ni uporaben in da se vrne dobavitelju. Naknadno so še enkrat pristali na predlog dobavitelja, da z nekaterimi izboljšavami ponovno preizkusijo stroj in mislim, daje stvar zdaj v tem, da so bili nekateri poskusi uspešni. Vsekakor pa stroj ne izpolnjuje v celoti tistih zahtev, ki bi jih moral. Zdaj je določen nov termin in postavljene dodatne zahteve. Poudarjam, da ne gre zaradi tega samo za enoletni, ampak lahko rečem kar 2-letni izpad proizvodnje, ker v bistvu zaradi tega dela stroja tudi ostalih strojev ni bilo možno polno izkoristiti. Zaključka k temu ne bi vedel povedati oziroma ga še ni. Vsekakor pa mora biti v najkrajšem času dorečeno in sprejeta končna odločitev. Pa še nekaj bi poudaril: da so naši rezultati takšni kakršni so, temu botrujejo tudi takšne in podobne stvari, ki niso prisotne samo v Paku, ampak še kje drugje. Spomnil bi samo na lepilko pa tudi na nekatere druge nabave, ki niso bile dovolj premišljene in nas zdaj izredno bremenijo, ne dajejo pa svojih učinkov. Več ali manj bi povsod našli kaj takega in sigurno to močno vpliva na našo večjo oz. manjšo učinkovitost«.
Fleksibilnost in prilagajanje trgu
Navezal bi se še na usmeritve plana za leto 1989. Stanje na trgu je dejansko izredno kritično in težko, še posebej za nekatere proizvajalce kot sta lesna in tekstilna industrija, nič manj ugodno pa tudi za ostale proizvajalce. Vse težje je namreč ob zmanjšani kupni moči prebivalstva blago prodati, zato tudi te velike ugodnosti, ki jih dnevno lahko zasledite v reklamah o popustih, tudi do 50% ter o drugih ugodnostih samo zato, da se blago proda. Takšni popusti seveda pomenijo izgubo dohodka, pomenijo pa tudi večje pritiske na nas, ki v teh procesih ravno tako sodelujemo. Mislim, da bo prihodnje leto, leto 1989. kar se tega tiče še zlasti kritično in refleks teh dogajanj se bo poznal tudi v naši proizvodnji. Zato bomo morali v vseh svojih programih (v Val-kartonu smo o tem že opravili dosti kvaliteten sestanek) zastaviti veliko prilagajanje situaciji na trgu. To kar nas je doslej vodilo — dobro delajmo, pri tem pa nas trg ne zanima toliko — bomo morali spremeniti. Se kako nas bo moralo zanimati pa tudi naše prilagajanje bo moralo biti učinkovitejše. In če samo malo spomnim na to, kako smo včasih poslovali in naročali material za dva, tri mesece skupaj na zalogo — tega si nihče več ne more privoščiti, ker tega enostavno nihče več ne zdrži. Vse to tudi pomeni, da bomo morali biti izredno fleksibilni, da bomo blago izdelali takrat, ko ga kupec potrebuje, tudi v manjših količinah, kar se je dogajalo že v letošnjem letu. Ponekod je bilo potrebno za isti obseg proizvodnje realizirati tudi 50% več nalogov kot običajno. Mislim, daje to trajen pojav in temu seje enostavno potrebno prilagoditi.
Stroški... Stroški... Stroški...
Druga stvar: treba je dejansko počistiti proizvodnjo. Toliko stvari je, kjer nam stroški uhajajo iz rok pa smo se tega zavedeli prepozno in začeli ukrepati. Povedal bi samo primer manipulacije s paletami. To je velik strošek, ki nam je enostavno ušel iz rok in kjer smo zelo_ veliko izgubili, ni pa to edini tak primer. Če želimo intenzivirati proizvodnjo, se bomo morali organizirati tako, da bomo proizvajali čimbolj poceni, s pravim vnosom materiala, s štednjo pri materialih, ker je material v naši proizvodnji največji strošek. Poudaril sem že nujnost naše bistveno boljše aktivnosti na trgu, tudi v smislu vsestranskega, boljšega sodelovanja s kupcem, da si pridobimo ali povrnemo zaupanje, ki je bilo v zadnjih letih marsikje močno razrahljano kar se tiče izpolnjevanja rokov, kvalitete in drugih zahtev, zlasti pa pri tistih kupcih, ki predstavljajo hrbtenico naših možnosti plasmaja, da bodo dejansko vezani na našo hišo.
Povečano proizvodnjo v letu 1989 plasirati skozi nove proizvode
Letos (leto 1988) smo realizirali za 1% večjo količinsko proizvodnjo kot lani. Mislim, da je to nekje zadovoljiv in pozitiven znak, kar zlasti velja za II. polletje, ko smo rezultat pravzaprav povsod bistveno popravili. Kljub temu imamo programe, ki se zelo slabo uveljavljajo in jih slabo realiziramo. Prihodnje 1989. leto bomo morali aktivirati predvsem te, tako da bomo povečano proizvodnjo plasirali skozi nove proizvode, za katere imamo vso potrebno opremo.
Aktiviran je stroj za mikroval v Valkarto-nu, impregnacija v Valkartonu, možnost proizvodnje kaširane embalaže, tekočinske embalaže na MP-3, v Količevu začenjajo z novim programom na rekonstruiranem kartonskem stroju, ki prav gotovo nudi tudi nove možnosti za nas). Na tem mestu bi omenil še vrečke. Leta smo jih pustili spati, čeprav smo imeli stroje pa nanje nismo delali. Dohodek se bo ustvarjal samo z dejanskim prilagajanjem potrebam trga in aktiviranjem vsega, kar imamo na razpolago in mislim, da so naša izhodišča dobra. Kljub temu, da s poslovanjem v letu 1988 nismo zadovoljni, ker bi bili glede na možnosti, ki jih imamo, lahko veliko boljši, pa ni zanemarljiva naša uspešnost v okviru SOZD, ne sicer po vseh kriterijih oz. kazalcih, pa vendar, pa tudi zaključek leta mislim, da bo rezultat za kanček popravil. Prihodnje 1989. leto bomo morali (hoteli ali ne) povečati tudi našo učinkovitost v izvozu ter aktivirati vse tisto, kar sem že poudaril in tako se organizirati, da bo to tudi možno izvesti«.
Rezime opravljenega dela v delovni organizaciji v ustanavljanju — vse to je nastajalo ob nikakršni dediščini!
Tov. Jože ŠTUCIN: »Tov. Brankova je pravzaprav povedala vse kar se tiče financ in obremenitev, zato bi sam nadaljeval z drugim področjem, za začetek z morda nekoliko pikro pripombo: namreč, prevečkrat v času od kar traja izgradnja in od kar proizvajamo v Delovni organizaciji v ustanavljanju imam občutek kot da smo neka stvar izven KTL. Veliko, veliko premalo se zavedamo tega, da se noben od nas, ki smo zdaj tam in ki se po svojih najboljših močeh trudimo, ni sam odločal za to investicijo. In ker temu ni tako mis-
lim, da je to naš skupni problem, zato ga dajmo vsaj v pogovoru, če že ne konkretno, tako obravnavati. Takega občutka nimam samo jaz, ampak take pripombe velikokrat slišim od delavcev, čeprav ne trdimo, da nismo bili deležni določene pomoči s strani delovne organizacije KTL oz. vseh nas, ki to delovno organizacijo predstavljamo.
Želim na kratko rezimirati, kaj je bilo v devetih mesecih kolikor se ureja organizacija proizvodnje in vse ostalo narejenega, brez da posebej poudarjam, da je to ogromno delo, kar lahko potrdi vsak, ki to ocenjuje. Poleg celotne selitve zelo zahtevnih strojev (mislim, da so najbolj zahtevni v KTL), ki je bila dose-daj izvedena v približno 90%, smo na vseh teh preseljenih strojih z lastnimi strokovnjaki izvedli generalne remonte. Mislim, da je to ogromno delo, da smo v tem času tako organizirali proizvodnjo, daje v tem trenutku sposobna za še enkrat večjo proizvodnjo, poleg tega pa smo se tudi samoupravno organizirali in uredili zadeve s tega področja. Vse to je nastajalo ob nikakršni dediščini. Podedovali nismo niti ene pozitivne stvari; srečali smo se s popolnoma razbito prodajno službo brez vodstva, ki je bila tudi kadrovsko šibka, predvsem za področje domačega tržišča. Delo izvozne službe je kolikor toliko v redu, čeprav je ta služba preslabo organizirana in preobremenjena. Ne nazadnje je potrebno poudariti dejstvo, da smo začeli s proizvodnjo na novi lokaciji. Zdaj je situacija že nekoliko boljša, čeprav s še vedno zelo šibko strukturo kadra direktno za potrebe proizvodnje.
V dveh mesecih se niso uspeli preseliti niti v DSSS ...
_ To bi bil kratek rezime opravljenega dela. Če vam za primerjavo povem, da je bila v prvotnih planih, ko še nikogar, ki smo danes na MP-3, tam ni bilo, predvidena selitev z generalnimi remonti in vsem ostalim, kar sem povedal, v dveh mesecih, mislim, da sem dosti povedal. In če sem še malo bolj piker: v dveh mesecih se niso uspeli preseliti niti v DSSS; že 3. mesec se selijo, pa še nimajo vsega urejenega — naša avla nam ni posebej v ponos, kajne, pa še kaj bi se našlo. Zato vedno poudarjam te težave s selitvijo, ker to ni enostavna zadeva.
Poleg vsega, kar sem poudaril, smo v tem času montirali vso opremo v pripravi proizvodnje in tisti del te opreme, ki se inštalira v proizvodnji ter jo zagnali z velikimi težavami zaradi pomanjkljive izbire naših strokovnih kadrov (ki jih tudi ni več tam, da se razumemo). Mislim predvsem na Roland in lepilko. Vse to teče, tako da pogoji za proizvodnjo so. Tov. Brankova je dejala, da bi v bodoče morali enkrat več delati. Vem, da ni narobe mislila, želel pa bi, da vi ne bi narobe razumeli. Namreč, mi bi zelo, zelo radi enkrat, tudi
(Nadaljevanje na 4. strani)
Po zakonu o podjetjih
(Nadaljevanje s 3. strani)
dvakrat več delali! Mislila je, da potrebujemo enkrat večjo proizvodnjo, da bomo izšli iz težav in tako je treba to razumeti.
In rezultati letošnjega leta? Povedal sem že, da bo narejeno približno 4.500 ton, planiranih je 9.000 ton, torej 50%. Plan je totalno nerealen, saj je upošteval vse tisto, kar sem dosedaj povedal, kar pa je popolnoma nelogično. Realen plan za letošnje leto bi bil nekje okrog 6.500 ton, ob upoštevanju, da je tržišče urejeno tako kakor ni. V tem planu tudi ni posla za »Blenka«, ki je v preteklosti predstavljal cca 1.200 ton in od katerega nismo imeli nič, ker je bil naš delež v proizvodnji tega izvoznega posla tako minimalen, po drugi strani pa tudi ne sodi v našo proizvodnjo.
Se vedno premalo naročil
Poudariti moram, da je pokritost naše proizvodnje z naročili še vedno preslaba. Ta trenutek bi potrebovali 100% oz. še enkrat več naročil za domače tržišče ob tem, da v celoti izpolnjujemo izvozne obveznosti skozi celo leto. Tudi tov. Caf lahko potrdi, da izvozne obveznosti izpolnjujemo tako po količini kot kvaliteti in da nimamo reklamacij. Na sploh se kvaliteta bistveno izboljšuje, da ne govorim o rokih, ki so bili, ocenjujem da nekje do meseca avgusta, ko smo zaostala naročila podelali, eden največjih problemov. Od takrat naprej kupce oskrbujemo v rokih kot se dogovorimo, tako da v posameznih primerih ne morejo verjeti, da smo zdaj v stanju določene stvari prej narediti kot so zahtevali — ob tem, ko so navajeni na popolnoma drugačno sliko. Tega ne bi poudarjal, če ne bi to sam preveril neposredno pri kupcih. Večje kupce zadnje tri mesece intenzivneje obiskujemo, tudi sam osebno, zdaj do novega leta jih obiskujem, in moram reči, da niti od enega nisem dobil pripomb na roke, kvaliteto ali ceno (za našo branžo smo v višjem cenovnem razredu, nismo pa več edini, tako da trditev, da smo najdražji, ni več aktualna).
Kot sem že poudaril, je vsa nova oprema inštalirana, tako v pripravi kot v sami proizvodnji, s tem da bi rekel še nekaj besed o zagonskih težavah. Veste, ta oprema je bila kup-
ljena, skoraj bi lahko trdil, brez posebnih strokovnih posvetov. Zato smo se z vsemi temi problemi srečevali, od lepilke preko Rolanda do naprav v pripravi tiska in izseka, skratka pri vsej opremi, kupljeni na leasing. Ta situacija je zdaj že skoraj popolnoma rešena, čeprav so na določenih področjih še vedno težave. Nova oprema seveda ni izkoriščena, kar je za opremo, uvoženo na leasing, izredno pomembno. Zato se za zapolnitev prostih kapacitet v pripravi tiska in izseka trudimo, da bi nudili usluge, ker je z našimi potrebami izkoriščena le nekje 20—25 %.
Zapuščajo nas strokovnjaki. To je ne samo naš problem, ampak problem celotne delovne organizacije
Nadalje se izboljšuje organizacija dela, kadrovsko se izpopolnjuje prodaja, s tem da imamo pa pri tem na žalost tudi veliko smolo; referentsko mesto smo sicer zapolnili in tovarišica že dela, izbranega pa smo imeli tudi kvalitetnega vodjo (kar smo preverili) in ker je bil kvaliteten, je po izboru odstopil, ker so mu tam, kjer zdaj dela, ponudili več kot mi. Srečujemo se tudi s problemi z obdelavo podatkov, ker nas zapuščajo strokovnjaki. Delavec, čeprav zaposlen v DSSS in na katerem smo gradili, da nam bo speljal vse računalniške zadeve, nas zapušča, ker bo imel 500 m naprej od nas med 80 in 100 milijoni večjo plačo. Tudi to smo preverili in je resnica. Poudarjam, to je problem, ne samo naš, ampak problem celotne delovne organizacije.
Poleg vsega, kar sem že povedal, smo se v tem času uspeli poplnoma, 100% osvoboditi Javnih skladišč, to je letni strošek približno 50 milijard din. Ker smo to nekaj časa izvajali in imeli nekaj časa polovično zasedene skladiščne prostore računamo, da smo na ta račun letos prihranili 15 milijard din. Se en podatek vam bom povedal, tudi to smo prevzeli: zaloge kartona so se gibale od 1300 do 1500 ton, zdaj že približno štiri mesece nihajo od 350 do 400 ton, kar je naša normalna zaloga in tudi to je velik korak naprej. Prevzeli smo v okviru teh zalog 258 različnih formatov in gramatur kartona. Ali si lahko to predstavljate? Ta trenutek je tega samo še 56, ker smo vse ostalo
podelali. Iz tega razloga je po podatkih za 11 mesecev videti slab izkoristek materiala, ker smo podelali te zaloge in ker drugače tega ne bi nikoli podelali.
Izvoz, tekočinska embalaža in boljša obdelava domačega tržišča
Tik pred zaključkom je generalni remont tiskarskega stroja, na katerem bomo, računamo da najkasneje s 1. 2. 1989, začeli tiskati papir. Skušali bomo pokriti vse potrebe po tisku papirja, v kolikor se bodo temeljne organizacije strinjale s tem, ker v KTL je mogoče vse. Po spomladanski oceni je tega prometa oz. realizacije 100 milijard mesečno. Intenzivno obdelujemo kupce, kolikor je s to kadrovsko zasedbo možno, ter se pripravljamo na bistveno drugačno obdelavo trga, delno pa to že izvajamo. Zato bodo strokovni delavci marketinga, predvsem tov. Seme, intenzivno delali za potiskano embalažo na vseh področjih, da bomo razširili tržišče. Veste, če smo 10 let zanemarjali tržišče in izgubljali kupce, se tega v nekaj mesecih ne da popraviti. Mislim, daje to jasna stvar. Veliko in ker smo optimisti najbrž preveč, pričakujemo od izvoza, vendar bistveno drugače organiziranega in manj obremenjenega, torej kadrovsko urejenega izvoznega oddelka. Za izvoz smo tehnološko usposobljeni. Naslednja naša največja zadeva je pa izdelava tekočinske embalaže. Poskusna proizvodnja je stekla, potrebe so velike in poleg izvoza in boljše obdelave domačega tržišča bo tukaj lahko hitro storjen velik korak naprej. Mi ta korak pričakujemo že januarja, ker smo s svoje strani storili skoraj vse. V nasprotnem primeru bo januar podoben decembru...
Ponovno poudarjam, da radi delamo in da nimamo nobenih problemov z organizacijo dela, ob nedeljah, ponoči, ni važno kdaj. Ljudje so zaskrbljeni, kar je tudi prav, nikoli ni prav, daje zaskrbljen samo eden ali dva, vsi so zaskrbljeni. Želimo pa si, da bi v delovni organizaciji KTL vsi ki jo sestavljamo, dejansko delali malo več z roko v roki, da imamo v žepu čimmanj fig po stari navadi, in samo v tem primeru se pridružujem optimizmu tovariša Cafa«.
Okroglo mizo smo zaključili z razpravo o našem počitniškem standardu, predvsem pa o nameravani odprodaji počitniškega doma v Fiesi
V uvodni besedi sem povzela članek, objavljen v Glasilu št. 9-10/88, o nameravani odprodaji počitniškega doma v Fiesi. Napovedana je bila tudi kompleksnejša razprava v okviru konference sindikata (do katere še ni prišlo) in koordinacijskega sveta o tem, kako v bodoče gospodariti s počitniškimi objekti. Po sklepu koordinacijskega sveta je bil tov. Videmšek zadolžen za pripravo članka, v katerem bi obrazložil vse argumente, ki so vodili k sprejemu odločitve za odprodajo počitniškega doma v Fiesi. Dogovorjenega članka ni pripravil, zato sem predlagala, da argumente obrazloži na okrogli mizi.
Direktor TOZD Kartonažne Ljubljana tov. Peterlin, ki se je prvi javil k besedi, je poudaril:
»Mi nič ne prodajamo, mislim, da vsi skupaj še čakamo na pripravo materiala, ki ga je potrebno pripraviti po dogovoru na koordinaciji. Potem se moramo dejansko dogovoriti, kako te stvari v bodoče organizirati in predlagam, da se eno takšno okroglo mizo organizira samo na to temo. Generalni direk-
tor je dal dobro idejo o organiziranju počitniške skupnosti in mislim, da jo bomo v temeljnih organizacijah podprli. Torej, naj se pripravi material, pa se bomo takrat pogovarjali«.
Tov Videmšek: »Odgovoril bi na vprašanje, zakaj ni bil pripravljen odgovor na omenjeni članek v Glasilu. V objavljenem razmišljanju o stanju stavbe oz. počitniškega doma v Fiesi piše, da stanje ni tako slabo kot se ga prikazuje. Odgovor bi se zato nanašal na dokazovanje, kaj vse na domu v Fiesi je kritično in zanič, istočasno pa ta objekt, v narekovaju, prodajamo. Ustrašil sem se, komu vse pride Glasilo v roke, tudi potencialnim kupcem. To je potem skoraj tako kot če prodajamo izdelek, ki ga slabo ocenjujemo, potem res ne bomo objavljali, kje ima svoje napake...
Tov. Videmšek nam je v nadaljevanju v številkah pojasnil, koliko bi potrebovali za minimalno usposobitev počitniškega doma za letovanje:
»Po zadnjem izračunu po cenah 31. 12. 1988 bi za sanacijo pobočja, plačilo I. faze infrastrukture, zamenjavo pohištva oz. za minimalno usposobitev počitniškega doma potrebovali 60 — 70 milijard dinarjev to je 40 starih milijonov na zaposlenega oz. kompleten regres za prihodnje leto, s tem da v Fiesi letuje 50 družin. Sprašujem se: za 50 družin taka investicija? Na drugi strani imamo interesente, ki so pripravljeni dom kupiti. Sodna cenitev znaša 100 starih milijard in za ta denar bi kupili 7 do 10 apartmajev, nekaj na morju, nekaj v toplicah. Fiesa, če jo še tako prenavljamo, hiša, lokacija, infrastruktura, ves koncept nas omejuje, da ne moremo v apart-
majski tip letovanja. Pomeni sicer relativno poceni letovanje za posameznika, ker ima možnost obročnega odplačevanja, ne vem pa, koliko časa bomo to še lahko zdržali. V Fiesi bi tudi po novem konceptu ostala organizirana prehrana v restavraciji enega od drugih počitniških domov. Fiesa torej tudi z novimi vlaganji, s 70 milijardami vlaganj, ne bi nudila nič novega in to so tisti razlogi, ki nas vodijo k odprodaji.
Glede gospodarjenja s počitniškimi objekti v letu 1989 mora priti do tega, da tiste, ki so ustrezno opremljeni, začnemo oddajati ko so proste npr. v Bohinjski Bistrici. Že ob nakupu teh je bil sklenjen sporazum oz. dogovor, da proste kapacitete oddajamo, v tem primeru Slovenija Turistu z deležem 30% oni, 70% mi. Tega sta se branila tako Kartonažna kot Papirna konfekcija. Nismo se držali roka, da moramo 3 mesece prej javiti proste termine. Intertrade je npr. v letošnjem letu to delal in 1 teden oddaje takšnega apartmaja oz. garsonjere mu je pokril stroške enega kvartala. Morali bomo v oddajanje prostih terminov, brez tiste bojazni — zdaj bo pa nekdo drug šel. Česa pri nas ne moremo prelomiti? Ne vem, kdo se še spominja tri leta starega pravilnika o enotnem organiziranju letovanja, kjer se dogovarjamo o tem, kako se prijavljamo, kako sporočamo proste kapacitete in se tega ne držimo! Prikrivamo podatke, oddajamo raje drugim kot v okviru delovne organizacije, okrog cen imamo zmešnjavo, kar v večini velja za vse temeljne organizacije«.
Tov. Ahčinova — TOZD PAKO: »Temu se lahko naredi konec. Sindikaliste oz. zadolžene po TOZD je treba prijeti za točne podatke!
Povedal si številko 40 starih milijonov na delavca. Obetajo se nam težki časi in če bomo šli na morje, bomo šli čimbližje in ceneje. Predlagam, da se za delavski svet delovne organizacije pripravi predlog, da delamo 1 soboto za sanacijo Fiese, če so delavci za to«.
Tov. Mivšek — TOZD Valkarton: »Val-karton kot tak vzorno ureja počitniške kapacitete in če sem vas prav razumel, je govora predvsem o počitniškem domu v Fiesi. Vprašal bi, kdo je kriv, da je do take situacije v Fiesi in na Veliki Planini prišlo? Mislim, da ni bilo nikoli nobenega problema s strani nobene temeljne organizacije, predvsem pa mislim da ne s strani Valkartona, da bi združevali sredstva in stvari urejali sprotno. Mislim, da je to, kamor ste zdaj to pripeljali, če lahko tako rečem, skoraj absurdno. Zdaj pa kar naenkrat tak problem, Fieso odprodati, ni več dobra in to ni nobeno govorjenje. Mislim, da je sploh absurd, da se je Fieso do tako daleč pripeljalo. Če si greste pogledat počitniške kapacitete Valkartona, mislim da lahko samo nekaj vidite«.
In zaključek:
Z zapisanim razprava na okrogli mizi ni bila izčrpana, nadaljevala pa se je predvsem v smislu dokazovanja kdaj je kdo ob sprejemanju dogovorov držal fige pod mizo. Kakorkoli že, okroglo mizo smo pripeljali h koncu z zaključkom, da razpravo o počitniškem standardu in Fiesi prenašamo na sindikalno polje, bogatejši za podane informacije.
M. Štrekelj
Kako se lotiti uvedbe organizirane inovacijske dejavnosti?
Zmeraj, kadar se človek loti reševanja nekega problema se naj pred tem pozanima, ali že kje obstoja rešitev. In prav to se mi je zgodilo, ko sem v času pripravništva malo bolj podrobno obdeloval področje inovativnosti.
Na Zvezi društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav SR Slovenije sem našel večino odgovorov. Sedaj je potrebno le pristopiti k realizaciji.
V tem prispevku bom poskušal v obliki vprašanj in odgovorov predstaviti njihovo gradivo, posebej pa predstavljam tudi svojo idejo o sestavljanki kot o možnem novem viru tržnega komuniciranja.
S kom so sodelovali?
V sodelovanju z odborom za inovacije Zveze sindikatov SR Slovenije, izvršnim sekretarjem za znanost CK ZKS in SDK SR Slovenije, smo ob polnem upoštevanju dosedanjih izkušenj in rezultatov inovacijskega gibanja ocenili, da je čimhitrejši prehod v inovacijsko samoupravno družbo ne samo možen, ampak tudi nujno potreben. Inovativno gospodarjenje in poslovanje, ki ga v številnih organizacijah združenega dela želijo uspešno uvajati mora dobiti bolj organizirane oblike.
Kaj so pripravili?
Pripravili smo elaborat »vzorčni samoupravni sporazum o inovacijski dejavnosti«, ki zajema kompleten inovacijski proces in temelji na veljavnih zakonskih predpisih. Celoten elaborat ima sledečo vsebino:
—	osnovne določbe,
—	programiranje in organiziranje inovacijske dejavnosti,
—	vrste inovacijskih predlogov,
—	merila in kriteriji za ocenjevanje inovacijskih predlogov,
—	knjigovodsko vodenje inovacijskih predlogov ter delitev dohodkov od inovacij po navodilih SDK Slovenije,
—	formiranje materialnih pravic,
—	posebne in končne določbe.
In kaj uvajajo?
S predloženim samoupravnim sporazumom o inovacijski dejavnosti uvajamo boljše pristope k inovacijskim procesom:
—	samoupravni akt zajema celoten proces inoviranja in ga vključuje v poslovanje organizacije združenega dela. Tako se približujemo inovativnemu gospodarjenju in poslovanju, namesto parcialnega, amaterskega pristopa k inovacijam;
—	ker gre za znaten obseg dela, s katerim naj bi pritegovali k stalnemu ustvarjalnemu delu čimveč strokovnih moči v organizaciji združenega dela, se oblikujeta za vodenje le-tega odbor in strokovna služba za inovacijsko dejavnost, tako poslovodstvo redno prižiga zeleno luč;
—	vrednotenje inovacijskih predlogov in določanje posebnih nadomestil ter nagrad ba-
zira samo na nastalih koristih, ne glede na osebo, ki podaja predlog. Isto velja za poklicne raziskovalce in tehnologije, pri katerih se ob vsaki nalogi ugotavlja, koliko spada opravljeno delo v okvir rednih delovnih dolžnosti, kolikšen pa je (ustvarjalni) presežek, ki se dodatno stimulira;
—	delavci, ki delajo na organizacij inovacijskih procesov so ustrezno stimulirani z dodatnim osebnim dohodkom, če je njihovo delo uspešno, del ustvarjalnega inovacijskega dohodka pa se deli na vse delavce;
—	knjigovodsko spremljanje inovacij postaja del poslovnih procesov, vključno z obračunavanjem vsakega predloga in formiranjem materialnih pravic, ki ob predpisani amortizaciji zagotavljajo sredstva za inovacijske in razvojne programe;
—	redno se oblikujejo materialne pravice kot stalen izvor sredstev za financiranje razvojno-raziskovalnega in inovacijskega delovanja, ob istočasni pospešeni rasti družbenih sredstev, ki nastajajo iz uporabljenega strokovnega znanja in izkušenj najbolj usposobljenih in angažiranih delavcev v organizaciji združenega dela;
—	krepi se in dokazuje moč samoupravnega sistema, saj je inoviranje najboljša pot za ozko sodelovanje vodstev organizacije združenega dela z vsemi ustvarjalno usmerjenimi delavci. Istočasno je inoviranje tudi najbolj
(Nadaljevanje na 7. strani)
NAVIDEZ PRECEJ ZAPLETENO, A NE PREZRITE!
Kakovost — da
Kakovost proizvodov predstavlja enega ključnih ciljev vsake moderno organizirane proizvodnje (slika 1.1). To je razlog, da se kakovost uvršča v osnovno skupino izhodnih karakteristik proizvodnega procesa.
Nivo in vsebino kakovosti K = f (x) = f (Xj = DP, x2 = PP x2 = VO, ...) odrejajo po enačbi številni inputi ( x ) v si-
ali ne
stem delovne organizacije. Med temi vhodi, odnosno zahtevami in omejitvami, so najpomembnejši: družbene potrebe (DP) to je zakon trga, proizvodna politika (PP) to je program proizvodnje in razni vplivi okolja (VO) na podjetja.
V osnovne izhodne karakteristike ( y ) to' je cilje proizvodnje spadajo poleg kakovosti
proizvoda (ali uslug) K, tudi ekonomija proizvodnje (proizvodnost P, ekonomičnost E, rentabilnost R, cena C) in rok izdobave RI. Brez težav se lahko doseže (slika 1.2), da je med temi proizvodnimi cilji in kakovostjo velika stopnja medsebojne odvisnosti, torej,
F (K, P, E, R, C, RI,... =0
Tako naprimer visok nivo kakovosti proizvodov ali uslug zahteva razumljivo višji nivo stroškov. Seveda pa ne smemo izgubiti z vida, da se velikokrat z visoko kakovostjo doseže znatno zmanjšanje visokih proizvodnih stroškov zaradi slabe kakovosti, zagotovi se pravočasna izdobava proizvodov. V proizvodni
f proi /vodno-.t ;

(fur. i/UUUuVVj
Elementi kakovosti proizvod. procesa
Slika 1.1. Kakovost proizvoda (K) spada v skupino ključnih ciljev poslovanja delovne organizacije
proizvod.
raziskovan ja
Planiranje in programi ranj c
testiranj a
vzdrževanja

Proizvodnja
proizvodnje
distribucije
KAKOVOST
KONSTRUKCIJE
ZANESLJIVOST KAKOVOSTI V
KAKOVOST
IZDELAVE
KAKOVOST
PROIZVODOV
DELOVNA ORGAN IZACI JA
(proces proizvodnji)
Sl. 1.3. Tri temeljne funkcije kakovosti proizvodov
Sl. 1.2. Medsebojna povezanost faz poslovanja in funkcij kakovosti proizvodnega procesa
NOVA IDEJA...
Sestavljanka v tržnih komunikacijah (kot oblika propagandnega sporočila)
Živimo v času, ko mimo nas hite »tone« informacij in res nas mora nekaj presenetiti, da se ob kateri dalj časa zadržimo.
Znano nam je, da je dobra informacija tista, ki vzbudi našo pozornost in se nam za dalj časa vtisne v spomin.
Predočamo vam idejo, kako ljudi pritegniti, jim vzbuditi interes in jih zadržati ob informaciji.
Sestavljanka kot:
—	prospekt
—	plakat
—	poslovno pismo
—	poslovno darilo ob nakupu izdelkov višjih cenovnih razredov
—	druge kombinacije.
Sestavljanje motiva vzbuja domišljijo, bistri razum, obuja lepe spomine in doživetja ter je zabava in vzgoja za staro in mlado.
Ali so se vam utrnile naslednje misli:
—	reklamni element ali poslovno darilo (sestavljanka utegne ob mizi zbrati družino v igri in zabavi);
Tudi, če bi sestavljanko zavrgli, domnevamo da bi jo najprej sestavili.
—	otroci bi lahko zbirali reklamni material v obliki sestavljank;
—	sestavljanke bi lahko vsebovale kupon za nagradno igro;
—	možne so še druge kombinacije.
Bodimo še malo bolj konkretni, lahko izdelamo SESTAVLJANKO v službi turističnega marketinga (kot primer);
Gost dobi reprezentančno darilo — sestavljanko, ga odnese domov, se z njim zabava ali pa ga da otrokom, da se z njim igrajo.
Na obisk prihajajo prijatelji in vidijo otroke pri igri. Zbudi se jim radovednost:
—	o kraju
—	o hotelu
—	o razmerah
—	o počutju
—	o prijaznosti osebja in prebivalcev.
Sestavljanka poglobi s tem vtise turistične
ponudbe širom po svetu ter prinese turizem tudi na dom.
Ob izročitvi sestavljanke lahko gostu izrečete šaljivo priporočilo: »Ko pridete domov se lahko igrate z našim hotelom (z nami) in obujate lepe spomine«.
Pri oblikovanju idej in proizvodnji sestavljank imamo pomembne prednosti v obliki:
a)	človeških potencialov:
zaposlujemo tehnologa, ki se že dalj časa ukvarja s sestavljankami in spremlja svetovni razvoj ter tržnega raziskovalca, ki je na to temo že pred leti naredil tržno analizo kot diplomsko delo in so rezultati že vidni na trgu.
b)	tehnologije:
TOZD Embalažni servis že ima izkušnje pri izdelavi sestavljank, ki so:
—	pakirane v škatli (en ali več motivov)
—	sestavljanke na kartonu in ovite s celofanom.
Vesel bom vsakega komentarja na omenjeno idejo.
BOGO SEME
praksi se redno izpostavlja optimalni odnos med kakovostjo (K), ekonomijo proizvodnje (EP) in rokov izdobav (RI).
Čeprav lahko vsaka posamezna funkcija kakovosti bistveno vpliva na kakovost proizvoda, se tri izdvajajo in sicer:
—	kakovost konstrukcije,
—	kakovost konformnosti (izdelave) in
—	zanesljivost kakovosti v eksploataciji (uporabi)
kot osnovne komponente kakovosti nekega proizvoda.
Če sedaj medsebojno povežemo te tri funkcije kakovosti (sl. 1.3) lahko tudi definiramo kakovost proizvodov in njihovo primernost za uporabo, saj te tri parcialne funkcije kvalitete združene skupaj, v glavnem diktirajo uporabnost proizvodov v uporabi. Rečemo z drugimi besedami — pod pojmom kakovosti nekega izdelka se razume le njegova dejanska uporabna vrednost.
Ob izpadu ene od teh funkcij se zmanjša tudi uporabnost proizvodov. Npr. dobra kvaliteta izdelave še ne garantira dobro uporabnost proizvodov, če so ti že v konstrukciji zgrešeni tako, da ne odgovarjajo zahtevam tržišča. Isto tako visok nivo kakovosti konstrukcije in izdelave še ne pomeni visoke kvalitete izdelkov, če se le-ti v eksploataciji (v uporabi) ne obnesejo konstantno dobro to je, če je njihov nivo zanesljivosti majhen itd....
Upoštevati ali ne upoštevati te tri temeljne funkcije kakovosti proizvodov je prepuščeno samostojni odločitvi delovnih organizacij, sam poslovni uspeh pa pokaže pravilnost odločitve — izbire med tema dvema vprašanjema.
FRANC UDOVIČ
JUBILANTI KTL
JUBILANTI KTL
JUBILANTI KTL
JUBILANTI KTL
Jubilejne značke so prejeli
Za 10 let skupne delovne dobe TOZD Jelplast Kamna Gorica: v delovni organizaciji:	demšar Rok
b	J	MITRIC Savka
TOZD Kartonažna Ljubljana:
ARTAČ Irena AVRAMOVIČ Ilija BILBIJA Dragica BIJELIČ Bernardica ČEREMIČ Ksenija ČERTALIČ Cveta DEČMAN Julijan EŠKIČ Mehmed JAGODIČ Jovanka JOVANOVIČ Vojko MEHLIN Ludvik MUZGA Viktor NOVAK Janja
NOVAK Vera OMANOVIČ Hadja POTRBIN Jože PRAŠTALO Svetko PRIMEC Bojan RAŠIČ Cvijanka RAŠIČ Mato SEKULIČ Dragica ŠEBENIK Anton TOMIČ Radinka URŠIČ Mojca UŠTAR Martin ZGONC Anton
TOZD Papirna konfekcija Ljubljana:
AVDIČ Sadeta	MIKIVIČ Zlatica
BOGIČEVIČ Milka	MUJAKIČ Zemka
BURNIČ Senada	MIRJANIČ Aco
ČOTIČ Mara	PEKOLJ Stane
HOČEVAR Danica	ŠKERIČ Zulfija
KVRŽIČ Božo	VINKOVIČ Dušanka
Delovna organizacija v ustanavljanju:
OREŠNIK Ida	KOCMAN Marija
AVŠIČ Franc	KUNTIN Šime
BO JANIČ Danica	LUKAN Marija
BOTONJIČ Suvada	MRŠIČ Marija
ČERNJAK Anton	PEVCIN Alfred
D JOŽO VIČ Nadira	SEMENIČ Franc
GRAHOVIČ Hatidja	TKALIČ Andrej
JERŠIN Rudi	IČANOVIČ Ramiza
TOZD Kartonaža Rakek:
BUČAR Janez	PUNTAR Branko
BARAGA Slavko	ROŽANC Janez
BEVC Borut	SEČNIK Cecilija
DEBEVC Franc	ŠKRLJ Franc
GNEZDA Franc	ŠTRUKELJ Žaro
JUG Janez	ŠUČUR Boško
KRANJEC Vido	ŠUČUR Savka
KUČAN Bojan	TURŠIČ Ivan
MATIČIČ Janez	VITEZ Bogdan
MATAK Josip	ZALAR Ivan
MIHAILOVIČ Milanka ZALOŽNIK Anton MLJAČ Joža	UDOVIČ Stojan
TOZD Lepenka Tržič:
GICOLLI Rexhep GODNOV Milena PAŠKIČ Ana
TOZD Valkarton Logatec:
ADEMI Latif BUH Janez ČUK Marjan ERŽEN Branko FRANCA Šefčet FURLAN Vojka GLAVAŠ Milka HETEMI Isa HROVAT Zvonka ISTENIČ Franc JEREB Alojz JERNEJČIČ Jože KOGOVŠEK Alojz LAMPE Alojz LAMPE Marija MAČEK Franc
MARINČ Matevž MENEGOTTI Franc MUSEC Antonija NAGODE Konrad NARTNIK Darko PETKOVŠEK Angela POŽENEL Jože PREVEC Mojca SLABE Drago ŠEMROV Janez TREVEN Filip TRKULJA Boža TRPIN Joža URŠIČ Tomo MIKUŽ Alojz
OOUR Kartonaža Sigma Gorni Milanovac:
BOROVNJAK Radojko ŽIVKOVIČ Borislav MARJANOVIČ Miodrag SIMOVIČ Slobodan MARJANOVIČ Zoran ILIČ Dragoljub
Delovna skupnost skupnih služb:
ANŽUR Ivica	PA VELA Vanda
ARMIČ Janez	STEPANOVIČ Radoslav
KLJAJIČ Savo ŠTREKELJ Majda KONČAN Sonja ZUPANČIČ Matjaž KOSTNER Drago SEME Milan MAHNIČ Blanka
Za 15 let skupne delovne dobe v delovni organizaciji:
TOZD Kartonažna Ljubljana:
BAJT Slovenko BRODNJAK Marija BUKOVEC Durda BUKOVEC Franc ČURT Senija EBERLINC Gvido JAČIMOVIČ Radmila KADUNC Anton KERŠMANC Barbara KREJAN Anton KROPIVŠEK Janez LEGEN Roman LOBODA Anton LOŽAR Stane MARKOVIČ Rada MARKELJ Otmar
MESIČ Ahmo MUJAKIČ Muhiba MUZLOVIČ Cveta NOVAKOVIČ Krsta OBRADOVIČ Spasa RADIČ Mira RATKIČ Vera RODE Bojan SOJER Angela TESIČ Cvijanka TODOROVIČ Grozdana
TOPALOVIČ Djurdija VIT Ilinka ZAHATEK Marko BALANT Srečko
TOZD Papirna konfekcija Ljubljana:
BAŠKOVEC Danica HANDANOVIČ Dževad KISILAK Marica SVOBODA Ljubica
Marija KOKALJ iz TOZD Papirne konfekcije ob prejemu spominske značke za 25-letno zvestobo kolektivu
Debevec Franc — 20 let v KTL
Delovna organizacija v ustanavljanju:
GREGURIČ Boža	OBLAK Mira
GRMOVŠEK Franc	SUVAJAC Desanka
KOCA Zenulah	ŠKUFCA Fani
KRESE Mihaela	ŠKRABA Zvone
LUKIČ Joka	TRAILOVIČ Svetozar
MATIJEVIČ Mirjana NOVAKOVIČ Krsta
TOZD Kartonaža Rakek:
ALEKSIČ Stoja	PETRIČ Štefka
ALEKSIČ Aleksa	SERTIČ Anica
BAJT Anton	ŠLAJNAR Franc
HRIBLJAN Francka SIVEC Marija IVANČIČ Franc	TOMŠIČ Cvetka
KOVAČIČ Ljudmila	UDOVIČ Milka
NOSAN Alojzija	VALENČIČ Terezija
OBLAK Franc	VALENČIČ Nada
OVSEC Štefka	ZALAR Ivanka
TOZD Lepenka Tržič:
BENEDIK Danilo	ŠEGA Zdenka
BERTALANIČ Drago ŠEGA Alojz DOBRIN Darko	ŠKUFCA Hanča
GERJOL Janez	VIDMAR Marija
NOLIMAL Zlata
(Nadaljevanje s 5. strani)
jasna oblika neposrednega sodelovanja v samoupravljanju, ob polni odgovornosti vseh sodelujočih v inovacijskih procesih.
Za zaključek?
Uvedba organizirane inovacijske dejavnosti po predloženih materialih omogoča hiter prehod v prvo fazo inovativnega gospodarjenja in poslovanja. Priloženi dokumenti k samoupravnemu sporazumu omogočajo, da se inovacijske procese uvede v redno poslovanje organizacij združenega dela. Pri tem se formira vsakoletni inovacijski program kot skupna naloga ustvarjalnih osebnosti in razvojnih služb, ki s številnimi izboljšavami delajo na uspešnem izpolnjevanju in preseganju sprejetih planskih nalog ter tudi uvajajo prestrukturiranje dejavnosti organizacije združenega dela na višjo raven.
BOGO SEME
JUBILANTI KTL — JUBILANTI KTL — JUBILANTI KTL — JUBILANTI KTL
TOZD Valkarton Logatec:
ARHAR Janez	KROUPA Ivana
BOGATAJ Venceslav LAMPE Marica
BRUS Andrej CVELBAR Danica ČUČ Martina ČUK Vera HARBAŠ Hasib HROVAT Dušan JERINA Ana KORENČ Cveto KORENČ Milena
MERLAK Albin MIVŠEK Viktor NAGODE Franc NARTNIK Rozalija RUPNIK Frančiška SEDEJ Štefka SLABE Marjeta TREVEN Metka VIDMAR Marjetka ŽUST Jože
TOZD Jelplast Kamna Gorica: MILANOVIČ Milka
Delovna skupnost skupnih služb:
BERNARD Jožica	ROŽMANC Dragica
GRUIČIČ Jovanka	STARE Milena
JURIČ Nada	WITWICKY Marija
KOLAR Helena	SINTIČ Rudolf
LUTHAR Irena	MENARD Marija
MILOŠEVIČ Milica
Za 20 let skupne delovne dobe v delovni organizaciji:
TOZD Kartonažna Ljubljana:
BREZINŠČAK Joža PINTAR Marija HORVAT Marija ŠIRCA Ljudmila JAKŠA Ana	VRHOVEC Alojz
MIHALČIČ Slavka ZIHERL Elizabeta
TOZD papirna konfekcija Ljubljana:
JEROM Marjeta OCEPEK Marija OPARA Jože
Delovna organizacija v ustanavljanju:
BAKOVNIK Andrej TURK Janez DEBEVC Jana	WITWICKY Stane
SMRDELJ Mira
TOZD Lepenka Tržič:
JAGER Jože MEGLIČ Terezija MIRT Franc PRIMOŽIČ Štefan
TOZD Valkarton Logatec:
KUNC Jože
TOZD Jelplast Kamna Gorica:
ERŽEN Zdravko
TOZD Embalažni servis Koper: GREGORIČ Franc
Delovna skupnost skupnih služb:
KRISTAN Gabrijela MIHELIČ Jožefa VIDIC Marija FRUMEN Marija GORŠIČ Frančiška
Delovna skupnost skupnih služb:	INF. SLUŽBA
ZAPUŠEK Jože	_________________________________
DEBEVEC Franc
UPOKOJILI SO SE V LETU 1988
Spominsko značko za 25 let skupne delovne dobe v delovni organizaciji pa so prejeli:
TOZD Kartonažna Ljubljana:
BENEDIČIČ Nevenka PETRIŠ Josip
BONIFER Jože CVELBAR Zora KEGELJ Franc KUNSTELJ Sabina PAJK Majda
PISLJAR Vinko RAKIJER Marin SERUČNIK Herman ŠPANIČ Andrija TRAMPUŠ Janez
Prav je, da jim v spominu ostajajo predvsem lepi dogodki
TOZD Papirna konfekcija Ljubljana: ANŽEL Marija
JANKOVIČ Miroslava KOKALJ Marija JELNIKAR Martin ROJC Jože
Delovna organizacija v ustanavljanju:
DOLENŠEK Alojz GOSTIČ Mira KADUNC Francka LIHTENVALNER Zofija NEDELJKO VIČ Milka ROBIDA Katarina VRŠČAJ Franc Jožef
TOZD Kartonaža Rakek:
ŽALEC Jože
TOZD Lepenka Tržič: ALJANČIČ Marjan
TOZD Jelplast Kamna Gorica: CEFERIN Antonija
TOZD Embalažni servis Koper:
GODNIČ Cecilija STARC Izidora VRABEC Olivija
Za konec leta je že običajno, da delamo različne obračune opravljenega dela in kronike dogodkov. Tako sem sama imela v lanskem letu večkrat priložnost, da prisostvujem na svečanostih, ki jih je sindikat pripravil ob odhodu delavk in delavcev TOŽD Kartonažne, Tovarne potiskane embalaže in DSSS v pokoj — in tako je nastala pričujoča fotokronika.
Skoraj po pravilu gre za delavke in delavce, ki so več kot dvajset let, nekateri pa tudi celo pokojninsko dobo »odslužili« v KTL. Prav je, da jim v spominu ostajajo predvsem lepi dogodki, ko razmišljajo o dobrih in slabih časih tovarne, o skromnih začetkih v proizvodnji v neprimerno težjih pogojih, z veliko težkega fizičnega dela. Prav je tudi, da se jim vsem, imenovanim in neimenovanim, tudi preko »Glasila« zahvalimo za vložen trud in vztrajanje!
Veseli bomo, če se bodo kdaj pa kdaj oglasili pri svojih bivših sodelavcih pa tudi prispevali kakšna razmišljanja v »Glasilo«. Vem, da ga skrbno prebirajo, prav pa bi bilo, da ga tudi pomagajo soustvarjati.
Pobuda za ustanovitev aktiva oz. društva upokojencev KTL je že dolgo prisotna in upam, da bo v letošnjem letu tudi uresničena.
M. Štrekelj
IZ FOTOALBUMA OB UPOKOJITVAH V LETU 1988
Upokojenec Franjo KRALJ s transporta v TOZD Kartonažni
Ob upokojitvi Zinke TORKAR iz obrata družbene prehrane
Dva upokojena Milana iz DSSS — Milan HUTTER in Milan SEME
Upokojenec Ivan TURK iz TOZD Kartonažne; leta in leta smo ga srečevali kot vratarja na Čufarjevi 16
POROČILO O POŠKODBAH PRI DELU V LETU 1988
TABELARIČNI PREGLED:
Število poškodb na delu in njihova pogostnost sicer najnižji v zadnjih 13. letih, kljub temu pa bi se glede na njihove vzroke večini lahko izognili
Ob koncu leta 1988 je bilo v delovni organizaciji zaposlenih 1.889 delavcev. Od teh se je pri delu poškodovalo 78 delavcev, 63 na delu in 15 na poti. Pri delu seje poškodoval vsak 24. delavcev, na delu pa vsak 30. delavec. Vsak poškodovani delavec je bil poprečno odsoten z dela 14 delovnih dni. Težja poškodba je bila 1.
Če navedene podatke primerjamo z letom 1987 vidimo, da seje število poškodb pri delu zmanjšalo od 91 na 78 (za 14,3 %), resnost poškodb pa od 16,8 na 13,9 (za 17,3 %) izgubljenih delovnih dni za eno poškodbo. Pogostnost poškodb pri delu se je zmanjšala od 4,7 na 4,1 % vseh delavcev (za 12 %).
Število poškodb na delu se je zmanjšalo od 71 na 63 (za 11,3 %), pogostnost pa od 3,9 na 3,3 (za 14,8%) odstotka vseh delavcev. Obe vrednosti sta najnižji v zadnjih 13. letih.
Število poškodb na poti se je zmanjšalo od 20 na 15 (za 25%).
V petih, številčno najmočnejših temeljnih organizacijah, je stanje naslednje:
TOZD Kartonažna Ljubljana: Od 687 delavcev se je poškodovalo na delu 28 delavcev. Poškodoval se je vsak 25. delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 10 delovnih dni. V primerjavi z letom 1987 seje število poškodb na delu zmanjšalo od 34 na 28 (za 17,6%), na poti pa povečalo od 8 na 10 (za 25 %). Resnost poškodb na delu seje zmanjšala od 12,6 na 10,2% (za 18,7%) izgubljenih
delovnih dni za eno poškodbo. Od 38 poškodovanih je bilo 17 žensk in 21 moških. Torej seje poškodovala vsaka 20. ženska in vsak 16. moški.
TOZD Valkarton Logatec: Od 407 delavcev se je poškodovalo na delu 16 delavcev. Poškodoval se je vsak 25. delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 22 delovnih dni. V primerjavi z letom 1987 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 20 na 16 (za 20 %), na poti pa od 6 na 2 (za 67 %).
TOZD Kartonaža Rakek: Od 236 delavcev se je poškodovalo na delu 8 delavcev. Poškodoval se je vsak 30. delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 7 delovnih dni. V primerjavi z letom 1987 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 9 na 8 (za 11 %), na poti pa je enako, to je ena poškodba.
TOZD Papirna konfekcija: Od 144 delavcev so se poškodovali na delu 4 delavci. Poškodoval se je vsak 36. delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 15,5 delovnih dni. V primerjavi z letom 1987 je število poškodb na delu enako, to je 4 poškodbe.
TOZD Lepenka Tržič: Od 134 delavcev seje poškodovalo na delu 6 delavcev. Poškodoval se je vsak 22. delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 13 delovnih dni. V primerjavi z letom 1987 seje število poškodb na delu povečalo od 3 na 6 (za 100%). Poškodba na poti je bila ena.
V TOZD Embalažni servis Koper in Sigmi ni bilo poškodb, v DSSS pa ena na poti.
V temeljnih organizacijah se je poškodoval na delu vsak:
Jelplast	39. delavec
Papirna konfekcija	36. delavec
poprečje KTL	30. delavec
Kartonaža	29. delavec
Kartonažna	28. delavec
Valkarton	25. delavec
Lepenka	22. delavec
Poprečno izgubljenih dni delu:	za 1 poškodbo na
Kartonaža	7 delovnih dni
Kartonažna	10 delovnih dni
Lepenka	13 delovnih dni
poprečje KTL	13,4 delovnih dni
Papirna konfekcija	15,5 delovnih dni
Jelplast	18 delovnih dni
Valkarton	21,7 delovnih dni
Od 78 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji: 1. Nezanesljiv,	
nesmotrn način dela 2. Nepazljivost delavca,	30 poškodb
sodelavca 3. Kršitev predpisov	29 poškodb
varstva pri delu 4. Pomanjkljivosti	3 poškodbe
na objektih-napravah	1 poškodba
5. Poškodbe na poti na delo,	
z dela, na službeni poti	15 poškodb J. Kopač
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SLRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.
Spretne in potrpežljive otroške roke — in iz odpadkov je nastal portret
Sodelovanje TOZD Kartonaže Rakek z VVO »Vide-Krošelj Marjane« Cerknica
Sodelovanje naše temeljne organizacije z najrazličnejšimi organizacijami tako v Krajevni skupnosti Rakek kot občini Cerknica, predvsem pa s šolo in vrtcem, je že tradicionalno. Otroci obeh organizacij so nam že večkrat priredili likovne razstave v malem, sodelovali v kulturnih programih v tovarni ob večjih praznikih in jubilejih.
V mesecu septembru pa je naš delavski svet tudi »uradno« sprejel Samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki vsebuje vzgojno-izobraževalne smotre in način sodelovanja med obema organizacijama.
Sodelovanje bo potekalo predvsem pri naslednjih dejavnostih: kulturne prireditve ob večjih praznikih in jubilejih kot so 8. februar, 8. marec, 27. april, 25. maj, 19. oktober in
29. november. Organizirali bodo razstave otroških izdelkov iz odpadnega materiala ter razstave otroških risb, pri katerih bodo otroci uporabili različne tehnike. Skušali bomo sodelovati tudi pri najrazličnejših skupnih akcijah in nastopih, skupaj organizirati tudi kakšen izlet. Naša temeljna organizacija pa jim bo nudila pomoč pri urejanju igrišča, predvsem na Rakeku, in pri zbiranju odpadnega materiala.
S strani vrtca pa je bilo zaželjeno sodelovanje delavcev naše temeljne organizacije pri spoznavanju poklicev, tako da bi otrokom v primerni obliki predstavili posamezne poklice. Tudi nudenje pomoči pri zagotavljanju minimalnih standardov in normativov za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in pomoč pri manjših popravilih v vrtcu, je eden od načinov medsebojnega sodelovanja. Na kulturnih prireditvah v vrtcu pa bi sodelovali tudi delavci naše temeljne organizacije, načrtujemo pa tudi skupno organizacijo ogleda naše proizvodnje.
Toliko iz sporazuma. O rezultatih in izvedenih akcijah pa ob kakšni drugi priložnosti.
Milena Kleva
(nadaljevanje s prejšnje številke Glasila)
O veščini vodenja
vodstvena naloga - strokovna naloga
strokovnjak * srednje vodstvo - vodstvo
Veščina prepričevanja je sestavljena iz treh tehnik, ki imajo različno težo. Jasna presoja cilja in z njo zvezano odločanje, ki ga ni moč napak razumeti, sta najbolj pomembna. Vsekakor: čim bolj nedvoumno se vodeči omeji
Odvisnost med »storiti nekaj« in »skrbeti za to, da bo nekaj storjeno«. Shema prikazuje, kako sta obe funkciji porazdeljeni med strokovnjakom in vodstvenim delavcem.
vodstvena naloga
dajanja navodil
L
diktator
prepričevanja
veščina pravega
kratkoročnega ^________|
vodenja
specialista
♦

kontroliranja
£
Shema prikazuje, da je za dolgoročno vodenje potrebno obvladati tri veščine: veščino dajanja navodil, veščino prepričevanja in veščino kontroliranja.
Tudi popolno obvladanje vseh veščin, potrebnih za dolgoročno pravo vodenje, je izpostavljeno raznim motnjam. Prikazali bomo nekaj primerov:

veščina dajanja navodil			
l storite to 1	pred vami Je naslednja naloga: morate Jo Izpol-	dobil sem takšen nalog: vi morate zaradi tega stori-	l spet Je nekaj neumnega prišlo napravite torej to	i
v redu, če sl Je vodilni že pridobil zaželJeno avtoriteto	največkrat pravilna oblika, kajti	nevarno, kajti skrivanje za pred-	zelo slabo, kajti srednji ka-
	sodelavca bomo spodbudili k razmišljanju	postavljenim Je lahko začetek	der se ne Identificira s poslovno politiko
Navodilo podrejenim brez podrobnejše obrazložitve kaže na suvereno obvladanje položaja. Vendar so gospodarske situacije večstranske in kompleksne. Obvladanje takšnih situacij pa je sposobnost specialistov, ne pa vodstvenih delavcev. Vodstveni delavec samo prevzame njihove ugotovitve, ne da bi se vanje pretirano poglabljal. Kajti to bi bilo nesmotrno. Smotrno pa je, da vodstveni delavec pritegne podrejene sodelavce k reševanju problema. Podrejeni sodelavci si na podlagi svojih specialnih znanj izoblikujejo svoje mnenje. Prava naloga vodenja je takšna mnenja upoštevati, jih ovrednotiti in jih združiti z lastnim širšim znanjem in tako priti do končne odločitve. To je racionalno s strokovnega, pa tudi s psihološkega stališča. Kdor podrejenega vpraša za mnenje, kaže s tem svojo sigurnost, tudi, če se njihova odločitev razlikuje od naziranja njegovih podrejenih. Že dejstvo, da podrejenega vprašuje, kaže, da obvlada veščino vodenja. Samo nesigurni vodstveni delavci mislijo, da morajo odločati popolnoma sami.
veščina prepričevanja
prepričati s poznavanjem podrobnosti
1
presenetljiv, toda kratkotrajen uspeh, kajti sčasoma prevlada specialist
prepričati z Jasno presojo
nekaj časa izpostavljen slabo; človek hoče ve-kritlkl; po preteku kri- deti, na koga se lahko tlčne dobe postane vod- opre; negotovost vode-stvenl delavec avtoriteta čega postane kmalu
na to in čim bolj dosledno odklanja poglabljanje v podrobnosti, tem bolj verjetno bo takšno vedenje naletelo na odpor pri podrejenih. Tudi če bo to tehniko uspešno uporabil, bo okolje zatrjevalo, da vodeči odloča »za zeleno mizo«. Vendar sčasoma ta tehnika le prične dajati potrebno sigurnost — to pa ravno podrejeni pričakuje. To se zgodi po preteku določene kritične dobe.
Od strokovnih podrobnosti se vodeči ne more nikoli popolnoma distancirati; vsaj v grobih potezah mu morajo biti poznane. Ne sme pozabiti, da ne more tako v podrobnostih slediti razvoju, kakor to more in mora specialist, in da za to kratkomalo nima časa. Pri obravnavanju podrobnosti je specialist vedno močnejši od njega. Sicer si pa vsak sodelavec želi področje, kjer se lahko uveljavi in pokaže, za kaj je sposoben. Ta želja se mu ne bo izpolnila, če mu nadrejeni daje podrobna navodila. Zaradi tega lahko izgubi veselje do dela. V tem primeru so človeško razumljive želje podrejenih objektivne predpostavke za uspešno veščino vodenja.
Nobeno vodstvo ne uspeva brez kritja v višjem vodstvu; vedno mora vsak vodstveni delavec zastopati načela nadrejenega vodstva. To dejstvo pa ne smemo preveč poudariti niti ga izražati vedno le tedaj, če ne moremo uveljaviti odločitev s pomočjo drugih dveh tehnik. Ta postopek širi občutek negotovosti in v takšnem vzdušju vodstveni delavec ne more uspešno delovati. Podrejeni potrebuje sigurnost pri izpolnjevanju svoje naloge, kije omejena na reševanje podrobnosti.

veščina kritiziranja
kritika brez prič	kritika pred pričami
l	l
z izboljševalnlm	brez izboljševalnega
predlogom	predloga
pravilni ln dobro;	prav, če Je znan	vedno napak; ugled drugega
nihče ni nezmotljiv; način, kako se na-	moramo očuvatl
toda nadrejeni mora paka odstrani preprečiti ponovitev napake
Veščina kritiziranja je težka. Treba seje zavedati, da kritizirati ne pomeni samo ugotavljati in komentirati slabo delo podrejenega. »Kritizirati« pomeni zavzeti stališče. To pa vključuje tudi pohvalo za dobro izvedbo. Ce ta del kritike ne obravnavamo obširneje, to ne delamo zaradi tega, ker bi pozitivnim stališčem pripisovati neznatnejši pomen. Nasprotno, mislimo, da je utemeljena pohvala po-
membna gonilna sila za dobro delo podrejenega. Zato je treba hvaliti čim bolj pogosto. Vendar nas praksa uči, da je bistveno več napak storjenih pri zavzemanju negativnih stališč kot pri pozitivni kritiki. Kdor misli, daje negativna kritika najbolj učinkovita pred pričami, naj pomisli, da se bo podrejeni, ki ga bomo med štirimi očmi opozorili na napako v bodoče potrudil, da je ne bo ponovil; če pa ga bomo kritizirali pred pričami, bo prvo priložnost, ki se mu bo ponudila, izrabil za maščevanje.


tiste, ki Jih Je vodstve-	takšne, ki Jih vodstve-	takšne, ki Jih povzroči
ni delavec san povzročil	ni delavec ne more od-	sodelavec
>	st rani tl	i
J	1	1
zaupnost s podrejenimi	vodstvenega delavca so-	vodstveni delavec mora
■	delavec enostavno ne ma- Iskati vzrok; če sku-
ra; vodja mora poskušati paj s sodelavce ’	sodelavca ohraniti za	Jasni v
to sl lahko privošči, kdor Je že po naravi
vzrok, navadno n
daleč od us tri
Omenjamo nekaj primerov nepredvidenih motenj, ki lahko vplivajo na uporabo veščine vodenja. Te je težko odstraniti. Posebno problematične postanejo takšne motnje v zvezi z napredovanjem v podjetju. Zaupnost v občevanje z bivšimi kolegi je kaj rada cokla pri delu vodstvene osebe po njenem napredovanju. Nemška armada je do leta 1945 rešila ta problem z odlokom, da nihče ne more ostati v isti enoti, ko je postal iz vojaka oficir. Po končani vojaški šoli in opravljenih vežbah menja vojaško enoto. Če bi v gospodarstvu vztrajali na takšnem načelu, bi bili zaradi tega lahko pogosto nepravični.
To vprašanje mora vsako podjetje zase rešiti. Eno pa je gotovo tako v vojski kot v gospodarstvu; kdor je že od začetka postavljen v neko skupino kot vodstvena oseba, ima več možnosti, da ga priznajo za vodjo, kot tisti, ki seje povzpel na to mesto iz podrejenega položaja. To se redko odkrije, dokler mora vodstveni delavec uveljaviti splošno priznane odločitve. Nastopi pa v vsej ostrini v trenutku, ko mora prejšnji kolega sprejeti odločitev, ki neprijetno zadeva sodelavce.
Pripravil za objavo: R. Kavčič
»Poglej, Lojze:
Najprej smo pekli črn kruh, potem smo pekli bel kruh, sedaj pečemo socialni kruh...« »Ja, to bo pa verjetno socializem po meri ljudi...«
Tovariši! Delavcem je potrebno zagotoviti topli obrok

... pa okusen naj bo ... pa topel... pa zastonj..., da, prav ste slišali, zastonj! (misli iz visokoletečega govora nekega visokoletečega sindikalista)
Že od nekdaj smo v KTL znali prisluhniti naprednim idejam in pobudam sindikalnih funkcionarjev. Pa vseeno ali so bile te pobude na občinskem, republiškem ali na zveznem nivoju. Prav hitro in uspešno smo se vključevali v delo sindikatov. Takoj smo bili za »zadevo«, ko se je začelo šušljati in nato govoriti o brezplačni delitvi toplih malic za našega delavca. Naš sindikat in njegovi poverjeniki se dobro zavedajo, da je delavec kot zaklad, katerega je treba dobro čuvati. Z delavcem je enako kot z zemljo, katero obdelujemo: če je spomladi dosti ne pognojiš, boš jeseni prekleto malo pridelal. Žato so se zbrali vsi odgovorni strokovnjaki za prehrano v KTL in poverjeniki sindikata ter se dogovorili, da dobro pognojijo, oprostite, pripravijo za svoje delavce zelo dobro, kalorično in okusno pripravljeno hrano. Predvsem pa, da bo ta hrana topla in še enkrat poudarjam — zastonj.
Izdelali so delovni program, saj brez tega ne gre. Pod prvo točko izdelanega programa je bilo: temeljita prenova menze. In pričelo se je. Prostori stare menze so dobivali s pomočjo' neštetih firm in obrtnih mojstrov, vsak dan novo podobo.
Napočil je svečani dan otvoritve. Menza (v
nadaljevanju: obrat družbene prehrane, ker se je tudi naziv te nove pridobitve moral modernizirati) je v vsej svoji bahati lepoti vabila delavce, naj se polnoštevilno udeležijo toplih obrokov, ki so povrhu vsega še zastonj. Kamor si pogledal se je vse svetilo. Tla, okna, »rostfrei« pult in celo sam »šef« te nove pridobitve se je malce svetlikal. Godbe ni bilo! Skoda! Prijetna aroma dobro pripravljene tople hrane (predvsem pa zastonj) se je nekako mešala z vonjem barve po sveže pleskanih stenah, radiatorjih in stenčasih. Ampak bili smo globoko prepričani, da bo ta dodatni duh hrane kmalu izginil. Res je — nismo se zmotili. Dobri duh hrane v prostorih družbene prehrane (in na stopnišču) pa je ostal vse do danes. Duh po toplih obrokih (predvsem pa zastonj) poznamo danes po nekaj letih obiskovanja menze — pardon — prostorov družbene prehrane že »na pamet«, saj je venomer enak. Oprostite, malo se spremeni, kadar so na jedilnem listu sadeži morja. Tudi dobri okus toplih obrokov (predvsem pa zastonj) poznamo že skoraj »na pamet« (ker je okus venomer enak nisem rekel jaz, ampak vi).
Blišč in sijaj nekdaj prenovljene menze pa kopni, kakor sneg spomladi. Ž njim pa tudi
noži, vilice in žlice... Tako imenovani jedilni pribor ne kopni, ampak preprosto izginja. Ah, pa kaj bi bili »fini«, saj smo vsi delavci. Kar po domače v roke pa — »gas«. Nazadnje si pa lepo roke obrišeš v prt pa je zadeva rešena, seveda, če imaš srečo. Srečo, da je prt sploh na mizi, drugič pa zato, če prt ni preveč trd od nekajdnevnega brisanja rok tvojih predhodnikov.
Po okusnem, toplem in obilnem obroku (predvsem pa zastonj) je prijetno »eno prižgati«. Prižgeš cigareto, mogoče spiješ tudi kavico, cigaretni pepel pa takole pod mizo sramežljivo otresaš na tla (menda so tudi pepelniki skopneli), tisti z malo več poguma pa vzamejo s sosednje mize majhen krožnik, na katerem je včasih malo soli in popra. Po slovensko se takšni iznajdbi reče solnica, le, da je vsa ta zadeva v malo drugačni izvedbi. Vprašam vas, kaj se pa konec koncev pozna malo cigaretnega pepela med poprom? Se kaj hujšega smo preživeli!
Kar se tiče osebja v menzi moram reči, da se kar trudi, le šefa je poredko videti in tudi svetlika se manj kot nekdaj.
Predvsem je važno, da delavci dobimo topli obrok, pa še zastonj povrhu. Bo že držalo, da gre ljubezen skozi želodec, ljubezen ene lepe organizacije do svojih varovancev.
Član te organizacije, A. Z.
S SREČANJA KTL Z IPLASOM V KOPRU DNE 10. DECEMBRA 1988
Srečanja
naj bi postala tradicionalna
Zaradi dobrega poslovnega sodelovanja je prišlo vabilo za poslovno-športno srečanje z Iplasom, ki bi se ga udeležili delavci DSSS v Kopru. Dogovorili smo se za 10. decembra 1988 in nato začeli s pripravo ekip, ki so se pomerile v naslednjih disciplinah: šah, odbojka — ženske in moški in mali nogomet.
Verjetno ne bo odveč, če ob tej priliki najprej predstavimo tega našega dolgoletnega dobavitelja, ki že vrsto let sodeluje s KTL. Delovna organizacija IPLAS ima 7 temeljnih organizacij, od katerih je TOZD POLIKOL najstarejša organizacija za proizvodnjo PVA lepil. TOZD COMMERCE vodi skupno poslovanje vseh organizacij, zato je njegova vloga zelo pomembna, saj mora voditi poslovno politiko s ciljem zagotovitve dobrega gospodarja.
Pred 17 leti je v KTL po razvojni strani prišla ideja, da se opustijo klasična lepila, predvsem kožni klej. Takrat je bila novost v svetu, da so uporabljali PVA lepila, s katerimi so bili doseženi zelo dobri rezultati, tako v kvaliteti kot v cenenosti lepljenja. Lepila z oznako »RIVIKOL« so v KTL zelo cenjena in so vključena v proizvodnjo že vrsto let.
In tako smo se zgodaj zjutraj omenjenega dne z avtobusom odpeljali proti Kopru. V sončnem dopoldnevu smo prispeli v Koper, kjer smo bili zelo toplo sprejeti z zdravico. Po ogledu proizvodnih prostorov, smo se razvr-
stili po disciplinah in odigrali tekme. Pri šahu in odbojki se ne moremo pohvaliti, ker smo imeli zelo uigranega nasprotnika, zato pa nam je bil naklonjen zaključek z malim nogometom, kjer se lahko pohvalimo z edino zmago.
Po kosilu se je začel glavni del našega srečanja s pozdravnim govorom predsednika poslovodnega odbora tov. Sergeja Čehovina in v nadaljevanju našega generalnega direktorja tov. Miroslava Samardžije. Izmenjala sta tudi priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje.
Zbrani smo nato nadaljevali z medsebojnim spoznavanjem in utrjevanjem prijateljskih vezi. Zelo hitro je stekel dogovor, da se ob ponovnem srečanju dobimo v KTL in nadaljujemo s tradicijo srečanj. Verjetno je bil cilj našega srečanja dosežen, tudi za tiste posameznike, ki niso direktno povezani z delom, saj so lahko spoznali, kako poteka medsebojno sodelovanje.
S podobnimi srečanji moramo še nadaljevati, saj bomo s takim pristopom uredili medsebojne odnose in poglede na naše delo, ki ga včasih razvrednotimo prav s slabimi odnosi.
Zato naj nam ne bo škoda prostega časa, ki bi ga izkoristili za taka srečanja in naj vabilo velja že vnaprej: VIDIMO SE NA NOVEM SREČANJU.
Stane Vegelj
UMOR
Grozd mrtvih, nesrečnih misli. Sonce sije in potiska temo globoko.
Na obronku globeli se iskrijo prva drevesa.
V globeli tiho šumi potok in osamljen rak se premika po vodi.
TIŠINA!
Nenaden krik razbije mir, in dan se razpoči kot milni mehurček, v katerem sem jaz.
❖
BUDNICA
Kličem te! Prebudi se!
Prebudi se zvečer, ko pada mrak in se prižigajo luči— svetle iskre temnih src.
Prebudi se, ko zapojo ptički. Spoznal boš drobne lepote življenja.
Prebudi se, ko ti nekdo šepne na uho...
Bodi buden!
DADA
V prid zdravju in delovni sposobnosti
Športna rekreacija je dejavnost, ki najbolj vsestransko vpliva na razvoj in ohranitev človeškega organizma. Z vadbo preženemo utrujenost, se osvežimo in sprostimo, krepimo vse mišične sklepe, izboljšujemo zdravje in počutje. Vse to delamo sebi v prid, še posebej, če pri delu sedimo.
Naš vsakdan je poln raznih obveznosti ob katerih nam zmanjkuje časa. Skrbi za lastno zdravje in dobro počutje vseeno ne smemo zanemariti. Marsikdo se že ukvarja s športno rekreacijo, kakšno športno panogo ipd. Mogoče samo priložnostno — ob vikendih ali na dopustu, nekateri pa tudi precej redno.
Predstavljam nekaj vaj kot primerno aktivnost kadar občutimo notranjo napetost, napete mišice, razdražene živce, skratka utrujenost in dekoncentracijo. Če imate možnost prekiniti delo in napraviti nekaj teh vaj, bo to sprostilno delovalo na vaš organizem.
Seveda teh nekaj vaj še ne predstavlja aktivnega udejstvovanja v športni rekreaciji. Kdor je začetnik, star nad 30 let, naj za začetek tudi veliko hodi, goji lahkoten tek, od športnih panog odbojko, tudi plavanje, smučanje. Za kolikor toliko izurjene so vse športne zvrsti primerne.
Sodelujte in dajajte pobude in predloge tudi pri organizaciji športne rekreacije v vaši temeljni organizaciji! Urnik zdaj organizirane rekreacije po temeljnih organizacijah objavljam v nadaljevanju prispevka.
To je nekaj misli in predlogov, kakšna naj bo športna aktivnost človeka v obdobju zrelosti in staranja, da bo v prid zdravju in delovni sposobnosti ter da bi ostal človek čil še na večer življenja.
I. Luthar
1.	Z rokami v vzročenju se opri ob mizo, nato se dvigni v globok zaklon in z rokami zakroži nazaj.
2.	Z rokami v vzročenju se opri ob mizo, stegni hrbtenico in visoko dvigni glavo.
3.	Stoja razkoračno, vzročenje, močan odklon v levo. Vzravnava do odročenja in ponoviti vajo v drugo stran.
4.	Stoja razkoračno, vzročenje — dlani skupaj, kroženje s trupom v vedno večjih krogih v obeh smereh.
5.	Stoja spetno v vzročenju. Z levo nogo močno odnoži. Preidi v rahel počep in roke spredaj prekrižaj.
6.	Stoja razkoračno, priročenje skrčeno, dlani naprej. Nato iztegni v odročenje, dlani gor, zamah z rokami nazaj.
n T §
a
1.	Iz stoje razkoračno se globoko predkloni k desni nogi, stegni roke (prsni koš pritisni k stegnom). Vzravnaj se, zasukaj trup na levo, odnoži globoko nazaj. Ponovi še v drugo stran.
2.	Sukaj boke zdaj v desno, zdaj v levo, obenem pa počepni in se znova vzravnaj. S trupom se ne pripogibaj.
3.	Počepni, odnoži z levo nogo, nagni se na desno, pre-droči in z levo roko kroži navzdol. Ponovi vajo še v drugo stran.
4.	Iz stoje razkoračno se globoko predkloni, nato se počasi vzravnaj in potisni medenico naprej.
5.	V vzročenju se nagni v desno, nato zanihaj preko predklona v nasprotno levo stran.
6.	Sproščeno prednoži z nogo navznoter, nato spet pri-noži. Z isto nogo nato odnoži in nato prinoži. Vse ponovi z drugo nogo.
7.	Stoja razkoračno, bočno ob mizi vzročenje. Zasuk trupa in predklon do opore na mizi, vzravnava.
8.	Stoja spetno, priročenje. Kroženje z rameni. Globok predklon.
7.	V globokem predklonu se dotakni tal naprej s prsti in nato še s celimi dlanmi. Vzravnaj se, iztegni hrbtenico in suni z glavo kvišku.
8.	Ob ročni opori zaporedoma zamahuj z nogo naprej in nazaj. Menjaj nogi.

h A «
V ODMORIH MED DELOM
(še posebej, če pri delu sedimo)
Športna rekrecija je svobodno organizirana dejavnost, ki najbolj vsestransko vpliva na razvoj in ohranitev človeškega organizma. Z vadbo med odmori preženemo utrujenost, se osvežimo in sprostimo, krepimo vse mišične sklope, izboljšujemo zdravje in počutje. Vse to delamo sebi v prid!
URNIK ORGANIZIRANE REKREACIJE PO TOZD
Kartonaža Rakek: — 1 x tedensko (sreda) od 20. do 22. ure telovadnica na OS
—	sreda od 16. do 18. ure kegljanje pri Brest Cerknica
—	bazen v Postojni s sindikalnimi kartami.
Lepenka Tržič:
Valkarton Logatec:
petek od 20. do 22. ure kegljanje na kegljišču pri avtobusni postaji.
sreda od 19. do 21. ure rekreacija na OŠ.
Ljubljanske TOZD: — četrtek od 14. do 16. ure —
kegljišče M. Perca na Kotnikovi.
Na svečani seji delavskega sveta v tovarni Potiskane embalaže
Napravimo vse, da bo število prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi udeleženci v prometu manjše! To je bistvo programa za zmanjšanje prometnih nezgod v SR Sloveniji, ki ga je sredi leta sprejel republiški izvršni svet na pobudo republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Z mnogimi aktivnostmi je treba doseči že v prihodnjem letu najmanj to, da se bo število prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi ljudmi zmanjšalo za 10 odstotkov.
V Sloveniji smo po drugi svetovni vojni izgubili nad 17 tisoč ljudi in imeli nad 270 tisoč ljudi poškodovanih v prometnih nezgodah.
Akcija »—10 odstotkov«
Zadnjih deset let so te številke največje. Z njimi žal prednjačimo med evropskimi državami. Italija, na primer, ima 3 smrtne žrtve v letu dni na 10 tisoč vozil, ZR Nemčija 4, Avstrija 5, Jugoslavija 14, od tega Slovenija nekaj manj, 10 smrtnih žrtev na 10 tisoč vozil.
Pešci, zlasti otroci in starejši ljudje so v prometu še posebej ogroženi. Ogroženost pešcev, naj bi omilili z zmanjšanjem dejanskih hitrosti v naseljih za 10 kilometrov na uro, z uvajanjem ovir, ki preprečujejo višje hitrosti od dovoljenih, z opozarjanjem pešcev na osnovna pravila varnega sodelovanja v prometu in z akcijo za boljšo vidljivost pešcev ponoči.
Kolesarji in vozniki koles z motorjem bodo morali skrbeti za ustrezno opremo koles, tehnično brezhibnost koles z motorjem, uporabljati ustrezne zaščitne čelade (vozniki koles z motorjem) in izpopolnjevati znanje za vožnjo koles z motorjem.
Vozniki osebnih avtomobilov so najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod. Vsako leto izgubi življenje v osebnih avtomobilih kakih tristo ljudi. Akcija za voznike je usmerjena zlasti v zniževanje hitrosti vožnje, dosledno pripenjanje varnostnih pasov, preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, vožnjo z zasenčenimi lučmi tudi čez dan in prizadevanja za brezhibna vozila, ki edinole omogočajo varno vožnjo.
Dopisujte v svoje glasilo
IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
Pobuda za oživitev mladinske aktivnosti obeta ...
V skupnih službah na Kotnikovi 19/a deluje iniciativni odbor za oživitev mladinske aktivnosti, ki je sklenil izpeljati prvi sestanek svojega članstva v petek, dne 27. januarja ob 12. uri.
Poudariti velja, da »magična meja 27 let starosti« ni (več) ovira za delovanje v mladinski organizaciji. V njej lahko deluje vsak, ki sprejme njen program in ki v okviru svojih zmožnosti pomaga pri realizaciji programa pa čeprav je starejši od 27 let. Glavni pogoj pa je seveda, da ga medse sprejme tudi osnovna organizacija ZSMS, v kateri želi delovati.
In kakšen je program?
Glavne aktivnosti bodo usmerjene na naslednja področja:
1.	Inovativnost — spodbujanje kreativnosti ljudi
2.	Pripravništvo — še bolj se zavzeti za naše pripravnike in štipendiste
3.	Področje trženja — skupaj z ustrezno službo bi poskušali najti nov način delovanja na za nas izredno pomembnem področju
4.	Nagrajevanje kot glavni motiv za boljše in kvalitetnejše delo.
Reševanje določenih problemov članov organizacije pa je nedvomno glavna naloga.
Toliko na kratko, o dogajanju v petek, 27. januarja pa v prihodnji številki Glasila!
inf. služba
ZVER
V meni spi zver.
To sem jaz, to si ti, to smo vsi.
ZVERI!
Krvoločno se zazrem v nasprotnika.
Tudi on je zver, zver v lepi fasadi. Poišči zver in jo ubij.
Jutri bo lep dan.
*
?
Ljubim te!
A vendar... te ne ljubim. Snop vprašanj v meni, tebe ni, da bi odgovoril. Sama in objokana hodim...
In v meni spi misel nate.
DADA
Iz proizvodnje v TOZD Valkarton
Medfazni transport v Kartonaži Rakek
Na svečani seji delavskega sveta delovne skupnosti
Rezultati žrebanja novoletne Razpis nagrad za januarsko na-nagradne križanke	gradno križanko:
Veseli me, da ste opazili kar lepo povišanje nagradnega sklada za praznično nagradno križanko, ki ga je na predlog uredniškega odbora sprejel delavski svet delovne organizacije v okviru V. sprememb pravilnika o honorarjih in nagradah. Poslali ste točno 100 rešitev.
Na tem mestu vam dolgujem tudi opravičilo zaradi napake v »ugankarskem slovarčku«, na katero ste me opozorili in sicer pri latinskem imenu za mesto Ptuj, ki se pravilno glasi POETOVIO namesto PETOVIO kot je pisalo v slovarčku. Ni pa ta napaka vplivala na vaše pravilne rešitve, kar pomeni, da ste se tej »nenačrtovani pasti« spretno izognili, nekaj nepravilnih rešitev pa je bilo vseeno izločenih in jih gre pripisati predvsem površnemu prepisovanju rešitev od sodelavcev.
Žreb je bil tokrat naklonjen naslednjim reševalcem, ki so poslali pravilne rešitve križanke:
L nagrado v višini 40.000 din prejme Vera ČERNE, upokojenka, Gospodinjska 15, Ljubljana;
2.	nagrado v višini 30.000 din prejme Ivanka LAMOVŠEK — DE 30 TOZD Kartonažna Ljubljana;
3.	nagrado v višini 20.000 din prejme Stane WITWICKY — DO v ustanavljanju;
4.	nagrado v višini 5.000 din prejme Marija SEČNIK, Ivanje selo Sla, Rakek;
5.	nagrado v višini 5.000 din prejme Roman LEGEN — DE 30 TOZD Kartonažna Ljubljana.
inf. služba
Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke:
Razdeljene bodo naslednje nagrade:
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada
5.	nagrada
20.000	din
15.000	din
10.000	din 5.000 din 5.000 din
Rešitve pošljite v zaprti kuverti na naslov: KTL n.sol.o. DSSS, Ljubljana, Kotnikova 19/a, informativna služba z obveznim pripisom »Nagradna križanka« do 28. februarja 1989.
inf. služba
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRLA
VIDA LOTRIČ
VODJA KADROVSKE SLUŽBE UPOKOJENKA KTL, DSSS
V NAJLEPŠEM SPOMINU NAM BO OSTALA KOT DOBRA IN VESTNA SODELAVKA
DELAVCI IN DPO KTL-DSSS
IZ VSEBINE:
Vodoravno: CATANIA, JANA, OGLJIKOVODIK, RAA, ŽS, OLIKA, A, OI, DARE, USPEŠNO, AJA, NOVO LETO, KNAP, MAN, LA, ORFEJ, OD, RAMPA, TEKANJE, LETALO, OBARA, OSKAR, MODELAR, KURIR, TROTOARJI, ANEMONA, IS, BOKSIT, MATEJ, KANIN, BANKIRKA, IHAN, NAUM, ŽŠ, OBALA, NV, ANTON, KRTAČA, LODEN, LJADOV, AT, AA, ES, GLAD, MENICA, RADETZKV, Al, NE, DREN, VATA, SOLO, RC, IR, STO, NEVRETENČARJI, INKASANT, ACA, KIRKA, KIS, OJE, NL, JS, VNOS, GE, SAP, KUP, SKELET, I, NOVOLETNA, TT, JELKA, ENEJ, TARN, ACIDUM, OSA, OT, ČILA, VITEL, JASER, INES, JA, ONA, O AS, OK, NJ.
M. Z.
Ugankarski slovarček
AFAJA — grška boginja, izvirajoča s Krete; EKSUDAT — tekočina s celicami, izcedek; ETOLOG — poznavalec običajev in navad kakega ljudstva;
KINETIKA — del nauka o gibanju; KLOAKA — odvodni kanal za odpadne vode;
PARIŠ — v grški mitologiji sin Priama in Hekube, ubil Ahila;
POLARNOST — grško-latinski izraz za skrajno nasprotje;
Okrogla miza: — koristna medsebojna izmenjava informacij I. del
Kako se lotiti uvedbe organizirane inovacijske dejavnosti?
Kakovost — da ali ne
Jubilanti KTL
Upokojili so se v letu 1988
Sodelovanje Kartonaže Rakek z VVO Cerknica
O veščini vodenja — nadaljevanje
Srečanje KTL — Iplas
Športna rekreacija
Nagradna križanka
BREZ BESED ali DOBILA STA VSAK SVOJE ...
NAGRADNA KRIŽANKA
GLASILO KIL — INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2100 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: MILENA KLEVA (predsednik), CVETA AHČIN, DARKO DENISA, FANI GUTNIK, ANTON ORAŽEM, MANJA PREZELJ, BOGO SEME (člani) TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MAJDA ŠTREKELJ, TISK TISKARNA LJUBLJANA, NASLOV UREDNIŠTVA: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, KOTNIKOVA 19/a, TELEFON: 061/316-922, INT. 293.