OtTif-Kic«. i Fol^anejca cesta ljsbljaua Poštarina plaćena u auiovoui uoči. IV. ZagreD, 2. decembra 1932. Broj 49. Pojedini broj stoji 1.50 Dinara . juti. Naša emigracija mora da svim svojim snagama podiže dvije osnovne stvari : organizaciju i štampu. GLASILO SAVEZA JUGOSLOVANSKIH EMIGRANATA IZ ■ "■""""..........., "< Bez organizacije naša emigracija ne bi značila ništa ... Ali i organizo-oana, a bez dobre štampe, ne bi značila mnogo. JULIJSKE KRAJINE I mulili m «in TOm«;iHfaiiiTimvaiuuciaiaMaja!mijm^yjuPKMB^ »ISTRA« jzlazi svakog tjedna u petak. — Uredništvo i uprava nalaze se Zagrebu, Masarykova ulica 28. IL — Broj čekovnog računa 36.789. u Pretplata: Za cijelu godinu 50 Din; za pol godine 25 Din; za inozemstvo dvostruko; za Ameriku 2 dolara na godinu. — Oglasi se računaju po cjeniku. „SLAVENI BOJKOTIRAJU TALIJANSKU ŠKOLU" Trst, novembra 1932. Fašističko glasilo za tršćansku pokrajinu »I! Popolo di Trieste« u svom broju od 24. novembra donosi jedan neobično interesantan članak pod naslovom: »La scuola in cifre« — »Diminuita freuuentazione in campagna«. U tom članku fašistički list iznosi statistiku o broju školske djece u Trstu i okolici danas i pred ratom. Najprije su uporedjeni brojevi učenika u svim školama Trsta i okolice bez razlike za selo i grad. Godine 1932-33 upisano je u sve te brojne općinske škole 21.584 djece. Godine 1928-29 bilo je u tim školama 21.839 djece Znači, da je ovih posljednjih godina broj školske djece općenito pao, što je loš znak. Godine 1912-13, to jest jednu godinu pred ratom broj školske djece u svim školama Trsta i okolice bio je 21.239 (samo osnovne škole). Medjutim mnogo su interesantnije one cifre, koje se odnose specijalno na broj školske djece u seoskim školama u tršćanskoj okolici, koje »Popolo« .nazivlje »scuole in campagna«. Taj dio članka u »Popolu« donosimo u prevodu: »Godine 1912-13 seoske škole (scuole di campagna), u ono vrijeme djelomice talijanske, a djelomice slovenske — brojne su 6140 upisane djece, ubrojivši ovamo i 100 učenika škole Lege nazionale u Svetom Križu, koja je sada općinska škola . Godloe 1932-33 u svim tim školama, koje su sada sve talijanske ima 4998 djece. Broj je pao dakle za 1142 djece. Koji je tome uzrok?« »Pad radjanja jači je u gradu nego u predgradju. a u selima gotovo se i ne opaža taj pad. Kako to dakle, da je pad skolske djece pao baš u tim seoskim zonama oko Trsta gdje je obvezatnost pohadjanja škole bila uvijek gotovo religiozno poštova- 113 »Zar je možda tome kriv bojkot ili izbjegavanje škole?« , o »ili možda postoje tajne škole?«. »Da postoje u tršćanskoj zoni tajne škole to, je moguće, jer bivšim slavenskim učiteljima i svećenicima ne manjka sloboda potrebna da u svojim kućama okupljaju djecu da ie uče »privatno« i »familjarno«. Na visovima Krasa i predgradjima Trsta, zaraženim »allogenizmom« (!?) te bi tajne škole bile drugorodne škole«. »Opadanje u broju učenika u školama po selima ne opaža se samo u uporedbi ovogodišnjeg broja s godinom 1912-13, nego i onda, ako se uporedi god. 1932-33 sa g. 1928-29 Godine 1928-29 polazilo je seoske škole oko Trsta 5200 djece. Prama 1912-13 te ie godine broj školske djece bio u opadanju za 940 djece. Od 1928-29 do 1932-33 to ie opadanje poraslo na 1142, pa čak m onda. kad se učenicima osnovne škole pribroje učenici opetovnica i šegrtskih škola, kojih ima 753, - ne doseže se broj učenika seoskih osnovnih škola 1912-15«. »Broj djece u osnovnim škohma u gradu bio je 1912-13 15.244, godine 1928-29 iznosio je taj broj 16 639, a 1932-33 16.586. Za grad. i ako nema porasta; pad u broju učenika nije baš tako velik (53 učenika manje nego 1928-1929) a to se može eventualno i protumač^i time. da sve više djece polazi privatne škole. Opadanje školske djece u gradskim školama ne zabrinjuje, ali zabn-njuje ta pojava u seoskim školama«. »Iznijeli smo, kaže »Popolo«, — dvije mogućnosti, koje bi mogle da razjasne taj pad u seoskim Školama: bojkot cd strane familija, koje su nepopravljivo protivne obnovi starog (?!) nacionalnog (?) stanja na Krasu — ili pak postoje tajne škole. Ali te tajne škole mogle bi biti samo upotpuna postojećih talijanskih škola, a nikako njihova zamijena. U jednom i u drugom slučaju bile bi protuzakonite, a oni, koji drže takve škole u opasnosti su da ih stignu Leske posljedice. Kako neomaltuziamzam (opadanje radjanja) nije još zarazio selo, moglo bi se tumačiti opadanje školske djece u seoskim školama i ovime: iz sela emigrira pučan- stvo bilo u druge krajeve Italije, bilo u Jugoslaviju. U ovom posljednjem slučaju Država ne bi gubila ništa, nego bi naprotiv ovo opadanje muralo biti čak pozdravljeno kao »dobro došlo«, jer bi u tome bio dokaz, da ie »moralna bonifikacija« našeg Krasa počela da funkcioniše«. Donosimo ovaj karakterističan članak fašističkog lista »Popolo di Trieste« i skoro mu ne bi trebalo komentara, ier će svaki razuman čitatelj lako i bez ikakvog napora iz njega moći da stvori sasvim ispravne zaključke. Ti zaključci mogli bi se reasu-mirati sasvim u kratko u ovo par riječi: Julijska Krajina pod Italijom nalazi se u zastoju na svim linijama, pa i u školskom pitanju Nije istina ono. što inače u svim svečanim orilikama školski proveditor Mondino ističe, da ie naime Italija na školskom polju preporodila Julijsku Krajinu; 1912— SLOMLJENI, BOLESNI VRAĆAJU SE IZ TAMNICA. NEKOLIKO A MNESTIRANIH Trst, novembra 1932. — Fašistički režim »smilovao« se ipak nekolicini iz-međju stotina naših sunarodnjaka, koji su osudjeni u posljednjih nekoliko godina na tamnicu. Da se ne bi reklo, da je »amnestija« jedna velika laž i da se zaslijepi oči narodu, pušteno je ipak i nekoliko naših političkih kažnjenika na slobodu. Ovih dana došli su iz zatvora: Ante Iveša, bivši tajnik »Političkog društva Edinost za Istru«, koji je bio osudjen na 5 godina zatvora, a bio je u zatvoru 3 godine. Angelo Kukanja, student iz Trsta, koji je bio zajedno s Ivešom i drom Vra-tovićem osudjen na 4 godine zatvora, a bio bi morao da ostane u zatvoru još godinu dana; Viktor Krasna, koji je bio osudjen na 5 godina i bio je u zatvoru već 4 godine, te mu je manjkala još godina dana do pune kazne; Slavko Bevk, koji je bio osudjen na 3 godine, a bio je u zatvoru već dvije godine; Jernej Lužnik, osudjen na 4 godine, a bio je u zatvoru već dvije godine; Vilim Sfiligoj, (brat dra Sfiligoja, koji je takodjer u zatvoru), bio je osudjen na 5 godina, a bio je već u zatvoru 3 godine. Iz konfinacije su se vratili: Dr. Dorče Sardoč, zubar u Trstu, iz Gorice, koji je bio konfiniran godine 1928 na pet godina i bio bi inače ostao u konfinaciji do zime 1933. Dr. Josip Dekleva iz Materije, odvjetnički koncipijent, koji je bio osudjen takodjer na kon.finaciju od 5 godina koncem 1928. Roman Pahor, student, koji je bio osudjen na konfinaciju od 5 godina zajedno s Deklevom i Sardočem. Župnik Ivan Rejec i Filip Terčelj, bivši duhovni vodja goričkog Alojzij«?-višča, vratili su se takodjer iz konfinacije. župnika Rejca su dovezli koncem oktobra automobilom u Ajdovščinu, gdje je bio doveden pred sud pod optužbom, da je (još prije konfinacije) priredjivao večernje sastanke na koje su dolazili članovi i članice Marijine družbe. Osudjen je bio na mjesec dana zatvora i 2000 lira globe. Poslije procesa su župnika Rejca pustili, tako da se više nije morao vraćati u konfinaciju. Sada se nastanio u Podgori. Svi oni, koji su se vratili iz zatvora i konfinacije nalaze se pod strogim policijskim nadzorom, koji im zapravo ne bi ni trebao, jer su većinom zdravstveno sasvim slomljeni. Očekuju se još nekoji, koji bi morali biti amnestirani. PETER NARDIN IZ VRTOJBE AMNESTIRAN. Vrtojba novembra 1932. Iz zaporov se je vrnil domov Peter Nardin ki je bil obsojen na 10 let ječe radi protifašističnega delovanja. Imenovani je bil deležen amnestije, ki mu je prinesla vsaj delno svobodo. Toda kakšno? Vsak dan se mora trikrat javiti pri političnih oblasteh! To je — amnestija! (Mos). VRNILI SO SE IZ ZAPORA. Tolmin, 20. XI 1932. Preč par dnevi se je vrnila iz zapora v Gorici Marija Rejec. Bila je zaprta pet tednov, radi nekega političnega sumničenja. Tudi Jernej Lužnik se je vrnil. On je bil v Rimskem procesu obsojen na pet let, a je sedaj pomiloščen. Fantje iz Ljubinja so še vedno zaprt« v Gorici, nihče ne ve kaj bo z njimi in tudi ne kaj je pravi vzrok aretaciji. Vojašnica pod Bogatinom je močno utrjena, ima strelske line in je okoli ograjena z močno bodečo žico. Sedaj delajo tudi novo veliko kasarno v Tolminskih Ravnah, pod Škrbino. VRNIL SE IZ EMIGRACIJE IN JE OBSOJEN NA TRI LETA JEČE... Strmec pri Postojni, novembra 1932. Dan na dan se sliši, da se naši fantje vračajo domov, ker mislijo, da jim bo prizaneseno vsled amnestije. Toda malokdo izmed onih. ki se vrnejo po težkih dnevih lakote je tako srečen, da se veseli vsaj sionca. Tako se 3e Pred kratkim vrnil Jožef J e-riček, doma iz Strmca, star 22 let, sin gostilničarja Predno se je vrnil domov se je obrnil na italijansko oblast s prošnjo za vrnitev, ki je bila ugodno rešena. Ko pa se ie že pred kakim mesecem vrnii «jomov. so ga že po treh dneh aretirali in sedaj ie bil obsojen na tri leta ječe in 3.000 lir globe. (Mos). JOŠ JEDAN, KOJI SE DAO ZAVESTI AMNESTIJOM Vratio se iz inostranstva i dobio dvije godine i sedam mjeseci zatvora! Trst, novembra 1932. — Onih dana, kad se najavljivala amnestija u povodu desetgodišnjice fašističkog režima, »Istra« je sasvim ispravno upozoravala emigrante, neka se ne usudjuju, zaneseni amnestijom, na povratak u Julijsku Krajinu, jer bi mogli nastradati. Nekoji se nisu na to obazirali, pa su ipak pokušali da se vrate i nastradali su. Možda je najteže nastradao baš Milan Prunk, 22 godišnji mladić, iz ško-felj u Vremskoj dolini. On je bio u emigraciji. Bio je bez posla i u očajanju povodom amnestije odlučio je da se vra-it kući. Ali u zao čas. Došao je doma i bio je odmah uhapšen, te je dobio dvije godine i sedam mjeseej zatvora, a osudjen je i na veliku novčanu kaznu. ARETACIJA BLIZU MEJE Trst, novembra 1932. Blizu Podkraja v Hrušici so karabinerji pred dnevi ustavili 22-letno Julijo Bajčevo iz Vipave in jo aretirali, ker n; imela istovestne izkaznice niti kakih drugih dokumentov. Odvedli so jo na karabinjersko postajo, kjer ie baje izpovedala, da ie hotela zbežati brez potnega lista v Jugoslavijo in je v Podkraju iskala osebo, ki bi ji pokazala pot skozi gozdove. Pridržali so jo v zaporu, naslednjega- dne pa oddali sodišču. ODVEDEN V ZAPORE KER JE VPRAŠAL KOLIKO MOŽ BI LAHKO STANOVALO V NOVI KASARNI Podbrdo, novembra 1932. Ko se je pred nedolgim časom Primožev Peter iz Petrovega brda vrnil domov iz Tirolskega kjer ie delal, je razgovarjajoč se z nekim miličnikom dejal, da so zgradili lepo vojašnico. V nadaljnem pogovoru ga je vprašal koliko mož bi lahko stanovalo v njej. Na to vrašanje ie bil Peter odveden v zapore. Kako žalostno je postalo pri nas! Z nikomur ne moreš in ne smeš več govoriti, nič vrašati nič vedeti. Pred teboj kopljejo jame za vojaške naprave, zidajo stavbe, namenjene najrazličnejšim vojnim potrebam. Vse delajo z mrzlično naglico na naši zemlji. tik naših domov. In mi se obračamo med samimi postojankami in utrdbami, bodisi političnimi, bodisi vojaškimi. Mimo teh pa moramo hoditi, kot da bi imeli zavezane oči in zamašena ušesa, kot da bi bili brez razuma — vsaj navidez. Res, neznosno je postalo življenje v zadnjih letih. In četudi bi imeli zagotovljeno človeku primerno življensko eksistenco bi bilo težko! (Mos.) KAKO SMO »PRAZNOVALI« DESETLETNICO NA GORIŠKEM Grahovo, novembra 1932. Ob priliki praznovanja desetletnice fošistične vlade, so črnosrajčniki preskrbeli tudi pri nas primerno slavlje. Iz Gorice je prišel okrožni ravnatelj »Baiille«, in izrekel je dolgi govor, katerega so se morali, prisiljeni, udeležiti vsi obrtniki naše občine, uradniki pa so itak sami Lahi. ter seveda otroci osnovnih šol iz Podbrda, Hudajužine. Stržišk, Nemškega Ruta in Temeljin. Vsaka šola je prišla s svojo »trikoloro«. Gospod ravnatelj je z duhovitimi besedami pripovedal koliko dobrega je že naredila Italija za nas odkar nas je »osvobodila«. Z gladkim govorom, kakršnega ie zmožen samo Lah, nas ie prepričeval, da če se danes tu ali tam kdo upira fašizmu je le zato. ker še ne more verovati v srečo, ki nam jo je prinesla »la grande e gloriosa« Italija s tem, da nas ie rešila izpod avstrijskega jarma, pod katerim smo ječali sto in stoletja. Nadalje nam je dokazoval, kako nas ie Italija dvignila, posebno v desetletju fašizma, moralno in ekonomsko. Opeval je delo fašizma, slikal nam lepo bodočnost, katero nam je leta zasigural s svojim velikodušnim in vzstrajnim delom! Res je, mnogo nam ie prinesel fašizem: laške šole in otroške vrtce, vsepolno vojaških naprav in utrdb, izpraznjenje naših domov. brezštevila novih davkov, posebno občinskih. brezposelnost in bedo predvsem pa zakon za zaščito države, kateri neusmiljeno bije dan za dnem Po naših hrbtih, vsled katerega je dnevno kdo izmed naših obsojen na desetletja ječe ali iznanstvo. Vse to in še kaj, ie delo desetih let velikodušne fašistične vlade! (Mos.) 1913 više je naše djece polazilo školu nego danas. Naš narod je •— kaže »Popolo« sam — religiozno poštivao obligatnost škole. Danas — kaže opet »Popolo« — drugorodna sela bojkotiraju školu: Zašto je bojkotiraju, to »Popolo« dobro zna: Istina je i to, da broj školske djece pada i zato donekle, jer se Slaveni iz Julijske Krajine iseljuju. No, da će to pridonijeti temeljitoj »bonifikaciji« Julijske Krajine, to se fašizam vara. Karakterističan je ovaj članak tršćanskog »Popola« naročito ako se uporedi s velikim člancima o školi, koje su taj list i »Piccolo« donosili povodom desetgodišnjice fašizma, a koji su bili sasvim drugačije intonirani. GENERAL CRISTINI PREDSJEDNIK SPECIJALNOG TRIBUNALA ODSTUPIO Trst, novembra 1932. — Već od nekog vremena general Cristini nije više šef Specijalnog Tribunala. Došao je u sukob s vrhovima fašizma i odstupio je. Dugo se to sakrivalo i s nekih se strana nastojalo da Cristini ostane i dalje predsjednikom tog fašističkog političkog suda. Mussolini se naime boji, da Cristini previše zna, pa bi mu mogao škoditi. Poznato je naime, da je Cristini bacao osude najteže naravi bez ikakvog obzira na zakone onako kako je želio Mussolini. Cristini je tako po nalogu Mussolinija osudio na smrt Vladimira Gortana i četvoricu naših heroja od Bazovice. A osudio je i moge druge naše sunarodnjake i talijanske antifašiste. Medjutim, aferu nije bilo moguće urediti i Cristini je napokon i službeno skinut sa svog položaja. Fašistički su .listovi ovih dana objavili, da je Cristini iz »ličnih razloga« predao demisiju i da je njegovo mjesto postavljen generalni konzul milicije Antonio Tringalli, koji je do sada bio potpredsjednik Specijalnog Tribunala. On nije mnogo bolji od Cristinija, to smo mogli opaziti po rezultatima nekolikih procesa, kojima je on i do sada, kao zamjenik Cristini jev, predsjedao. DESETLETNICA FAŠIZMA IN ŠOLA T r s t, novembra 1932. Poleg ostalfn velikih slavnosti, ki so jih prirejali faštisti za desetletnico, so imela tudi šele ob tej priliki 10 dni počitnic. Fašizem se predstavlja res kot neomejen oblastnik v vsem s svojo političko močjo in meša v to svojo politiko vedno, povsod in^ ob vsaki priliki tudi šolo, kot ljudsko, tako'tudi srednje in višje šole. Pozabiti ne smemo, da se taki prazniki vrste dan za d#n, tako. da so jih že vsi siti. Veliko vprašanje je kakšna bo ta, pod fašiz-. mom vzgojena generacija in kakšne posle-? dice bo to prineslo za kulturo Italije. Vsekakor bo to nekaj kar bo več, kot na ,višini dvatisočletne tradicije. Zavedati pa se moramo da politika, posebno pa enostranska, kot je fašistična nikoli ne bo dvignila šol. (Mos.) PISMO IZ ŠKOFELj V VREMSKI DOLINI Kdo ne pozna lepe Vremske doline, z lepimi vasicami in skrbno obdelanim poljem ter veselini ljudmi? In kdo ne pozna naših trt. ki nam dajejo vremščino? Malo ie kisla, a kljub (trnu nas nikoli ne spravi v slabo voljo. Kdo še nj slišal zvonov tam od fare in videl trune veselih ljudi.. lepih deklet in postavnih fantov, kdo ni slišal njih veselega vriska in lepega petja? Včasih so se dekleta pripravljale, da bodo plesale s svojimi fanti prvi ples. Kakšno razpoloženje in kakšno veselje. Sai pri nas smo vedno bili veseli in plesali smo, plesali pa vedno in večkrat kar na obeh konceh fare. Todač.č.č. Pred leti že je udarilo med nas! Vasi so se jele izpraznjevati; fantje in dekleta so odhajali v Ameriko, da si tam poiščejo nov dom. In od takrat je vedno slabše in slabše. Zgradili so sicer nove naprave pri pre-mogokopu pod Britofom. Toda za naše ljudi je le malo mest in še ta so težka. Kaj bi govorili dalje. Ječe so tudi vzele več fantov. Tako so pred kratkim zaprli Milana Prunka. 22 let starega mladeniča, ki se ie vrnil iz Jugoslavije. Obsodili so ga na dve leti in sedem mesec ječe! (Mos). DIVACA JE PUSTA IN PRAZNA... Divača, novembra 1932. Vas ie za nas pusta, prazna! Uradništvo je vse laško, da ne štjejemo one s stražnice. Fantov ni več, dekleta se udajajo Lahom. Zelo žalostno je moralno stanje. Vzgoja! Dvatisočletna kultura se žiri! * Pred kratkim je komisija pregledala popravljeno cesto Trst—Divača. Seveda: slavnosti, razsvetljava in zastave — brez tega pri fašizmu ne gre! Cesta ni bila še izročena prometu. (Mos.). »SLAVENSKI SVEĆENICI PROTIV TALIJANSKIH PRELATA U GORICI« Dva interesantna dokumenta iz godine 1601 Trst, novembra 1932. — Pod gornjim naslovom donosi tršćanski »II Piccolo della sera« od 12 novembra dva pisma, koja su nad j ena u vatikanskem arhivu i to u tajnom vatikanskom arhivu, a našao ih je arhitekt Antonio Lasciac bey, strastveni istraživač historije. Ta dva pisma bila su upućena kardinalu di S. Giorgio, a u njima se iznosi, kako se slavenski svećenici u Goričkoj bune protiv talijanskih prelata 1 nastoje, da ih maknu iz tog kraja. »Piccolo« s velikim zadovoljstvom objavljuje ta dva opširna pisma i na koncu kaže, da su gorički gradjani i svećenici Talijani kroz stoljeća vodili borbu licem u lice s prepotentnim slavenskim svećem stvom i tek poslije svjetskog rata savjesti su se bar djelomično modifikovale. V, ITALIJANSKIH JEČAH Trst. novembra 1932. Zadnje čase smo brali v dnevnem časopisju daljša ali krajša poročila o famozni amnestiji v Italiji. A časopisi popolnoma molčijo o tistih, ki bodo kljub amnestiji ostali po ječah in v konfinačiji. Položaj političnih jetnikov je v fašističnih ječah obupen in vsak dan prihajajo žalostna poročila o njih težki usodi. V Civittavecchi so v zadnjem času zbrali v tamkajšnjo centralno ječo okrog 200 političnih jetnikov antifašistov, ki so se prej upirali po raznih ječah mučenju ječarjev. Njih položaj jo hujši od položaja navadnih zločincev. Ječarji postojajo s »političnimi« z vso surovostjo in okrutnostjo, da se tako prikupljajo fašistični vladi. Vsako leto se jim slabše godi in že zmanjkuje povsod prostora za nove »pošiljke« izrednega fašističnega tribunala, ki deluje brez odmora proti vsem nasprotpikom fašizma. Število političnih jetnikov znaša že okrog 5.000 in tudi ječe v Italiji poznajo »stanovanjsko krizo«. Jetniki morajo živeti v nezdravih prostorih, dobivajo slabo hrano. Živijo v samotnih celicah, ne dajo jim zaposlenja in jih mučijo na vse načine. Razpasla se je jetika v teh nezdravih luknjah, v katerih mora propasti še tako trdna in odporna narava. Edino pravico, ki so jo imeli »politični« je bilo dovoljenje čitanja časopisov in knjig. Toda za časa famoznega procesa proti Bo-voneju in Sbardelottiju, ki so ju obsodili in ustrelili junija t. !.. je fašistična vlada izdala nalog vsem upraviteljem ječ, da morajo preklicati jetnikom dovoljenje čitanja knjig in časopisov, ki so jim jih prej pošiljali v ječe sorodniki in prijatelji. To je zanje hujše kot pomanjkanje zraka in hrane. Knjige in časopisi so jim bili vsaj v tolažbo in pozabljenje žalostne njihove usode, da jim niso misli otopele in razum opešal. V začetku so mislili jetniki, da je ta naredba samo začasna — tekom procesa, toda od takrat naprej niso več dobili ne knjig, ne časopisja. V obupu so začeli z gladovnimi stavkami. V Civittavecchi so najbolj neustrašeni in odporni dolgo stradali, a ves njih trud je bil zaman. Njih krik ne pride izpod zemeljskih duplin. Kulturna Evropa se ne zmeni zanje, raje slavi fašistične uspehe in trdi, da je Mussolini mož po »božji previdnosti«. Večji del političnih jetnikov je v ječah že od leta 1926. in to radi zločinov, ki jih izredni zakoni iz letošnjega oktobra navajajo kot take z retroaktivno veljavo. Zločini obstojajo v tem, da so bili »zločinci« časnikarji, poslanici sindikalni organizatorji opozicije. Na tal način je posebni tribunal izrekel stoletja kazni. Amnestija bo osvobodila le malo kaznjencev, ker se nanaša povsem na navadne zločince in politični »zločinci«, so po večini tako kaznovani, da ne pridejo pri amne stiii vpoštev. Saj poznamo velikodužnost pO' sebnega tribunala, ki obsodi vsakega, krivega ali nedolžnega ki pride v njegove kremplje, na 10 do 30 let ječe. Vsi takozvani voditelji opozicije in delavstva bodo ostali kljub amnestiji v ječah in to ravno najbolj aktivni ljudje delavskih strank in udruženja »Giustizia e libertà«. Tudi za emigrante je amnestija zelo majhnega pomena, ker jih je le malo po-miloščenih, denarne kazni pa itak ostanejo in te so zelo visoke. Tako se bo le malokdo vrnil iz inozemstva, ker so notranje razmere Italije obupne. Še nikdar ni bilo tako hude gospodarske krize kot je danes; reči moramo, da je polovica prebivalcev v Italiji brezposelnih, v ostalem pa ne zaslužijo toliko, da bi mogli spodobno živeti. In še mora puščati del svojega zaslužka fašistom v obliki raznih davkov in prispevkov, da zamore fašistični režim rediti poldrugi miljon in več parasitov v državni službi in fašistovski organizaciji. Letošnja zima bo v Italiji strašnejša kot dosedanje, zato hoče fašizem za vsako ceno uničiti svoje nasprotnike, ki ogrožajo njegov obstanek. Toda glavna skrb fašistične vlade je deset miljonov italijanskih izseljencev v inozemstvu, ki so skoraj vsi sovražniki fašizma. Mussolini se boji vojne in bi rad imel v svojih vrstah pri bodoči vojni tudi emigrante, ki pa se ne zanimajo za Mussolinijeve napoleonske težnje. Treba je torej najti novo demagoško parolo, za morebitno vojno nevarnost in združiti vse nacionalne elemente. Italijansko časopisje je v zadnjem času začelo peti »novo« pesem: Italija je preob-Ijudena in revna, potrebuje novega prostora. nove zemlje za svoje ljudi. Saj je dosti bogatih držav in kolonij, ki imajo malo prebivalstva. Poživljajo tudi emigrante in grupe antifašistov, da se pridružijo temu narodnemu pokretu. Tako hočejo ustvariti med emigracijo grupo nekakih narodnih socijali-stov, ki so objavili svoj program »Problemi dei Lavoro« (D’ Aragona, Rigola in tovariši), ki imajo svoj dnevnik v Ženevi. Verjetno je, da bo iskal Mussolini notranjih zaveznikov doma in med emigracijo z isto neženiranostjo, ki jo ima pri izbiranju svojih zaveznikov v inozemstvu. Teško mu bo uspel ta manever, če ga bo poizkusil, ker je notranji odpor protifašistični. gospodarski in politični samovladi zelo hud. Upamo, da bodo različni protesti po vsem kulturnem svetu nekaj zalegli, ker fa-žizem, ki ubija s fizično-moralnimi mukami elito delavstva in bojenikov za svobodo in prhvico, se mora prej ali slej zrušiti,:.. (Mos.) PISMO IZ ŠT. PETRA NA KRASU Št. Peter naKrasu, novembra 1932. Preteklo nedeljo je pogorel del gospodarskega poslopja posetniku in bivšemu večletnemu županu košanske občine Jakobu Dolganu iz Volč nad Košano. Kako je nastal ogenj, ni znano. Ko je hlapec po večerji pogledal po živini v hlevu, je zapazil skozi »trahtar« ogenj v seniku. Takoj je alarmiral domače in vaščane. Toda, bilo je že prepozno. ker se je ogenj v seniku hitro razširil. Komaj so odgnali govejo i živino iz hleva, že se je zrušil strop. Ker ni šel že nekaj tednov nihče na senik In je le-ta bil ves čas zaprt je sklepati, da je bil ogenj podtaknjen. Škoda je velika posebno še, ker le Dolgan ostal brez vsake krme za živino, in ker ie imel na seniku shranjen ves pridelek. Leta 1920. je zgorel posestniku Dolganu isti del gospodarskega poslopja ter je na pogorišču sezidal nov hlev in senik, pa so tudi tega objeli in upepelili ognjeni plameni! Št- Peter sledi s zidanjem vojašnic. H. Bistrici. Imamo že tri nove vojažnice, moderno urejene in opremljene. Delo na Dulah pri Neverkah napreduje z »amerikansko« hitrostjo Pravijo, da bodo sezidali nič mani kot 40 poslopij. Materija! razlagajo na vojaški postaji, ki so jo nalašč zato zgradili na progi Št. Peter—-Košana (Trst). Povsem tajne namene te gradnje si vsak drugače tolmači. Čudno je, da so si za to veliko kolonijo izbrali prostor ki je brez vode in jo morajo dovažati tudi za zidanje. Potrebne ceste bodo po končanih delih uredili, za enkrat so pa še vse začrtane Bližnje vasi bodo v zvezi s to gradnjo dobile v kratkem električno razsvetljavo. Naši ljudje, katerim so oblasti vzele zemljišča za razne javne državne in vojpe naprave, niso do danes prejeli nikakega plačila ali odškodnine. Tako rešuje fašistovski režim gospodarsko vprašanje naših kmetovalcev! (Mos.) ŽIVLJENJE OB PIVKI Iz Zagorja — pri Št. Petru na K r a s u, novembra 1932. Zima trka na pivška vrata. Takoj po vojni smo tudi pri nas preživljali zlata leta v nadomestilo za one teške, medvojne dneve, ko ie bilo stradanje pri nas udomačeno. A med vojno nismo čutili pomanjkanja denarja in se niso kopičili (jolgovi na naše domove. Naša Pivka ie kraška kotlipa. pusta, brez rodovitnih njih in travnikov. Pri nas nimamo sadnega drevja, kot ga imajo v Brkinih, pri nas nimamo rodovitnih njih kot jih ima Zg. Pivka okrog Postojne tudi brajd nimamo, kot jih imajo v Vremski dolini. Vzporedno z jugoslovansko mejo. eno do dve urj oddaljen od nas leži gozdni pas Snežnika. Gozd! Tam je pela naša sekira od jutra do večera, teden za tednom, mesec za mesecem, vsa leta po vojni. Nadoknadili- smo, kar smo v vojnem času zamudili z izsekavanjem. Vozili smo čoke v II. Bistrico in Št. Peter na Krasu in jih tam prodajali za lirce. Za vsak voz čokov smo v prvih letih dobili preko 200 lir. Domov grede pa smo nakupili koruzne moke za polento in pšenične za kruh. In še nam je ostalo: gospodinjam za sol. gospodarjem za liter vremščine. Nekaj let je že, kar, so nam oblastva prepovedala sekanje In tudi če ne bi! Kdo bo kupoval les, kje je denar? Mi Pivčani pa. ki nas naša domača zemlja ne more rediti, stradamo. Zima trka na naše domove, v gozdu je padel že prvi sneg. a kar smo doma pridelali, smo že pospravili iz shramb. Najbolj prizadeta pivška vas so Juršče, ki ležijo takorekoč že v gozdu in jih ne vidiš, dokler ne pridež v vas. Jurščani so bili že od nekdaj reveži in so se preživljali le z delom v gozdu. A ta zaslužek je že zdavnaj prešel. Danes pa Jurščani stradajo tako kot malokdo. Izseljevati se ne morejo tako kot nekdaj. Otroci beračijo in prosijo tara v Brkinih za sadje, krompir in slično, samo, da dneve prebijejo. Kmalu bo sličila ta naša vas najbolj zapuščenim vasicam Južne Italije po zaslugah skrbnega fažizma! (Mos.) KAKO FAŠIZEM SKRBI Ih NAŠ NAROD. Tolmin, 20. XI. 1932. Naš »Matjiček« res zelo skrbi zp povzOigo Tolmina, sai dolgov itak on ne bo plačeval- Sedaj zidajo nasproti občinske palače, novo mlekarno, ki bo zopet veliko breme našim davkoplačevalcem. Ne vemo pa kje bo dobival mleko, morda hoče uničiti okoliške mlekarne, morda celo Zatolminsko ki je najboljše urejena, kjer je bil vsako leto mlekarski tečaj in so ga obiskoval: mlekar; iz cele gornic soške doline? Res. Tolminci moramo biti zadovoljni ker imamo »Matjička« in z njim še cel kader dobro plačanih ljudi, ki vestno skrbijo, da se nam ja ne bi predobro godilo in se resno trudijo, da nam odvzamejo skrbi, kam z težko prisluženim denarom. TOLMIN NI ITALIJANSKI IN NE BO NIGDAR! Tolmin, 22. XI. 1932. Zadnje čase se večkrat sliši da se je Tolmin zelo potujčil, in tudi laški časopisi so prinesli cel seznam oseb ki so v zadnjem času pristopile v fašjo. Da ne bo javnost napačno poučena, fnoramo povdariti, da so Tolminci, brez par iz-VFškov kremeniti značaji,: da je to rod Tolminskih puntarjev, rod ki kljubuje in bo še kljuboval tujcu, k: ga hoče vničiti. Osebe ki so zadnji čas pristopile v fašjo so povečini priseljeni Italiani, kot vsi take »branže«, ki so dobili pri nas vsi službe, od cestnega pometača pa do podeštata. Res je med nj%ii tudi par domačinov, kateri pa so bili primorani vpisati se radi službe. Oglejmo si, kdo so ti novo pečeni fašisti? Buanovita, Daronco, Tazagotti, Ta-varo, Pampanin itd-, so sami pristni priseljenci. Cullino. Cranich. Trusiniach itd. so sami Benečani, pa tudi oni le po sili fašisti, ker drugače bi se bili že zdavnaj vpisali. Izmed domačinov so: Jakob Bravničar, Rajmond Vogrič, Rafael Fon, vsi trije občinski uslužbenci, nadalje Viktor Vogrič, uradnik pri »Montu«, Ciril Šavli, kmetijski učitelj. Mario Montanari (Gorjanov) ie tako že prodana duša, verni drug svojega svaka vulgo »Kr^impca« iz Ljubinja. Silvo Cazafura je trgovec. Radi koncesije bi se upisal tudi k Turkom, ima pa tri sestre ki se že dolgo ogledujejo po oficirskih laških suknjah No Bog z njimi... Tudi Pepi Carli ie zraven. Ubogi »Pepi«, kateremu ni mar drugega kot svoja družinica in pa da včasih upihne življenje kakemu zajčku. Makuc je Goriča :., ravnatelj »Monta« v Tolminu, tak fašist, da Bog pomagaj. Kje je pa Angustino Negro, trgovec, ki je pred vojno v Radovljici na Gorenjskem opeko nosil? On je pristni Italjan in vnet fašist, ima pa prav rad mlade deklice. No, iz zapora, kjer bi moral po zakonu sedeti vsaj nekaj let so ga izvlekli. Sprejmite ga vendar nazaj v svoje vrste, saj je vendar ves vaš! Po vsem tem sledi, da Tolmin še dolgo, dolgo ne bo fašistovski, in da bojo še mnogo jeze prestali razni »Matjijčki«. KRIZA TALIJANSKOG PAROBRODAR-STVA, NAROČITO TRŠĆANSKOG Trst, novembra 1932. — yeć smo u jednom od prošlih brojeva opširno javili o teškoj krizi, koja bije talijansko parobrodarstvo, a naročito smo se osvrnuli na teško stanje, koje vlada u koncernu »Italia«, u kojem je apsorbirano i tršćansko parobrodarsko društvo »Co-sulich«. Radi teške finansijske krize došlo je bilo i do demisije uprave. Opet je morala priskočiti u pomoč vlada, da ne doživi blamažu, jer bi slom parobrodar skog društva »Italia« bio uistinu najveća blamaža za Mussolinija. On je naime htio, da se »Italia« formira. Na posljed njoj glavnoj skupštini izabrana je nova uprava i jedno je odgovornije mjesto dobio ipak jedan Cosulich. U prijašnjoj su upravi tršćanski brodovlasnici bih naime izgurani sasvim u pozadinu. Vlada je dozvolila »Italiji« da smije izdati neke nove privilegovane dionice i tako povisiti svoj kapital. Kako se kaže imalo bi se izdati 250 milijuna tih novih dionica. Ali da će se stanje talijanskog, naročito tršćanskog parobrodarstva, time popraviti, gotovo je isključeno. Kad se potroši ta svota, što onda? Kakvo mišljenje imaju burzijanci i kapitalisti u Italiji o talijanskim parobrodarskim društvima, najbolje se vidi po ovim ci- izvrsno je sredstvo za čišćenje želuca crijeva čisti bez boli, a brzo uklanja sve želučane boli, ako se uzimlje poslije objeda i večere u malo vode n? vrhu od noža preporuča se djeci i odraslima U apotekama jedan omot stoji 4 dinara Smrtni ostaci blagopokojnog đra Sedeja preneseni u grobnicu na Sv. Gori frama: Cosulicheve dionice pale su u posljednje dane od 80 lira na 27. A ne stoje bolje ni genoveška društva koncentrirana u »Italiji«: Lloyd Sabaudove dionice pale su sa 250 na 82, a dionice Navigazione Generale Italiana sa 500 na 145... IZAZOVNA FAŠISTIČKA MANIFESTACIJA U KRKAVCIMA. Buzet, novembra 1932. — U Kr-kavcima se ovih dana održala jedna fašistička manifestacija, koja je imala vrlo izazovni kakrakter, a narod je čitavog toga dana bio terorisan od fašističke policije i fašista u crnim košuljama, koji su upravo divljački uživali u mučenju i izazivanju mirnog pučanstva, koje je i onako dosta izmučeno. Po selu su krstarili oružani odredi, vršile su se premetačine po kućama itd. Slavila se naime osma godišnjica smrti fašiste Derina, koji je pao 23 novembra okolici Pirana, kako sada prilikom ove proslave pišu fašističke novine, od ruke jednog »slava-komunista«. Ovoj svečanosti u Krkavcima prisustvovah su mnogi fašistički prvaci iz Kopra i ostalih mjesta, a bio je medju ostalima i bahati komandant kohorte milici-;e Almerigogna, koji je poznat kao krvni neprijatelj i mučitelj našeg naroda. krkavskoj crkvi odslužena je misa, kojoj je moralo prisustvovah sve pučanstvo pod prijetnjom batina i zatvora. (LICA 128 SUCA-128) u trfes&tG/l&ucc -feiefertàZ-S? fucAfSS Gorica, novembra 1932. Poznato je, da je blagopokojni dr. F. B. Sedej, gorički nadbiskup, bio privremeno pokopan na groblju na Svetoj Gori. Na dan prve obljetnice njegove smrti bili su smrtni ostaci blagopokojnog dra. Sedeja preneseni iz privremenog groba u kriptu, koja je za njega priredjena u crkvi na Svetoj Gori. Ovom prenosu smrtnih ostataka dra Sedeja prisustvovale su civilne i crkvene vlasti iz Gorice. Da kosti našeg velikog pokojnika nisu ni sada mirne, u to smo uvjereni. Čekaju triumf jednog naroda i pobjedu pravde. LETINA NA GORIŠKEM Gorica, novembra 1932. Kot običajno smo tudi letos na Martinovo poskušali novo vino, jedli kostanj obenem pa razmišljali o letini. Trgatev ni bila bogve kako zadovoljiva. Vremenske neprilike, posebno obilni dež je povzročil da se ie trgatev zavlekla in da je grozdje začelo gniti. Radi tega trpi kakovost vina. Letos ie trta res bogato obrodila, tako, da količina pridelaneea vina ie enaka lanski. Cena grozdja je bila razmero višja od lanske in tudi cene vinu razriieroma rastejo. Toda kupcev pa le ni, in kot vse kaže jih tudi ne bo. Le s težavo bosta vnovčila naš Bric in Vipavec težko pridelano kapljico. Starega vina so še vse kleti polne. Ker je bila cena zelo nizka, kupcev pa malo, je vina večinoma ostalo doma. Našega vinogradnika so uničile slabe povojne razmere. Pred vojno se je vino naše sončne Goriške v velikih množinah izvažalo v severne dežele bivše Avstrije. Sedaj pa je ta trg za naše kraie popolnoma zaprt z mejami in carinami. Drugo veliko škodo nam povzroča konkurenca italijanskih vin vsled česar- naša vina ne pridejo v poštev za izvoz v staro Italijo. Tretja nadloga, ki je zelo hudo zadela našega kmeta je današnja svetovna kriza za agrarne pridelke. Isto kar velja za vino, velja tudi skoraj za vse druge naše pridelke, ki se morajo omejiti isključno le na domači trg. Tako je s cvetlicami, sadjem zelenjavo. Prej so imenovali Gorico »dladem Avstrije«, danes pa smo dvakrat ubogi: duševno in materijalno. Take so naše misli, pijemo rebulo, pe-s silo ali z goljufijo. Prvo dela lev, drugo čemo kostanj in upamo v boljše čase. (Mos). RIJEKA U STILU TEATRA. Rijeka, novembra 1932. Preko četiri godine zatvoren je općinski teatar na Rijeci, jer je kroz sve posljednje te godine bila situacija u gradu takova, da se nije moglo ni pomisliti na teatar i zabave. Ove godine se medjutim općenita situacija toliko »poboljšala«, privreda je »procvala«, promet u luci dosegao je zadovoljavajuću visinu, trgovine i tvornice »rade«, kavane su uvijek »dubkom pune« »zadovoljnog svijeta«.. Uzevši dakle sve to u obzir odlučila je riječka općinska uprava, da se tokom mjeseca decembra ove godine nakon duge stanke ponovno otvori Teatro Verdi, Treba općinstvu dati prilike, da se nakon »užurbanog« dnevnog posla i rada malo razonodi i da se ne zaborave stare umjetničke i vesele tradicije Rijeke. Pošto je sezona unaprijed osudjena na deficit, to je riječka općina votirala iz svog skroz na skroz pasivnog budžeta malenkost od 50.000 lira subvencije! Izgleda, da je ova odluka u saglasnosti s fašističkim kalendarom za buduću godinu po kojemu se za buduću godinu predvidja pet internacionalnih kulturnih kongresa, nekoliko glazbenih svečanosti, 400-gođišnjica Ariostova, kongres fašističkih sveučililištaraca, nekoliko umjetničkih izložbi itd. Sve dakle samo — duševna hrana- Tako je i na Rijeci! Kad nema rada i zarade da bude bar šale i zabave. Danas ne vjeruje na Rijeci nitko više u ništa, ni u Ducea, ni u Gom-bosa, pa sad, ajde da se malo ljudi udobrovolje teatrom i da se dade štofa za talijanske novine da iskoriste ovu opernu sezonu, kao dokaz — blagostanja na Rije-j ci. Čudni su ti Riječani. Bijeda, glad i 1 teatai. . Zbilja je sve to — teatar... /'Eroi 49. ir1 ________ PRIMORSKI AKADEMIKI III. REDNI OBČNI ZBOR KLUBA JUGOSL. PRIMORSKIH AKADEMIKOV V LJUBLJANI V Doneđeljek, 7. t. m. je odbor K. J. P. A. polagal svojemu članstvu račune o svojem delu v preteklem poletnem semestru. Občni zbor je otvoril poslovođeči predsednik tov. Bidovec Stane ob 14 9 uri zvečer. Po pozdravu prisutnim starešinam na čelu s predsednikom, privatnim docentom in odvetnikom g. dr. Borisom Furlanom in članstvu ie predsednik prebral pismeni pozdrav bralskega Kluba Koroških Slovencev v Ljubljani, s katerim je naš klub v najtesnejših stikih. Z občnega zbora je bila bratom Korošcem poslana zahvala z zagotovilom. da jim ostanemo zvesti kot bratje z brati. Nato ie prešel tov. Bidovec na svoje predsedniško poročilo. Po tem je poročal tajnik tov. Lavrenčič in blagajnik tov. Legiša. Iz poročila se je videla velika razgibanost v klubu, ki je bila v veliki meri tudi le posledica iz ostalega akademskega življenja naše Aleksandrove univerze. Ni popolnoma nič čudnega, če je tudi primorski akademik padel v toliki kaos potrebnih (a največ nepotrebnih!) debat, ki so si dnevno sledile v posameznih akademskih društvih in med samimi poedinci. Vsakdo bo težko razumel globlji pomen vseh vzrokov. ki so vodili posamezne frakcije in skupine akademikov. Dejstvo pa je, da je naša celotna akademska mladina na razpotju in si išče prave poti in usmjerjenosti, katera ji bo potreben credo v vsem poznejšem življenju. Ničmanj slabše, če še ne najslabše je bilo v našem klubu. Kajti lepo ie reči:-vsak pristaš katerega koli svetovnega nazora ima mesta v našem klubu, kar je teoretično mogoče, v praksi pa_ je vse kaj drugo! In na žalost smo imeli ravno v tej pretekli poslovni dobi dovolj izkušenj. Res je tudi, da ravno zadnji meseci ob koncu šolskega leta so bili na naši univerzi najhujši. Univerza je bila skoraj neprestano zaprta. Za karakterizacijo bo pa to menda dovolj! No. nam je bil končen izhod izredni občni zbor. ki se je vršil v mesecu juniju. Na tem občnem zboru je demisijo-niralo več odbornikov s samim predsednikom tov. Hrovatinom Viktorjem na čelu in izbran je bil poslevodeči odbor. „Jz ras. Ta odbor, kateremu le načeloval tov. Bidovec ie tekom počitnic na več sejah in sestankih rezčistil megleni položaj kluba, katero nalogo je tudi Imel od samega izrednega občnega zbora. Če bi odbor tekom počitnic izvršil samo to, bi bilo več kot dovolj. Sedaj bo pač. kakor vse kaže. mogoč u razvoj v vsakem oziru. A odbor je šel še dalje. Ekskurzija po našem Koroškem, katere se je udeležilo številno članstvo v teku 14 din, (da se i e ta važna zamisel mogla realizirati ere zahvala predvsem Družbi Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, našemu banu dr. Marušiču, konzorciju »Jutra*, našemu županu in predsedniku matičnega društva »Soče« dr. ju Pucu. Zbornici TOI v Ljubljani), je jasen dokaz, da so se tovariši v polni meri zavedali svojih nalog. Preskrbeli so nam Jokal v centru mesta, kar ni tako lahko in to vedo vsi oni. ki so si že ponovno stavljali isto kot pno glavhih nalog. Skoro istočasno z ekskurzijo so pričeli misliti na brošuro, ki bi io izdal naš klub. V ta namen je že razposlanih nad 16.000 znamkic, propagandnih markic, katere nam bi omogočile izdajo omenjene brošure. Sestavljajo se že odbori redaktorjev brošure, debatira se in skoraj bi lahko rekel, da so glavne osnovne smernice_ že podane. Najrazveseljiveiše se mi zdi dejstvo, da se je klub odločil, da izda Jako potrebno brošuro namenjenu celotni jugoslovanski omladini čisto s svojimi mladimi, svežimi močmi, neodvisno prav od nobenega in to v vsakem pogledu, ter popolnoma v smislu zadnjih idejno-programatičnih sestankov. Ko so pa v jeseni pričeli zopet tenden-ski sestanki se ie oživela misel na prepotrebno sodelovanje z našimi srednješolci. Že se kažejo vidni uspehi. Kot najvidnejše s katerim se lahko ponaša odbor je organizacija »Primorskega večera« v radio-Ljubljana na dan 12 žalostne obletnice Rapalla v soboto 12. t. m. Iz ostalega tajniškega poročila sledi, da je klub prirejal redne tedenske sestanke z aktulenlmi predavanji; tov, Ferjančič: Naravno-pravna zaščita narodnih manjšin; tov. Figar: Naša emigracija in antifašisti; tov. Božič: Omladinsko-emigrantski pokret: tov. Ža- gar: Politični položaj v Jul. Krajini: tov. starešina ing. Janko M a č k o v š e k : O na-rodno-obrambnem delu; tov. stareš. dr. Berce: O versko-kulturnem položaju v Jul. Kraiini; tov. starešina Ivo Grahor: O socialnem stališču emigrantske mladine in tov. stareš. dr. Hlavaty o Jadranskem vprašanju je kot zadnji predaval ob zaključku akademskega leta. Po počitnicah Pa je bil prvi sestanek posvečen Koroški, na katerem so poročali o ekskurziji vsi trije voditelji posameznih skupin. Najvažnejši sestanki, ki nam bodo kot mejnik vsega delovanja v klubu so naslednji idejno-prograinatični referati: tov. Bidovec: Odnosi emigracije do domačinov in javnega življenja v Jugoslaviji: tov. Medvešček: Dolžnost primorskega akademika do naroda, posebej do lulijske Krajine in koreferat tov. Bidovca o isti temi: tov. F e r j an č i č : Delo primorskega akademika v emigrantskem pokretu. Na vsèh teh večerih smo si ob burnih debatah, v katere so posegali vsi akademiki različnih svetovnih nazorov, izkristalizirali in našli skupno osnovno podlago za nadaljne delo. Izdana bo tudi interna rezolucija kot jedro vsega razglabljanja. Samo ob sebi se razume, da nismo pozabili na vse one žalostne obletnice, ki so nam večni porok naše zmage. Ker ni bil možen sestanek ob obletnici junaške smrti bazovških junakov je bila v ta namen sklicana odborova seja. Za 17. oktobra o priliki spomina na našega prvega vzor-vo.dnika in mučenika je klub na rednem sestanku mnogoštevilnega članstva priredil komemoracijo z govorom tov. Ferjančiča. Isti tovariš je komemorira! tudi teden dni pozneje našega vipavskega štu-denta-vzornika Draga Bajca. Društveni inhibit ie dosegel štev. 109 in ekshibit 310. V stikih smo bili z akad. društvom »Jugoslavija« v ČSR, nekaterimi redakcijami inozemskih listov, posebej nadvse prijateljsko sodelovanje je bilo z listom »Siidtiroler« v Insbruku. Iz blagajniškega poročila izhaja predvsem dokaz velikega pojmovanja odbora v socialnem skrbstvu in sicer le bilo izdanih podpor in brezobrestnih posolil v skupnem znesku Din 2.850_____ Dohodki: 1.806 din ter denar, ki je šel v blagajno ekskurzije. Celotni promet je prišel do 5.147,67 Din. V imenu reviziionalnega odbora je poročal abs. iur. tov. Bačič. Ugotovil ie, da ie celotni odbor v tej poslovni dobi storil vse. kar je bilo možno storiti. Predlagal je absolutorii celotnemu odboru, posebej s pohvalo bivšemu predsedniku in sedanjemu poslov, predsedniku. Sledile so volitve v novi odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik: Bidovec, v ostali odbor naslednji: Lavrenčič. Mrmolja. Per-netova, Suler, Laharnar, Valen- tinčič, Kodrič in Kramer. Revizorji: abs. jur. Bačič, Hrovatin in Tonkli. O okvirju našega občnega zbora se je vršil tudi občni zbor starešinske družine kluba v navzočnosti 12 starešin. Poročali so predsednik dr. Boris Furlan, tajnik Aleksander Štrekelj in kot blagajnik Mr. ph. S e g a. Predsednik je v svojem govoru odgovarjal predsedmku kluba in analiziral vzroke, ki so krivi, da ne pride do ožjega sodelovanja med samimi starešinami in aktivnim članstvom. Opozor-jal nas ie predvsem, da moramo veliko, veliko študirati vse probleme, ki se nam dnevno stavljajo pred oči. Deloma mu je ugovarjal tov. star. g. prof. Rudolf. So pač tudi problemi, katere ne smemo pustiti samo študiju pač pa jih moramo takoj uvajati v kar smo itak poklicani. Razveseljivo je bilo predvsem blagajniško poročilo, iz katerega ie razvidno v koliki meri je nam ravno starešinska družina v pomoč. Radi premale udeležbe in na predlog tov. stareš. g. načelnika Iva S a n c i n a se je sklenilo, da se vrši drugi občni zbor čez 14 dni. Povsem značilen je tudi predlog, ki je bil iznešen, namreč, da se starešinska družina pravno osamosvoji. Ta predlog je bil v nekoliki zvezi s predlogom samega kluba, da se redno članstvo podaljša za dve leti po diplomi. Gotovo je, da bo skoro gotovo postal tudi za nas zadnji predlog aktuelen! Tekom slučajnosti so posegli v debato tov. starešina dr. Rado Sfiligoj, prof. Rudolf, dr. Berce, ter odvetnik iz Maribora dr. Fornazarič. Zadnji je nam v daljšem govoru prednašal vsa pereča vprašanja, ki so vredna, da se jih loti primorski študent. S pozivom k še vztrajnejšemu zunanjemu delu kluba in sicer v poglabljanju stikov med klubom in ostalimi emigrantskimi organizacijami, (kot jih je doslej vedno gojil!) ter na pot splošne zmage, je predsednik zaključil v vsakem oziru uspeli III. redni občni zbor malo pred polnočjo, s. I. II. REDNI OBČNI ZBOR STAREŠINSKE DRUŽINE KLUBA JUGOSL. PRIMORSKIH AKADEMIKOV V LJUBLJANI Novi odbor družine, — Razmišljanja o pravni samoosvojitvi starešinske družine od aktivne edinice. Ljubljana, dne 30, novembra 1932. Starešinska družina, ki združuje nad vse razveseljivo število uglednih primorskih akademskih starešin, ne glede na politično usmerjenost in le z enim ciljem: kako v čim večji meri moralno in materijalno pomoči mladim in svežim borcem velikega in plemenitega cilja, akademikom iz Julijske Krajine, Je zborovala 7. in 26. m. m. Zadnje zborovanje v mali banketni dvorani hotela Metropol na Masarykovi cesti je bilo le nadaljevanje prejšnjega v okviru rednega obč. zbora K. J. P. A. v klubskih prostorih. Delno oz. malenkostno poročilo o tem je že v samem poročilu klu-bovega občnega zbora. Zborovanje je pretečeno soboto otvoril ob 9 uri zvečer in dalje vodil predsednik dr. Boris Furlan. Pozdravil je zbrane gg. starešine in lepo število aktivnega članstva. Prešel je takoj na dnevni red in sicer na volitve. Ker je bila uložena ena sama lista, je bila ista tudi soglasno izvoljena. Predsednikom je bil izvoljen zobozdravnik dr. Robert Hlavaty, v ostali odbor kot podpredsednik: naš pisatelj Narte Velikonja, tajnik: dipl. iur. Pavle Marc, blagajnik: zdravnik dr. Josip Prodan, kot odborniki: magistralni gradbeni nadsvetnik ing. Janko Mačkovšek, sodni svetnik Žigon Alojz ter ravnatelj ing. agr. Roda Lah. Za revizoorja pa sta bila izvoljena: bivši predsednik dr. Furlan in mr. pharm. Drago Sega. Predsedujoči starešina je v njemu lastnem šaljivem tonu opravičeval »izmenjavo straž« in izgotovil glavne vzroke, med katerimi je preobremenjenost posameznikov eden glavnih. Nepotrebno je skoraj povdarjati s kakšnim navdušenjem smo pozdravili novo izvoljene prijatelje na, čelu z našim dr. H1 a v a t y-em kot pretsednikom družine, želimo le eno, da kadar mu bode količkaj preostalo časa naj pride med nas, kjer bo nas spoznaval in nam bo tako v stalno oporo v vseh naših težnjah in ostalem delu, ki nas še čaka. Glavna točka dnevnega reda obč. zbora je bila seveda naslednja. G. starešina dr. Furlan je prešel na razpravo o razmišljanju morebitne oportunosti popolne samoosvojitve starešinske družine od aktivne edinice in v katero so posegli mnogi starešine in tudi kolegi, akademiki. Predsedujoči je takoj v zašetku povdarjal, da je razprava na dnevnem redu čisto v smislu »sine ira et studio« in sam analiziral nekatere argumente, ki so govorili pro in drugi zopet contra. Gotovo je eno, da bo družina z pridobitvijo pravne neodvisnosti v bodoče dobila le še večji razmah, to pa zopet le tedaj, če se bo novi odbor v polni meri zavedal naloge, ki mu je dana in, če bo občutil ono silno težo, ki leži nad vso -inteligenco iz Julijske Krajine — nezainteresiranost za obči emigrantski problem! Novemu odboru je sicer formalno pri-puščeno, da končno sklepa ali za pravno samoosvojitev od kluba ali ne. želeti je, da se kmalu odloči za samoosvojitev, ker tako zahteva itak sama nova univerzitetna odredba. Zadnja točka dnevnega reda so bile slučajnosti. Pri tej točki se je mnogo govorilo o družabni prireditvi, ki jo klub priredi 11. februarja prih. leta v prostorih tukajšnjega Sokola I. na Taboru. Gospodje starešine so znova dokazali veliko naklonjenost do nas, kajti obljubili so nam vso pomoč. — Nato je povzel še besedo novoizvoljeni predsednik, ki se je zahvalil za zaupanji starešin in zaključil nad eno uro trajajoči in nad vse uspeli zbor — ter nas povabil... k »Levu«! Težko je oceniti veliko delo, ki ga je do sedaj napravila starešinska družina. Nad vse dobro vedo pa oni, kateri so bili deležni dobrot družine. In to je menda dovolj! Iz blagajniških knjig, katere je vodil z vso skrbnostjo in največjo požrtvovalnostjo g. mr. pharm. Sega, se vidi, gotovo najbolje, največji uspeh, ki ga je družina imela tekom svoje druge poslovne dobe. Naj govore številke: Saldo iz I. poslovne dobe, v blagajni Din 1338.95. Dohodki: članarina Din 3030.—, preostanek na članarini Din 750.—, nabiralna akcija za Slavikov podporni fond Din 3830.—, razprodane knjige, katere je podaril družini g. starešina, direktor tukajšnje agencije »Avala« dr. Birsa Din 80.—, t. j. dohodki skupaj Din 7690.—. Izdatki so bili naslednji: upravni stroški Din 676.10, podpore in brezobrestna posojila aktivnim članom in sploh emigrantom Din 7515.—, skupaj Din 8191.10. — Saldo v blagajni Din 838.85. Ker je vprašanje akademskega starešinstva postalo aktualno tudi za bratski Istarski akademski klub v Zagrebu je skoraj gotovo, da bomo v najkrajšem času dobili dve eminentno važni organizaciji in želeti je, da naša emigrantska Zveza ne pridobi samo na številu — pač pa naj se