PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Dbberdob« v -Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
^m,l1n9ruvprvm Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 2 (13.233)
Trst, sreda, 4. januarja 1989
Ob odločnem nasprotovanju večine evropskih zaveznikov
Washington skuša sedaj zmanjšati razsežnosti svojih groženj Libiji
Satelitski posnetki niso zadosten dokaz - Amerika je že dokazala pičlo verodostojnost svojih dokazov oh bombardiranju Tripolija leta 1986 - Napad groba kršitev mednarodnega prava
Jedrska letalonosilka Roosevelt je med najsodobnejšimi ameriškimi strateško-udarnimi, ki so jo splavili lani	(Telefoto AP)
WASHINGTON - Ameriški satelitski posnetki domnevne tovarne kemičnega orožja v libijski Rabti niso prepričali zahodnoevropskih zaveznikov. Italija in ZRN nasprotujeta pogrošnim ocenam, podobnega mnenja so tudi Francozi, ki trdijo, da posnetki niso noben dokaz, sprašujejo se le, zakaj farmacevtsko tovarno v Rabti varujejo raketne baterije. V Parizu pa se obenem sprašujejo, zakaj Američani ne pristanejo na Gadafijevo ponudbo, da bi tovarno pregledali mednarodni izvedenci. Posnetkom verjame le Thatcherjeva, ki pa se ne strinja z morebitnim vojaškim napadom.
V takem položaju Washington skuša sedaj prikazati odhod letalonosilke Roosevelt in drugih dvanajstih vojnih ladij kot navadno, rutinsko misijo. Prav tako skušajo opravičevati prekomerno povečanje udarne moči sredozemskega brodovja (s prihodom letalonosilke Roosevelt ne bo Sredozemskega morja zapustila letalonosilka Kennedy) s trditvami, da je občasno povečanje 6. sredozemskega brodovja povsem normalno. Glasnik Pentagona Mel Sundin je ob vsem tem poudaril, da take misije ni mogoče pripraviti preko noči, tako da nima nobene povezave z bombnim atentatom na ameriški jumbo in z libijsko tovarno kemičnega orožja.
Tem zagotovilom pa le redki verjamejo. Amerika je spremenila svoje zadržanje, ko ji je postalo jasno, da bi v morebitnem napadu na Rabto ostala osamljena. V Zvezni republiki Nemčiji med drugim poudarjajo, da bi ZDA v napadu na Rabto kršile mednarodno pravo tudi v primeru, da bi v Rabti res izdelovali kemično orožje. Mednarodna
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Atentat RB na poddirektorja zapora Rebibbia
RIM — Rimski vod rdečih brigad je sinoči nekaj po 19. uri, izvedel krvav teroristični napad na poddirektorja rimske kaznilnice Rebibbia Egidia De Luco, ki je bil ranjen v noge. Do streljanja je prišlo v kraju San Polo dei Cavalieri, na cesti, ki pelje proti Tivoliju. De Luca je bil za volanom svoje crome, za njim pa se je peljal s službeno pando njegov osebni stražar. Na kraju, kjer se cesta zoži zaradi del, je pando in cromo prehitel velik teman avto, ki je nato De Lucovo vozilo blokiral. Iz avta je stopil mladenič, ki je najprej zakričal poddirektorju De Luci, naj stopi iz avta ter dodal, da gre za akcijo novih rdečih brigad. Še preden je izrekel vse to, je začel streljati na De Luco, vendar je pri tem pazil, da ga ne bi prehudo ranil.
Medtem je iz pande skočil de Lucov stražar, ki je s svojo službeno beretto izstrelil več krogel proti teroristu, ki ga je najbrž tudi ranil, saj je iz avta stopil njegov pajdaš, ki mu je pomagal nazaj v avto, vozilo pa je zatem izginilo neznano kam.
Na kraj atentata so prispeli rimski karabinjerji, ki vodijo preiskavo, medtem ko so De Luco odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rane na nogah, zaradi katerih se bo moral zdraviti dva meseca.
Železarska kriza spodbuja polemike zaradi neustreznih političnih izbir
Delno zaprtje železarne v Bagnoliju
bi terjalo tn tisoč delovnih mest
NEAPELJ Neapeljski železarji so včeraj ponovno stopili na ulice, kot že neštetokrat v zadnjih desetih letih, da bi protestirali zoper odločitev Evropske skupnosti, da zapre železarno Ilva v Bagnoliju. Če se bo odločitev uresničila, bo ostalo brez dela 3 tisoč delavcev, ki so zaposleni v kavper-jih in plavžu. Pri tem ne gre pozabiti, da je železarna v Bagnoliju najsodobnejši tovrstni objekt v Evropi.
Neapeljski delavci so se včeraj zjutraj zbrali najprej v Bagnoliju na kratkem zborovanju, ki so se ga udeležili tudi člani sindikalnih gibanj, govoril pa je le član tovarniškega sveta. Takoj nato so se delavci podali na ulice, vendar so se tokrat izognili neapeljskim upravnim palačam. Lanskega junija je namreč prav pred sedežem deželne uprave prišlo do hudih izgredov. Delavci pa tokrat niso prizanesli neapeljskemu županu Lezziju, ki je spremljal njihov sprevod, tako da sp ga morali javni reditelji dobesedno odvleči iz Povorke. Železarji so okrog poldne zasedli glavno železniško postajo in za več ur ustavili železniški promet. Čeprav je tu posegla policija, se je demonstracija zaključila brez neredov. Do poznih večernih ur so nato delavci ostali v železarni, člani tovarniškega sveta pa so že napovedali še ostrejše oblike protesta. Prihodnji teden, in sicer 12. januarja, bo v Neaplju splošna stavka, saj je že včeraj ves tamkajšnji delavski svet podprl protest železarjev.
Problem železarne v Bagnoliju pa vse bolj dobiva tudi politični značaj. Minister za javno udeležbo Fracanzani je v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Železarji iz Bagnolija so odločno protestirali na železniški postaji	(AP)
Oviran polet radikalne transnacionalnosti
VOJMIR TAVČAR
TRST - Bodo odpotovali? Ne bodo odpotovali? Hamletovski dvom je včeraj zaznamoval zasedanje federalnega sveta radikalcev, predvsem pa delo novinarjev, ki zasedanju sledijo. Obvestila o domnevnem odhodu m o zopetni odložitvi so si sledila kot na tekočem traku. Najprej bi moral radikalni miniparlament odpotovati v Bohinj včeraj zjutraj, nato ob pol dveh, nato ob petnajstih, nato... kdo ve?
Prosto po Frassici, je bil odhod radikalcev v Mladinski dom v Bohinj, kamor jih je povabilo predsedstvo ZSMS, prava uganka, ki ji nihče ni vedel odgovora, ker je življenje kot kviz. Vprašaj načrtovanemu potovanju Pa niso pripisale oblasti ne tostran ne onstran meje. Vzrok uganke ni bil noben politični zapletljaj, pač pa zaskrbljenost prevajalcev, ki so se začeli spraševati, ali se jim lahko kaj pripeti onstran meje, saj je vendar
beograjska vlada prepovedala kongres v Zagrebu. Ali bi jim selitev v Bohinj morebiti profesionalno škodila? Ali bi v prihodnje lahko imeli težave za delo v Jugoslaviji? Ker
si sami, in tudi radikalna stranka, ki jih je najela, niso znali odgovoriti, so sklenili, da ne odpotujejo v Bohinj, dokler ne dobijo za to uradne avtorizacije. Od koga? Od jugoslovanskih ali slovenskih oblasti, je bil generični odgovor.
Šele v večernih urah je bil gordijski vozel dvomov presekan. Kaže, da so bile težave rešene in da bo federalni svet danes dopoldne le odpotoval s prevajalci vred, čeprav glede na včerajšnje izkušnje dodatni zaplet-ljaji niso izključeni.
Zakaj pa so predstavljali prevajalci tolikšen problem? Glede na večnacionalno sestavo federalnega sveta, radikalni parlament brez prevajalcev dejansko ni sposoben razprave in komuniciranja. Prevajalci pa postajajo tako možna ovira poletu transnacionalnosti.
Negotovost v zvezi z odhodom je pogojevala razpravo federalnega sveta, ki je za uho, nenavajeno besedišča radikalcev, težko dojemljiva. Nedvomno pa je bil še večji vzrok nejasnosti samo bistvo nove radikalne stranke. Transnacionalnost, kaj je to? Radikalci sami, ki o njej sicer veliko govorijo, tudi sami ne znajo jasnega odgovora. In to je popoldne priznal eden od zgodovinskih voditeljev Gianfranco Spadaccia, ki je poudaril, da mora PR svojo vizijo 'prevesti'1 v konkreten politični načrt.
V glavnem se je razprava včeraj trudno vlekla v pričakovanju morebitnega odhoda in ob ploskanju vsaki novici, da je ta ali oni potrdil vpis in prispeval tolikšno in tolikšno članarino. Radikalci iščejo svojo novo pot, iščejo protislovlja in probleme, ki bi jim omogočili, da se otresejo sedanje sivine. Pri tem pa jim morebitne neutemeljene prepovedi bolj pomagajo od zavestne nepozornosti.
Šest mrtvih v Leninakanu
Nov potres v Armeniji
MOSKVA — V Armeniji se še ni zaključilo tragično sosledje naravnih katastrof. V noči na Silvestrovo je nov močan potresni sunek povzročil smrt šestih oseb v Leninakanu. Potresni sunek je bil jakosti šeste stopnje po sovjetski lestvici (lestvica je obsega dvanajst jakostnih stopenj). Novi potres je hudo poškodoval poslopja, ki so nekako le prenesla tresljaje 7. decembra, ko se je dobršen del mesta Leninakan sesul ali pogreznil v zemljo.
Nove žrtve potresa so bili člani iste družine in so stanovali pod isto streho. Hiša, v kateri so si uredili zasilno bivališče pa se je porušila že po prvih tresljajih. Namestnik direktorja tiskovne agencije Armenian Press pa je izjavil, da bi lahko novi potres povzročil še večje število žrtev, saj je dejansko nemogoče vedeti, kje si je kdo uredil zavetišče in koliko ljudi sploh še tava med ruševinami težko prizadetih mest.
Potresence, ki niso hoteli poslušati oblasti in niso zapustili rodnih krajev, mučijo mraz in izredno neugodne vremenske razmere. Prizadeto deželo že nekaj dni prekriva gosta megla, ki jo občasno zgostijo snežne padavine. V večini krajev so na delu ekipe, ki bodo morale odstraniti vse ruševine in omogočiti tako pripravo bodoče gradnje novih mest. Vrhnje plasti ruševin so sicer že odnesli, preostaja pa še delo v globini. Po mnenju koordinatorjev, ki skrbijo za urejevanje gradbenih del, bi morali tako v kratkem zaključiti tudi iskanje trupel, ki najbrž še ležijo pod odpadnim materialom.
Reševalci so že pred desetimi dnevi prekinili z iskanjem preživelih, vendar kaže, da so prav konec prejšnjega tedna našli neko žensko, ki jo je potres iznenadil v pekarni. Kljub mrazu in primanjkovanju hrane, naj bi ženska preživela do trenutka, ko so jo povlekli izpod ruševin. Zdravniki so ji vbrizgali v žile hranilne tekočine in vodo, v nekaj minutah pa je ženska izdihnila, najbrž zaradi zastrupitve krvi. Tovrstna smrt je najbolj običajna v primerih večdnevnega ležanja pod ruševinami, saj se zaradi nezaceljenih ran ali prisilne nepremičnosti mišic zbere v telesu veliko strupenih snovi, ki zastrupijo krvni obtok, kakor hitro se telo premakne.
Armenska tiskovna agencija je včeraj vsekakor demantirala vest, ki so jo menda posredovali francoski in italijanski reševalci, da so v Spitaku, kjer je delo bagerjev dejansko že zaključeno, našli 17 preživelih delavcev. Skupina delavcev, naj bi ostala zaprta v nekem skladišču, kjer naj bi se skoraj mesec dni pre-življalja s hrustanjem žitnih zrn in pitjem staljenega snega. Vest je bila dejansko težko verjetna, saj je bilo že vprašljivo dejstvo, da so preživeli toliko časa v prostorih, kjer je'bilo nekaj snega - kar pomeni, da je imel do njih prosto pot tudi ledeni veter, ki piha v deželi. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je v Spitaku temperatura padla tudi na -25 stopinj Celzija, v takih okoliščinah pa človek res ne more dolgo preživeti.
e Ameriške grožnje
konvencija iz leta 1925 namreč prepoveduje le rabo kemičnega orožja, ne pa izdelave in posesti. Evropske zaveznike med drugim ne prepričujejo ameriški dokazi, saj se še spominjajo »neizpodbitnih« dokazov o libijski vpletenosti v bombnem atentata na neki berlinski disko klub. Reaganova administracija je namreč pred tremi leti s takimi dokazi opravičila piratski letalski napad na Tripoli. Pred slabim mesecem pa je berlinsko sodstvo ovrglo sum o libijski vpletenosti v ta bombni atentat. V ameriške dokaze sedaj marsikdo upravičeno dvomi. Že res, da na satelitskih posnetkih vidimo ob domnevni farmacevtski tovarni protiletalske raketne baterije in vzlez-tne proge za lovce prestreznike, kar je nedvomno čudno. V državi, ki ima tako čudaškega voditelja, pa ne bi smeli presenetiti niti taki izredni obrambni ukrepi. V vsakem primeru pa bi bil nedopusten kakršenkoli vojaški poseg.
To so včeraj poudarjale skoraj vse italijanske politične sile. KD pomenljivo poudarja, da se z orožjem ne more odpraviti nevarnosti kemičnega orožja. To vprašanje je treba reševati in rešiti s pogajanji.
Od 7. do 11. januarja bo v Parizu mednarodna konferenca o kemičnem orožju. Prav tu bi morale podpisnice ženevske konvencije iz leta 1925 razširiti tedanjo prepoved uporabe tudi na izdelovanje in posest. Navsezadnje so ZDA skupaj s Sovjetsko zvezo naj večje proizvajalke kemičnega orožja. VVashington bo sedaj poskušal doseči, da bi OZN dobila posebna pooblastila, ki bi omogočila mednarodne preiskave o rabi kemičnega orožja tudi v primeru, da bi se kaka država uprla taki preiskavi, kot je to storil Irak v napadih na kurdska oporišča.
• Zaprtje železarne
teh dneh tarča številnih kritik, zlasti s strani sindikata. Včeraj pa so se nanj znesli tudi socialisti, ki so ostro ocenili njegovo zadržanje in popuščanje pod pritiskom odločitev ES. PSI meni, da si mora Fracanzani sedaj prevzeti odgovornost za tistih 3 tisoč delovnih mest, ki jih je sam postavil na prepih. Socialisti so namreč prepričani, da železarna v Bagnoliju ne bo imela več iste vrednosti, če bodo zaprli njen najpomembnejši oddelek. Fracanzaniju pa očitajo tudi, da je pasivno sprejel načrt o reorganizaciji evropskega železarstva, saj ni nikoli prišlo do učinkovitih pogajanj med Italijo in prizadetimi železarskimi sektorji ostalih držav članic ES. PSI nadalje grozi, da so pripravljeni poseči tudi na pristojnem evropskem sodišču, če v ES ne bo prišlo do ustreznejše reforme železarskega sektorja oziroma do preklica nedavnih odločitev, ki najbolj kaznujejo prav Italijo. Za Fracanzanija pa so se posredno zavzeli republikanci, ki poudarjajo, da je bilo zaprtje železarne v Bagnoliju že dalj časa predvideno in da je to pač cena, ki jo je treba plačati zaradi številnih neustreznih političnih izbir javnega železarstva.
Po grožnjah in opozorilih švedski letalski družbi SAS
Iz strahu pred terorističnimi napadi izredni varnostni ukrepi na letališčih
RIM, BUDIMPEŠTA, STOCKHOLM V Italiji so sprožili tako imenovani »rdeči alarm«, da bi zavarovali vse morebitne cilje terorističnih napadov. Največjo skrb so posvetili mednarodnim letališčem, zavarovali pa so tudi tuja veleposlaništva in konzulate, sedeže mednarodnih organizacij in tujih družb. Budnost so okrepili tudi na železniških postajah in na mejnih prehodih. Prejšnjo noč je na milanskem letališču Malpensa prisilno pristal boe-ing 737 tunizijske letalske družbe Tunis Air, ker je neznanec telefoniral milanski kvesturi, da je na krovu peklenski stroj. Pirotehniki so po večurnem iskanju ugotovili, da ni na krovu nobene bombe, tako da se je lahko letalo vrnilo v Tunis.
Podoben položaj je tudi drugod po Evropi. Madžarsko notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da so 31. decembra sprejeli telefonsko sporočilo nekega.Arabca, ki je izjavil, da so pri-
padniki neke iranske šiitske organizacije podtaknili bombo na ameriški jumbo, da bi se maščevali za sestrelitev iranskega potniškega letala nad Zalivom. Neznanec je tudi povedal, da so v neko letalo švedske letalske družbe SAS podtaknili podoben peklenski stroj.
Madžarsko notranje ministrstvo je takoj obvestilo Interpol in švedske oblasti. Od 1. januarja so torej na švedskih letališčih poostrili nadzorstvo do take mere, da letala švedske družbe SAS vzletajo tudi z večurno zamudo, saj na letališčih odpirajo celo kovčke. V zadnjih dneh so namreč Švedi prejeli še tri taka opozorila.
Na sliki (telefoto AP): z žerjavom dvigajo na tovornjak del repa ameriškega jumba, ki je 22. decembra strmoglavil nad škotskim Lockerbi-jem.
PLO in ZDA bodo sodelovale v protiterorističnem boju
VVASHINGTON — PLO je pozitivno odgovorila na uradno prošnjo was-hingtonske administracije, da bi sodelovala pri iskanju krivcev za bombni atentat na jumbo ameriške družbe Pan Am, ki je strmoglavil na Škotskem. Namestnik šefa tiskovnega urada Bele hiše Roman Popadiuk je včeraj sporočil, da sta se na ameriškem veleposlaništvu v Tunisu sestala ameriški veleposlanik Robert Pelletreau in predstavnik PLO Hakam Balaui, ki sta načela tudi vprašanje ameriškega jumba.
Formalni sestanek, na katerem bodo potrdili ameriško-palestinsko sodelovanje v preiskavah, bo prihodnjo so-
boto, petnajst dni pred prvotnim datumom drugega srečanja.
V Kairu pa je glasnik PLO Basam Abu Šarif nekemu ameriškemu televizijskemu omrežju sporočil, da je Arafat pripravljen na aktivno sodelovanje z Američani.
Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz VVashingtona, je Arafat že poslal ameriškemu predsedniku Reaganu pismo, v katerem napoveduje ustanovitev posebne operativne skupine, ki bo zadolžena pri iskanju voditelja teroristične skupine, krive za atentat na ameriški jumbo.
Ministrstva in Dežele o problemu pitne vode
RIM — Vprašanje kakovosti pitne vode v nekaterih italijanskih deželah bodo 10. januarja obravnavali ministri za zdravstvo, okolje, civilno zaščito, javna dela, kmetijstvo skupaj s predsedniki prizadetih dežel. Ministrstvo za zdravstvo pa je medtem izdalo tiskovno sporočilo, v katerem med drugim piše, da je alarmizem prejšnjih dni popolnoma odveč. Količina strupenih snovi, ki so v rabi v kmetijstvu menda ni tolikšna, da bi ogrožala človekovo zdravje. Po drugi strani pa je minister za zdravstvo Donat Cattin v pogovoru z novinarji poudaril, da je bil doslej ta problem pod nadzorstvom izključno ministrstva za zdravstvo, ki samo nima dovolj pristojnosti, da bi ustrezno ukrepalo. Tudi zato je bil Donat Cattin primoran že štirikrat podaljšati veljavnost odloka o količini herbicidov v pitni vodi, ki je v Italiji veliko večja kot dovoljuje zakon Evropske skupnosti. Minister je še dodal, da če bi razveljavil odlok, bi z začetkom letošnjega leta kar dva milijona državljanov ostalo brez pitne vode. Na skorajšnem srečanju se bodo morali zato izreči tudi deželni upravitelji.
Preiskovalci iščejo krivce brodoloma pri Copacabani
RIO DE JANEIRO Potapljači brazilske pomorske policije so našli truplo mladega Turinčana Paola Mante-gazze, ki je umrl v brodolomu ladje Bateau Mouche IV. Za turinskega turista je bil usoden bar v podpalubju, ki se je v nekaj sekundah spremenil v brezizhodno past. Voda je namreč vdrla v spodnje prostore ladje in zalila bar ter restavracijo. Stoli in mize niso bili pritrjeni, ko se je ladja nagnila na en bok so se zato zavalili proti edinim vratom in jih zaprli. Potapljači so se morali kar 24 ur truditi, da so končno odstranili pohištvo in odprli manjši vhod, iz katerega so nato povlekli trupla nesrečnih potnikov.
Starši Paola Mantegazze so že prepoznali truplo svojega sina, v nekaj dneh pa bi ga morali prepeljati v Italijo. V Riu de Janeiru so včeraj odprli tudi niz preiskav, ki bi morale dokončno določiti krivce tako brezsmiselne tragedije. Zaenkrat so preiskovalci osredotočili svojo pozornost na štiri osebe: na enega od ladjarjev, enega od lastnikov turistične agencije, ki je organizirala novoletno potovanje z ogledom ognjemetov pri Copacabani, ter dva agenta luške kapitanije.
Kapitan ladje Bateau Mouche IV., o katerem se je v prvih urah po brodolomu govorilo, da ga imajo na sumu
zaradi neprimernega upravljanja ladje, je bil tudi sam med žrtvami. Njegovi delovni kolegi so sporočili pristaniškim oblastem, da je bil kapitan izredno uvidevna in sposobna oseba. Večkrat v preteklosti je menda obvestil luško kapitanijo, da turistične agencije izkoriščajo sleherni kotiček na ladjah, tako da je plovba večkrat nevarna. Pred svojim poslednjim potovanjem pa je ženi menda rekel, da se bo podal in morje, kljub slabemu vremenu in množice na krovu nestabilne ladje s ploskim dnom, ker mora pač delati.
Na ladji pa vsekakor ni bilo vse v naj lepšem redu. Preživeli so soglasno izjavili, da je bilo premalo rešilnih pasov, te pa so hranili v težko dostopnih krajih, pa tudi privezani so bili tako da jih niso mogli sneti s podstavkov. Na dan pa so prišle tudi druge izredno neprijetne podrobnosti. Ko se je Bateau Mouche IV. prevrnil, je bilo v bližini nič koliko zasebnih plovil. Mnogi so priskočili na pomoč brodolomcem, prenekateri pa so raje gledali ognjemete, ki so oznanjali prihod novega leta in so - kot trgovec Ferreira Rodrigues - naročili posadki, naj odžene vse, ki so hoteli splezati na jahto. Yacht Club iz Ria je trgovcu odvzel člansko izkaznico...
Brodolom tudi pri Gvatemali
Sicilski mafijski vodja Ercolano za zapahi
CATANIA — Karabinjerjem je s spretno pripravljeno zasedo v noči na torek uspelo aretirati mafijca Giuseppa Ercolana. Ercolano, ki je svak najvidnejšega predstavnika sicilskega organiziranega kriminala Nitta Santapao-le, se je skrival v prostorih prevoznega podjetja, katerega je bil lastnik.
Možje postave so že več časa vedeli, da se Ercolano skriva v podjetju Avimec. V ponedeljek ponoči so zato počakali, da bodo začeli prvi tovornjaki zapuščati veliko parkirišče. V trenutku, ko so se odprla velika vhodna vrata, so karabinjerji vdrli na dvorišče in od tod v bližnje poslopje. V nekem uradu je njihovo pozornost vzbu-
dila založena knjižna polica, za katero je bil skrit vhod v podzemske prostore, kjer se je dejansko skrival Giuseppe Ercolano. Preiskovalci menijo, da so z njegovo aretacijo zadali hud udarec sicilski mafiji, saj so izpodbili splošno prepričanje, da so mafijski »bosi« nedotakljivi.
V Reggio Calabrii pa je včeraj prišlo do prvega letošnjega obračunavanja med mafijskimi skupinami. Pod streli morilcev sta umrla Carmelo Bernardo in Vincenzo Flaviano, oba stara znanca policije. Bernardo bi se moral v prihodnjih dneh zagovarjati pred sodniki, ki vodijo proces proti kalabrijski mafiji.
GVATEMALA - Slabo vreme, predvsem pa nadvse improvizirane varnostne naprave so pripomogle k brodolomu potniškega trajekta v gvatemalskih vodah. Do nesreče je prišlo v nedeljo, na krovu trajekta Justo Rutino Barrios II. pa je bilo več kot sto potnikov, ki so se vračali domov po praznovanju novega leta.
V nesreči naj bi izgubilo življenje 68 oseb, 46 pa so preživele brodolom. Trajekt naj bi se potopil, potem ko so ga slabo privezali na vlačilec, ki je priskočil na pomoč plovilu z okvaro.
Na sliki (AP): reševalci odnašajo trupla ponesrečenih potnikov
Herald Tribune o stanju v SFRJ
PARIZ — Eden najbolj znanih zahodnih novinarjev C. L. Sulzberger je v časopisu International Herald Tribune objavil daljši komentar o trenutnem političnem in gospodarskem položaju v Jugoslaviji, zasnovan v glavnem na razgovoru s predsednikom predsedstva SFRJ Raifom Dizdarevičem.
Presenečen nad velikimi spremembami v pozitivnem smislu, na katere je naletel v Beogradu med dvema obiskoma, ki sta si časovno sicer precej narazen, Sulzberger podrobno in barvito opisuje, nakar preide na resno današnjo stvarnost in v tej zvezi navaja predsednika predsedstva Raifa Dizdareviča, ki v zvezi s krizo na Kosovu med drugim poudarja, da Albanija prispeva k zaostrovanju tega problema s pomočjo ohrabrujoče propagande in širjenja neresnic o preganjanju Albancev v Jugoslaviji. To je podpora ustanavljanju "velike Albanije , katere nosilec naj bi bila Tirana.
Kljub vsemu - Sulzberger še nadalje citira Dizdareviča - Jugoslavija ni uvedla posebnih varnostnih ukrepov ob albanski meji. Edino je kot pomoč na Kosovo poslala posebni odred 400 miličnikov.
Ameriški komentator pristavlja, da mu je Dizdarevič v tej zvezi pripomnil, da tudi gospodarski položaj ni takšen, ki bi bil v pomoč pri reševanju etničnih problemov. Ob tej priložnosti je Dizdarevič dodal, da se država še nadalje spoprijema s tremi ključnimi problemi kot so inflacija, negativna stopnja rasti in padec investicij. Kljub temu, pravi Sulzberger, so sedanje devizne rezerve države največje v minulih desetih letih.
V nadaljevanju razgovora o nadaljnjih načrtih Jugoslavije se Sulzberger še posebej zadržuje pri Dizdarevi-čevem pojasnilu v zvezi z odpiranjem države do tujine. Poudarja njegove besede o želji Jugoslavije, da bi tesneje sodelovala z Evropsko skupnostjo.
V F-JK se je začel proces decentralizacije
Občine, pokrajine in gorske skupnosti imajo z novim letom večje pristojnosti
Palača pokrajinske uprave v Trstu
TRST - Sl. januarjem se je v Fur-laniji-Julijski krajini začel proces decentralizacije. V tem okviru je deželna uprava »predala« nekatere pristojnosti krajevnim ustanovam. Le-te (pokrajine, občine in gorske skupnosti) bodo prejele tudi primerne finančne prispevke, da bodo lahko kos novim nalogam. Od tega dne je tudi prva skupina deželnega osebja na razpolago krajevnim ustanovam (predvsem pokrajinskim upravam), da bodo lahko zadostile novim upravnim dejavnostim.
Katere pa so te nove pristojnosti, ki so jih prevzele (ali pa bile zanje pooblaščene) krajevne ustanove z novim letom?
POKRAJINSKE UPRAVE
1.	posegi za kulturne dejavnosti; 2. posegi za razvoj kulture miru; 3. poklicno izobraževanje; 4. pokrajinski odbori za cene; 5. upravne funkcije glede prevozov, prometa in tranzitov; 6. šolske gradnje; 7. tečaji za glasbeno usmerjanje; 8. srednji in manjši muzeji, koordinacija knjižnic; 9. realizacija muzejev in knjižnic; 10. posegi v korist glasbenih šol; 11. posegi v korist zasebnih šol; 12. preureditev kinodvoran in večnamenskih dvoran; 13. združenja za zaščito prizadetih in nesposobnih oseb; 14. infrastrukture v industrijskih conah; 15. ustanovitev mestnih parkov in obnova področij krajinskega propadanja; 16. nadzorstvo lova in zaščita živalstva; 17. ohranjevanje in pospeševanje gozdnih in pašniških površin; 18. gozdne poti; 19. kmečki turizem; 20. ustanove in združenja, ki delujejo na področju zaščite narave; 21. sejmi, razstave, tržnice, tečaji in zasedanja, ki zadevajo kmetijstvo in živinorejo; 22. prometne zveze, ki so v pristojnosti krajevnih ustanov; 23. šolski turizem.
OBČINSKE UPRAVE
1. določanje manjših toponimov; 2. funkcije upravne policiej; 3. učbeniki za osnovne šole; 4. pristojnosti trgovinskega sektorja; 5. dovoljenja za profesionalne turistične dejavnosti; 6. nadzorstvo nad dobrinami občinske uporabe; 7. šolsko skrbstvo in pravica do študija; 8. ustanovitev in upravljanje knjižnic; 9. infrastrukture za proizvodne obrate; 10. preiskave za poklicne sezname obrtniških podjetij.
GLAVNA MESTA POKRAJIN
1. mestni parki in obnova področij krajinskega propadanja.
GORSKE SKUPNOSTI
1. pobude za izboljšave in razvoj al-
pskega turizma (koče, bivaki in steze);
2.	pobude za izboljšave in razvoj kmečkega turizma; 3. sejmi, razstave, tržnice in zasedanja krajevnega značaja na področju kmetijstva in živinoreje; 4. ohranjevanje in širjenje gozdnih in pašniških površin; 5. gozdne poti; 6. podpora ustanovam in združenjem za zaščito narave.
Poleg finančnih prispevkov, ki jih že določajo prejšnji deželni zakoni, je v letošnjem proračunu predvideno, da bodo krajevne uprave za uresničevanje novih pristojnosti prejele 87,5 milijarde lir (38 milijard pokrajinskim upravam, 45,5 občinskim in 4 milijarde gorskim skupnostim).
Msgr. Battisti nasprotnik Trsta? Sploh ne, le obtožbe masonerije!
Videmski škof Battisti
VIDEM — Božična homilija videm-skega nadškofa msgr. Battistija, v ka-en. Ie glavno pozornost namenil dostojanstvu človeka, še naprej razburja auhove. Msgr. Battisti je v bistvu delal, da so živali stvari in da pretepsti Psa ali pa ga pustiti poginiti od lako-te, ni krivica. Vzrojili so ekologi in njihova zduženja. Msgr. Battisti je po-svoje besede, polemike pa se kljub temu še niso polegle. Svoje je morala pristaviti tudi Lista za Trst
(potem ko je že vložila interpelacijo v deželnem svetu) s poslancem Cam-berjem, bivšim tržaškim županom in tajnikom stranke Staffierijem in deželnima svetovalcema Gambassini-jem in Cecovinijem.
V odprtem pismu, ki so ga odposlali videmskemu nadškofu -potem ko oporekajo njegovim trditvam o živalih — štirje Iistarski predstavniki msgr. Battistiju očitajo, da je v teh letih podpiral sektaška stališča na najrazličnejših področjih in ga spominjajo na tiste (o različnih problemih in ob številnih priložnostih), ki jih je podprl katoliški tednik videmske škofije »La Vita Cattolica«. Štirje listarji pišejo, da so bila ta stališča skrajno protitržaška, zelo strupena in povsem brez duha usmiljenja in ponižnosti.
Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. »La Vita Cattolica« je ponovno potrdila svoja stališča in dodala, da je potrebno še enkrat razkriti skrite razloge tolikšnega ogorčenja predstavnikov Liste za Trst in tržaške masonerije. To ogorčenje je vzbudilo dejstvo, ugotavlja »La Vita Cattolica«, ker »smo obsodili hudo solidarnost tržaškega prostozidarstva v primeru Moncini in da smo večkrat s prstom pokazali prav na tržaško in deželno masonerijo kot najbolj vznemirjujočo, ker je tajna, in na gnusno socio-eko-nomsko mrežo dežele Furlanije-Julij-ske krajine.«
Kje so prostovoljne ekološke straže?
TRST — Kje so se izgubile prostovoljne ekološke straže? Predvideva jih deželni zakon št. 34 o zaščiti narave, ki je bil odobren daljnega junija 1981. leta, o stražah pa ni ne duha ne sluha. Bile bi potrebne posebno v sedanjem trenutku, ko se ekološki problemi kopičijo in ko postaja vse bolj občutno pomanjkanje ustreznih nadzornih organov na teritoriju.
Tako ugotavlja deželni svetovalec Zelene liste VVehren-fennig, ki se z interpelacijo obrača na odbornika za gozdarstvo in parke Vespasiana z zahtevo po pojasnilih o usodi prostovoljnih ekoloških straž.
Obenem ugotavlja, da v deželnem proračunu ni nobenega nakazila (kot je predvideno v zakonu 34/81) za usposabljanje prostovoljcev in da je deželna večina zavrnila predlog Zelene liste, da bi v te nemene v letošnjem proračunu nakazali 200 milijonov lir.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Stranj__________
Krvavo ravnotežje v baskovski deželi
Baski so narod, ki šteje približno 3 milijone prebivalcev, od katerih živi več kot 90% v štirih španskih pokrajinah, ostali pa v treh francoskih okrajih onstran Pirenejev. Tu bo govor o Baskih v Španiji, kjer so razvili močno gospodarstvo, a hkrati ohranili tudi narodno zavest in željo, da bi vseh sedem pokrajin združili v neodvisno državo.
Ta težnja se je prvič pojavila v prejšnjem stoletju kot posledica industrijskega razvoja in močnega centralizma tedanje Španije. Vodilna sila baskovskega nacionalističnega gibanja so postali meščani, ki so leta 1895 ustanovili stranko PNV (Partido Nacionalista Vasco), ki je širila svoj vpliv precej počasi. Med državljansko vojno se je PNV pred grožnjo Francovega centralizma opredelila za republiko. Kratkotrajna španska republika je Baskom priznala avtonomijo in Franco jih je kaznoval 26. aprila 1937 s tem, da je poslal nemške bombnike bombardirat njihovo "sveto" mesto Gerniko, kjer so nekdaj španski kralji s prisego potrjevali baskovske svoboščine.
Po zmagi je Franco dosledno razvil fašistično raznarodovalno politiko: preganjanje intelektualcev, prepoved jezika itd. Zaradi tega močnega pritiska je PNV po letu 1952 dejansko prenehala delovati.
V 50. in 60. letih je baskovska dežela doživela nov gospodarski razvoj, nove narodnostne napetosti in nastop nove generacije, ki je reagirala na mrtvilo v PNV z ustanovitvijo nove organizacije ETA.
ETA so začetnice baskovskih besed Euskadi ta Askatasuna, kar pomeni "domovina in svoboda". Njena ideološka osnova je bila izraz nove dobe: laična in zakoreninjena predvsem med študenti in intelektualci. Ker je Francova diktatura preprečevala svobodno izražanje narodnih teženj, je bilo njeno delovanje ilegalno in na robu nasilja.
Prva bomba, ki jo je nastavila ETA, je počila leta 1962, a pravi val nasilnega delovanja se je začel šele sredi 70. let. Med tema dvema letnicama se je izvršilo politično razčiščenje znotraj organizacije. Sprva so se pojavile tri struje: kulturniki, marksisti in revolucionarji, ki so videli cilj v splošni vstaji baskovskega naroda. Po letu 1970 je ta struja prevladala in izločila ostali dve. Ilegalna struktura s "poklicnimi" revolucionarji pa je nastala že leta 1963, in leta 1968 so padle prve smrtne žrtve atentatov. Reakcija oblasti je kmalu pokazala, da je splošna vstaja utopija in da atentati lahko kvečjemu prisilijo državo do popuščanja baskovskim zahtevam.
Neko drugo predvidevanje revolucionarjev pa se je izkazalo kot pravilno. Ostrina državne reakcije je utrjevala odpor Baskov in njihovo podporo ilegali, v katero so sedaj vstopali vsi sloji.
Najuspešnejši atentat, umor predsednika vlade generala Carrera Blanca, decembra 1973, je sprožil v Eti razdor. Strogo vojaški del je vztrajal pri izključno nasilnem delovanju, politič-no-vojaška struja pa je ocenjevala, da se bliža konec Francove dobe in da je zato treba začeti tudi z izrazito političnim delovanjem. V ta namen je nastala stranka EE (Euskadiko Ezkerra, Baskovska levica), ki je po Francovi smrti 20. novembra 1975 nastopila poleg PNV na prvih svobodnih volitvah junija 1977 za novi španski parla-
UBITI V ATENTATIH ETA
ment. PNV je dobila 8 sedežev, EE pa enega.
Začel se je težki prehod španske družbe iz diktature v demokracijo, ki je posvetil veliko pozornosti prav etničnim ranam. Nova ustava, ki je bila sprejeta z referendumom decembra 1978, je uvedla presenetljivo široko avtonomijo za precejšnje število pokrajin in tako omogočila nastanek Avtonomne baskovske skupnosti, sestavljene ih treh pokrajin, z lastnim parlamentom, lastno vlado, kulturno in finančno avtonomijo in lastno policijo. Baskovski jezik je dobil status uradnega jezika. Aprila 1980 je bil izvoljen prvi deželni svet in tokrat je nastopila tudi stranka HB (Herri Bata-suna, Združeno ljudstvo), ki je bila očitna emanacija vojaške veje Ete, ki je s tem hotela pokazati kolikšno podporo uživa med volilci. Po rezultatih sodeč voli zanjo kakih 15% Baskov, izvoljeni predstavniki pa ne nastopajo v deželnem svetu, ker nočejo sodelovati v "politični igri".
Politično-vojaška veja se je februarja 1982 sama razpustila in dokončno opustila terorizem. Glede na pridobljeno avtonomijo, glede na ošibitev teroristične strukture ter na splošno stabilizacijo španske družbe je bilo pričakovati, da bo terorizem povsem prenehal. Državna protiteroristična dejavnost je medtem postala precej učinkovita, a politična oblast je s svojo neodločnostjo še vedno puščala vojaški veji Ete nekaj simpatije med prebivalstvom, da kljub ponujeni am-nistiji ni izhirala.
Razmerje sil se je ustalilo: vlada ni pripravljena popuščati več in jedro nacionalističnega gibanja se ni pripravljeno odpovedati svoji zahtevi po neodvisnosti, čeprav zadnji volilni rezultati kažejo, da bi sedaj za popolno samoodločbo glasovalo od 40 do 43% baskovskih volilcev. Atentati se medtem nadaljujejo. Koliko časa se bo še ohranilo to krvavo ravnotežje?
Glavni vir: esej Fernanda Reinare-sa: Nationalism and Violence in Bas-que politics, v št. 2/3 angleške revije Conflict iz leta 1988.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
TEE0
Prevedla Breda Konte
COLLEEN
McCULLOUGH
108.
»Ne, odličnega zdravja je.«
Gospa Parkerjeva se je vrnila v spremstvu sestre Kelly, Ai je v rokah nosila pladenj s čajem.
»Popijte tole, dokler je še vroče, gospa Melville,« je rekla sestra Kelly. »Potem pa pojdite, prosim, naravnost po hodniku do kopalnice, da slečete to obleko in si privoščite vročo kopel. Gospa Parkerjeva se je ponudila, da bo šla k vama domov iskat nekaj sveže obleke, medtem pa lahko oblečete haljo, kakršne nosijo bolniki. S Timom je vse v redu, vi pa se boste veliko bolje počutili, ko se boste nekaj časa namakali v vroči kopeli. Poslala bom sestro, da vam bo pokazala pot.«
Mary se je pogledala in šele takr.at ugotovila, da je tako vsa oškropljena s Timovo krvjo, kot je bil on sam.
»Najprej spijte čaj, medtem pa bo dr. Fisher zbral ne-Aaj podatkov, ki jih potrebujemo.«
. Dve uri pozneje je bila Mary z gospo Parkerjevo spet v čakalnici, oblečena v sveža oblačila, in tudi počutila se je
bolje'. Prišel je dr. Minster, kirurg z nezgodnega oddelka in jo potolažil.
»Lahko greste domov, draga moja, z njim je vse v redu. Operacijo je odlično prestal, zdaj pa spi kot otrok. Nekaj časa ga bomo pustili na oddelku za intenzivno nego, potem pa ga bomo odpeljali v bolniško sobo. Dva dni bo tukaj na opazovanju, potem pa bo lahko odšel domov.«
»Imeti mora vse najboljše, zasebno sobo in vse drugo, kar bi morda potreboval!«
»Potem ga bomo pa premestili na zasebni oddelek,« jo je spretno tolažil dr. Minster. »Ne skrbite zanj, gospa Melville. Čudovit primerek je, res je lep.«
»Ga lahko vidim, preden odidem?« je moledovala Mary._
»Če hočete, vendar nikar ne ostanite predolgo. Dobil je pomirila in raje vidim, da ga ne predramite.«
Tima so položili na veliko posteljo na kolesih, ki jo je zakrivala španska stena, okrog nje pa je bilo vse polno opreme, ki je oddajala zamolkle zvoke. V sobi je bilo še sedem bolnikov, ki so bili videti tako bolni, da je Mary za hip spet zajela panika. Poleg Tima je stala mlada sestra in mu je merila krvni tlak na zdravi roki. Njene oči so bile uprte v bolnikov obraz, namesto da bi gledala, kaj počenja. Mary je nekaj časa molče opazovala njeno občudovanje. Potem pa je sestra dvignila pogled, zagledala Mary in se ji nasmehnila.
»Pozdravljeni, gospa Melvillova. Spi, to je vse, zato nikar ne skrbite zanj. Njegov krvni tlak je odličen in nič več ni v šoku.«
Njegova lica niso bila več voščeno bleda, ampak so v spanju nekoliko pordela. Mary se stegnila roko in mu s čela potisnila nazaj koder las.
»Pravkar ga nameravam odpeljati v zasebni oddelek, gospa Melville. Bi me hoteli spremiti, da boste videli, kje bo spal, preden odidete domov?«
Naročili so ji, naj ga pride obiskat šele pozno popoldne naslednjega dne, ker bo še naprej spal. Ko je prišla, ga ni bilo v sobi, ker je šel opravljat neke poskuse. Sedla je in ga potrpežljivo čakala ter odbila ponujeni čaj in sendviče z vljudnim, napetim nasmeškom.
»Ali ve, kje je in kaj se je zgodilo?« je vprašala oddelčno sestro. »Ga je zgrabila panika, ko se je prebudil in ugotovil, da me ni?«
»Ne, vse je bilo v redu, gospa Melville. Hitro se je pomiril in zdaj je videti srečen. V resnici je tako vesel, sončen človek, da je postal ljubljenec oddelka.«
Ko jo je Tim zagledal, kako sedi v stolu in čaka nanj, so ga komaj zadržali, da ni skočil z vozička, da bi jo objel. »Oh, Mary, tako sem vesel, da si tukaj! Mislil sem, da te morda dolgo časa- ne bom videl.«
»Je s teboj vse v redu, Tim!« je vprašala in ga na hitro poljubila v čelo, ker sta jo opazovali dve sestri.
»Spet se odlično počutim, Mary! Zdravnik je mojo roko spravil v red. Tam, kjer jo je prerezal nož, jo je zašil in zdaj ni več krvi ali česa podobnega.«
»Te boli?«
»Ne hudo. Ne tako, kot takrat, ko mi je cel tovor opeke padel na nogo, da se je zlomila.«
Do konca meseca moramo poravnati številne davke in stroške
Po veliki decembrski razsipnosti januarja kup plačilnih dolžnosti
Pomazani spomeniki in slovenska šola
Črni mazači nadaljujejo svoje bolezenske izpade
Tudi kdor prejema dokaj visoke trinajste plače in pokojnine, se bo januarja znašel v težavah. S praznično nakupovalno evforijo, novoletnimi dopusti ali veselicami je denar, ki smo ga prejeli konec decembra, skopnel kot sneg na soncu. Ko smo ga prejeli, nas večina ni hotela misliti na to, da bo treba januarja spet varčevati. Prav ta mesec pa nas čaka kopica plačilnih dolžnosti, ki bi lahko »požrle« tudi dvojno trinajsto plačo. Januar je s tega vidika prava kazen božja, saj moramo poleg običajnih stroškov, kot so tisti za telefon, vodo, plin in električno energijo ali upravni stroški, poravnati tudi cel kup bolj ali manj rednih stroškov in davkov, ki jih plačujemo samo enkrat na leto in ki se nakopičijo prav na začetku leta.
Med te sodi na primer prometni davek oziroma davek na posest motornih vozil. Lastniki avtomobilov, ki imajo več kot devet davčnih konjskih sil in prav takih je največ ga morajo poravnati do 31. januarja. Do istega datuma je treba poravnati naročnino za radio, 'televizijo in razne revije in časopise (med njimi je seveda tudi Primorski dnevnik). Poleg tega bodo morali vozniki kupiti nov kolek za vozniško dovoljenje, nekaterim pa zapade
tudi avtomobilsko zavarovanje. Januarja zapade tudi večina drugih zavarovalnih pogodb in roki za izplačevanje bančnih posojil. Prav tako bo treba obnoviti članske izkaznice raznih društev, klubov in združenj ter poklicnih zborov. Če seštejemo, koliko denarja bomo morali izplačati državi ali raznim podjetjem in družbam (nekateri bodo v tem mesecu morali spraviti skupaj tudi po več milijonov lir), bo začetek leta vse prej kot rožnat, in to kljub astrološkim ali drugačnim napovedim. A kaj, ko imajo zvezde z našimi banalnimi zemeljskimi dolžnostmi kaj malo opravka.
Vrste pred poštnimi in bančnimi okenci bodo januarja torej vse prej kot neobičajne. Z njimi se bomo morali sprijazniti vsakič, ko se bomo hoteli »otresti« vsaj enega od številnih bremen, ki bodo ta mesec legla na naše denarnice in nam olajšala bančne račune. Že včeraj so bile vrste v poštnih uradih precej goste, ljudje, ki so čakali v njih, pa so nezadovoljno godrnjali nad tem neizprosnim januarjem.
Naše denarnice pa bo dodatno izpraznil tudi povišek davka na dodatno vrednost IVA, ki ga je vlada določila tik pred novoletnimi prazniki in zaradi katerega bodo poskočile tudi cene
blaga široke porabe. S ponedeljkom so namreč v veljavi za dva odstotka višje cene kruha, mleka, olja, testenin, paradižnikove mezge, sira in masla, sadja in zelenjave, v prihodnjih dneh pa bodo verjetno poskočile tudi cene drugega blaga. Pri tem naj dodamo, da večina trgovcev včeraj še ni prilagodila cen novemu davčnemu režimu in bo to storila najkasneje v teku naslednjih desetih dni.
Nove cene kruha in mleka
Pokrajinski odbor za cene pri Trgovinski zbornici je v ponedeljek določil nove nadzorovane cene kruha in svežega neposnetega, pasteriziranega in homogeniziranega mleka. Povišanje je posledica dviga davka na dodatno vrednost od dveh na štiri odstotke.
Navaden nezabeljen kruh v kosih po 250 gramov bo odslej stal 1.370 lir za kilogram (namesto dosedanjih 1.345 lir), s svinjsko maščobo zabeljen kruh pa bo stal 1.820 lir za kilogram (namesto 1.785 lir). Liter svežega neposnetega mleka bo stal 1.110 lir (namesto 1.085), pollitrska konfekcija pa 575 lir (namesto 565 lir).
Kljub vsemu pa trgovci računajo na nove številne kupce. Do 6. januarja, ko v Italiji praznujejo »Befano« (ki je prav tako kot Miklavž, Božiček in dedek Mraz dolžna prinesti otrokom čim več daril), imajo trgovci tržaške pokrajine možnost, da odprejo trgovine tudi ob dneh, ko imajo običajno počitek. Že v ponedeljek popoldne so bile številne trgovine odprte, danes popoldne pa bodo odprte tudi mnoge trgovine z živili. Povrhu se bodo te dni začeli tudi popusti in razprodaje, s katerimi bodo trgovci skušali privabiti iz naših posušenih denarnic še zadnji drobiž.
Na sliki (foto Magajna) vrste v poštnem uradu pri Sv. Jakobu.
______________pismo uredništvu_______
Adelaide Aglietta odgovarja na kritike senatorja Spetiča
Spoštovani odgovorni urednik Primorskega dnevnika,
senator Spetič se je v pismu Vašemu dnevniku spustil v vrsto razmišljanj o radikalski pobudi v Jugoslaviji, razmišljanj, ki imajo le malo politične vsebine, še manj pa resnične, in ki jih je, kot kaže, navdihnila zame nerazumljiva užaljenost. Raje bi sprejela kot sprejemam njegovo zagotovitev prijateljstva natančne kritike na račun političnih izbir radikalne stranke. Nesprejemljivo pa je izkrivljanje realnosti in politične identitete stranke.
Kako je na primer mogoče v dobri veri govoriti o podpori radikalcev represivni politiki Izraela do Palestincev in spregledati, da je radikalna stranka že od začetka »intilade« zavzela zelo odločna stališča do Samir-jeve vlade ter celo zahtevala njen odstop v pismu vsem članom Kneseta. Niti ne razumem, kako lahko mobili-
zacija v parlamentu in v Trstu z zbiranjem 65.000 podpisov, kateremu so se pridružili tudi pobudniki Liste, proti industrializaciji Krasa, ki jo je predvideval Osimski sporazum, postane čez noč nasprotovanje sporazumu v njegovi celoti. Glede nezanimanja za probleme slovenske manjšine v Italiji pa ostajajo med akti tako zakonski osnutek, ki ga je predstavila radikalna skupina v parlamentu v prejšnji mandatni dobi, kot Pannellova izjava v tržaškem občinskem svetu ko je začel svoj prvi poseg z besedami: »Jaz sem Slovenec...« — pa tudi razni posegi ob vseh priložnostih, ko je bilo to potrebno.
Glede dvomov v iskrenost našega prijateljstva do sosednje Jugoslavije in v resnično skrb za procese, ki so tam v teku, menim, da o pristnosti in celo o vitalnosti tega prijateljstva predvsem za Jugoslavijo in procese
demokratizacije v njeni notranjosti najbolje pričajo sama debata, ki se je začela v Jugoslaviji na osnovi radikalnih izbir, spoštovanje, s katerim smo jo spodbujali in spremljali, pa tudi pristopi državljanov vseh jugoslovanskih republik k naši stranki.
Zato bi z bratskim prijateljstvom pozvala prijatelja Spetiča, naj se bolj zavzema za dialog, tudi z nenasilnimi pobudami, ter naj opusti staro stalinistično navado blatenja nasprotnika brez obravnavanja vsebine.
Zaključujem z iskrenim voščilom sen. Spetiču za bodoči dialog in odkrito soočanje o problemih, ki so nam vsem pri srcu, tako glede Jugoslavije kot glede posameznih političnih izbir, kar bi lahko začeli že na federalnem svetu PR na tržaški Pomorski postaji.
S prisrčnimi pozdravi MARIA ADELAIDE AGLIETTA
Tudi fašistični mazači so praznovali — seveda po svoje. Po silvestrski mazaški akciji v Boljuncu, so svoje »pogumno kulturno delovanje« nadaljevali v noči od ponedeljka na torek in obiskali najmanj tri kraje v tržaški pokrajini. S črno barvo so pomazali spomenika padlim na Proseku in na Opčinah ter pročelje slovenske šole pri Sv. Jakobu. Kot je že običaj, so napisali tudi nekaj zguljenih psovk proti Slovencem ter se podpisali s svojimi znaki in kraticami. To v brk vsem tistim, ki bi jih po zakonu in službeni dolžnosti morali odkriti in preganjati, a jim — kot kaže — to nikakor noče uspeti.
Res je, da »ima vsako tele svoje vesele«, kot pravi slovenski pregovor. Toda kljub temu se vsiljuje vprašanje, kaj lahko neko »tele« žene k temu, da maže spomenike in stavbe, ki so naposled vendarle spomeniki in stavbe krajev, v katerih živi. Ali ne maže s tem v bistvu sebe, in to toliko bolj, ker se pod tisto packarijo povrh še podpiše? Sicer pa je vprašanje, ali je sploh umestno iskati racionalne razloge za zadržanja in izpade, ki so očitno bolezenske narave.
Na sliki zgoraj pomazani spomenik na Proseku, v sredi spomenik padlim na Opčinah (obe foto Magajna), spodaj pa mazaški izliv na pročelju stavbe v Ul. Frausin pri Sv. Jakobu, v kateri so slovenski otroški vrtec, osnovna in nižja srednja šola (foto Križmančič).
D/^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*IWD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
CASS/4 KUKALIH IH 13 AKTIGIAMA OKICIMA - TKIIHSTIH
MKAMILMICA IH POSOJILNICA OPČIMIl-TKST
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI NA TRŽAŠKEM
vas vljudno vabijo na
xovoi.irrxi koncert
ORKESTRA MARIBORSKE OPERE Dirigent Boris Švara
TRST- Kulturni dom - Ul. Petronio v petek, 6. januarja, ob 20.30
Vstop samo z uabili, ki so na razpolago v tajništvu bank
Zagotoviti je treba predvsem sredstva za preustroj
Kljub premikom še odprto vprašanje železarne ATT
(Foto Magajna)
Z začetkom tega leta bi moralo škedenjsko železarno prevzeti novo lastništvo in s tem bi moral tudi steči načrt za njen preustroj. Na mesto družbe AIT skupine Finsider bi morala vskočiti nova družba, ki bi jo ustanovili furlanski podjetnik Andrea Pittini, to je glavni delničar podjetja Ferriere Nord s sedežem v Osoppu v videmski pokrajini, družbi ILVA in SPI skupine IRI, se pravi državnega zavoda za industrijski preustroj, ter deželna finančna družba Friulia.
Vse to pa se doslej še ni zgodilo, čeprav bi bilo zgrešeno trditi, da ni bilo nič storjeno za dosego tega cilja.
Kar zadeva novo družbo velja povedati, da sicer formalno res še ne obstaja, toda v zadnjih mesecih in tednih še zlasti po stavki in javnem protestu delavcev 6. decembra — so rešili vse pomembnejše probleme, ki so se v tej zvezi neposredno postavljali. Tako je na primer že določeno, da bo nova družba imela 83 milijard lir glavnice, pa tudi, kakšne deleže bodo pri njej imeli štirje družabniki. Pittini bo prispeval 21 milijard, ILVA 18, SPI 41, Friulia pa 3. Ta sredstva so posamezne družbe tudi že zagotovile. Zadnji sta to storili ILVA in SPI, in sicer takoj po 21. decembru, ko je operacijo odobril glavni svet IRI. Ustanovitev nove družbe je po tej plati torej samo še formalnost in bi lahko do nje prišlo že v kratkem, po vsej verjetnosti na ministrstvu za javne udeležbe v Rimu.
Kje pa se je potemtakem celotna zadeva zataknila? Odprto ostaja predvsem vprašanje finansiranja preustroj a železarne na osnovi načrta, ki ga je izdelal Pittini. Stvar ni od muh, saj gre za 61 milijard lir, ki bi jih morali v eni ali drugi obliki zagotoviti država in deželna uprava. Dežela se je svoj čas že obvezala, da bo iz svojih rednih sredstev prispevala 15 milijard lir. Dobiti bi torej morali še 46 milijard, in to v bistvu na vladni ravni. Nekaj jih bodo prav gotovo črpali iz izrednega sklada 60 milijard lir, ki je bil ustanovljen s finančnim zakonom za železarne v Turinu, Verbani in Trstu, toda dokončne rešitve še ni. Dokler ne bo rešeno to vprašanje, pa je vse skupaj pod vprašajem — z ustanovitvijo nove družbe lastnice vred.
Prav v teh dneh se je po vsej državi razširila vest, da bo po navodilu Evropske skupnosti jeklarna v Bagnoliju pri Neaplju zaprla svoj drugi plavž, in marsikdo si postavlja vprašanje, ali bi evropske omejitve lahko negativno vplivale tudi na bodočnost škedenjske železarne. »Zveza vsekakor ni tako direktna,« je na vprašanje odgovoril pokrajinski tajnik kovinarjev CISL Pompeo Tria, s katerim smo se pogovorili o problemih in perspektivah Skedenjskega obrata. »Evropske omejitve namreč zadevajo proizvodnjo jekla, medtem ko škedenjska železarna proizvaja lito železo. Res pa je, da bi železarna po preustroju lahko proizvajala tudi jeklo. A če se bo to zgodilo, bo prav gotovo šlo za visokokakovostno jeklo, za katero si bo novo lastništvo prav gotovo že vnaprej zagotovilo tržišče.«
Upajmo, da je stvarem res tako, kakor tudi, da je za preporod škedenjske železarne zdaj treba rešiti samo še nekaj »zgolj tehničnih« problemov, kot mnggi zagotavljajo. Na kocki je vendarle 1.100 delovnih mest!
Zanimanje tudi na vsedržavni ravni
Tisk posveča veliko pozornost pristaniškemu projektu POLIS
Vsedržavni tisk posveča v teh dneh precejšnjo pozornost načrtu družbe POLIS za preureditev starega tržaškega pristanišča. Gre kot znano za širokopotezni projekt za posodobitev stare luke, se pravi tistega dela pristaniške carinske proste cone, ki se razprostira od bivšega letališča za vodna letala pri kanalu do tiste točke proti Barkovljam, kjer železniški nadvoz prečka Miramarski drevored. Glavna delničarja družbe POLIS sta FIAT Impresit in Assicurazioni Generali, ki imata vsak po 40 odstotkov glavnice, finančna družba krajevne pristaniške ustanove FINPORTO pa razpolaga z 20 odstotki delnic.
Korenita preureditev starega tržaškega pristanišča, za katero se zavzema družba POLIS, naj bi po prvih ocenah veljala 600 mili-
jard lir. Pristaniška ustanova in projektanti računajo na izdatno finančno pomoč vlade in tudi drugih javnih teles, v prvi vrsti deželne uprave, ki je skupaj s Tržaško občino pristojna za izdelavo potrebnih urbanističnih načrtov.
Glavni direktor družbe POLIS Gambato je v včerajšnjem pogovoru z urednikom tiskovne agencije ADN-Kronos podčrtal, da odpira ta načrt stvarne razvojne možnosti ne samo za krajevne pristaniške dejavnosti, ampak tudi za splošni gospodarski razvoj mesta in njegove pokrajine. Načrt za preustroj starega pristanišča predvideva tudi gradnjo podzemskih parkirišč za več kot tri tisoč avtomobilov, kar pomeni, da ta objekt ne bo služil samo potrebam pristanišča, ampak tudi naraščajočim potrebam mesta.
Kmalu posvet o okužbi preko človeške plazme
Deželno združenje krvodajalcev, ki je včlanjeno v Italijansko federacijo združenj darovalcev krvi FIDAS, prireja v soboto, 21. januarja, v devinskem gradu enodnevni posvet na temo »Virusne bolezni, s katerimi se je mogoče okužiti preko plazme in njenih derivatov«. Posvet prirejajo pod pokroviteljstvom deželnega odbora FJK, Univerze v Trstu in Tržaške krajevne zdravstvene enote, udeležili pa se ga bodo tudi minister za prevoze Santuz, podtajnik za zdravstvo posl. Caravaglia in članica komisije za zdravstvo v poslanski zbornici Lucia Crepaz (princ Thurn und Taxis je dal brezplačno na razpolago devinski grad).
Na posvetu bodo skušali osvetliti, kako je mogoče pri pacientih, katerim je treba vbrizgavati tujo plazmo, preprečiti okužbo z virusnimi bolezni, kakršna je npr. aids (vprašanje je danes, ko se okužba z aidsom neustavljivo širi, posebej pomembno), skušali pa bodo tudi ugotoviti, ali je mogoče nadomestiti plazmo s sintetičnimi snovmi.
Posvet, ki se bo začel ob 9.15, bo vodil prof. na Inštitutu za higieno Univerze v Trstu Majori. Profesorja DAgaro in Dal Molin z Univerze v Trstu bosta govorila o virusih, ki jih je mogoče posredovati, prof. Nicolini s Službe za imu-notransfuzije v Trstu bo spregovoril o praktičnih, statističnih in zdravstveno-legalnih vidikih okužbe z virusom iz plazme in njenih derivatov. O biološki obrambi pri okužbi bo govoril ravnatelj univerzitetnega Inštituta za splošno patologijo Patriarca, profesor na Šoli za specializacijo v hematologiji Univerze v Trstu Agolini pa bo orisal možnosti nadomeščanja človeške plazme. Posvet bo zaključil deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati.
Tržaške občinske svetovalke ustanovile združenje
Različna politična prepričanja nikakor niso ovira za sodelovanje. To so zgledno dokazale tudi tržaške občinske svetovalke, ki so pred kratkim sklenile, da se povežejo med seboj. Tako je prišlo do ustanovitve združenja, h kateremu so pristopile: Adelaide Aglietta (Mestna zelena laična lista), Luisa Bernardinello Nemez (KD), Gi-anna Brun-Rizza Gallico (zeleni z marjetico), Anamarija Carli Kalc (KPI), Antonella Lima Rampolla (zeleni z marjetico), Romanita Molinari (KD), Ester Pacor (KPI), Ariella Pittoni (PSI), Rossana Poletti (KD) in Antonia Zanin (KPI). Že samo dejstvo, da sedi v tržaškem občinskem svetu deset žensk, je v italijanskem političnem svetu prava novost. V malokaterem občinskem svetu v državi pa je doslej prišlo do povezave med vsemi občinskimi svetovalkami.
Cilje in namene novoustanovljenega združenja oziroma »delovne skupine«, kot so ga poimenovale ustanoviteljice, bodo občinske svetovalke predstavile javnosti v ponedeljek, 9. januarja, ob 11. uri v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta.
Na Opčinah bo jutri za nekatere srečen dan
Jutri zvečer ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah prijetna družabna prireditev, povezana z žrebanjem listkov, ki so jih številne trgovine, podjetja in obrtniki, včlanjeni v združenje »Skupaj na Opčinah Insieme a Opici na« delili klientom v času, ko je tu potekala akcija »Zlato na Opčinah - - Božič 88«.
Koliko podjetij in trgovin se je udeležilo tokratne akcije, smo po telefonu izvedeli od Darka Malalana, znanega openskega zlatarja: »Skupno smo razdelili približno 500 tisoč loterijskih listkov. Kupec je prejel listek za vsakih 10 tisoč lir nakupa v določenih trgovinah. V akciji je sodelovalo okrog sto trgovin, podjetij in drugih obratov, kar pomeni, da je tudi letošnja pobuda dobro uspela.«
Kakšne pa bodo nagrade? »Prva nagrada je 15 milijonov lir v zlatih žetonih, druga sedem, tretja pa tri milijone dr,- potem je še 10 manjših nagrad v znesku milijona lir.«
To je že tretjič, ko ste se na Opčinah odločili za takšno Pobudo. Ste z uspehom zadovoljni?
»Lahko rečemo, da smo zadovoljni in da so to našo zamisel dobro ocenile tudi naše stranke oziroma klienti. Letos smo razdelili več listkov, kar pomeni, da je bilo tudi več kupcev. Prvo leto smo za prvo nagrado namenili avtomobil, lani in letos dobijo srečni izžrebanci denarne nagrade v zlatih žetonih.«
Občinstva na jutrišnji prireditvi prav gotovo ne bo manjkalo. Za tiste, ki bodo dobitniki lepih nagrad, pa bo večer še posebno lep in prijeten. (N. L.)
Spor okrog bivšega taborišča pri Padričah
Gambassini strelja v prazno
Načelnik Liste za Trst v deželnem svetu Gambassini je naslovil na predsednika deželnega odbora interpelacijo v zvezi s sporom, ki je nastal med upravitelji de Henriguezovega vojnega muzeja in Koordinacijskim združenjem kraš-kih vasi glede uporabljanja bivšega begunskega taborišča pri Padričah. Listarski prvak pa se ni omejil na pojasnjevanje spora in njegovih morebitnih posledic, ampak je interpelacijo izkoristil za strupen napad na slovenski živelj, pa tudi na novoletni pohod za mir.
Gambassini izhaja iz trditve, da je »skupina slovenskih predstavnikov "Združenja kraških vasi" na Silvestrovo protizakonito zasedla dve stavbi bivšega begunskega taborišča pri Padričah. Ta kompleks je državna last in je bil z redno konvencijo dodeljen tržaški občinski upravi, da bi namestila zbirke de Henriguezovega muzeja. Krajevni Slovenci pa ga zahtevajo za svoje potrebe in nastal je spor, ki traja več kot leto.«
Upoštevajoč, da je bila »novoletna nedelja v Trstu posvečena "pohodu za mir" in govorom o potrebi po mirnem sožitju med slovensko manjšino in italijansko večino,« Gambassini sprašuje:
»1. ali takšne akcije "škvadrističnega" kova niso v odprtem navzkrižju z vsemi lepimi besedami o potrebi po mirnem sožitju in ali njihova očitna politična narava ne zahteva odločnega po-
sega oblasti, ki so pristojne za vzdrževanje zakonitosti in demokratičnega reda (...); 2. ali ni vne-bovpijoča negibnost tržaškega župana in občinske uprave, ki se doslej po krivem nista postavila v bran njima zaupanih muzejskih dobrin, ne v bran občinskega uslužbenca, ki te dobrine hrani, kakor tudi ne v bran svojih in državnih pravic s tem, da bi obnovila sodni postopek proti tistim, ki jih ogrožajo (...); 3. ali predsednik deželnega odbora nima za primerno in nujno, da vsi, ki so pristojni, posežejo tudi zato, da bi preprečili nevarnost, da bi se že tako majhna tržaška pokrajina razdelila na dve ločeni republiki: na tisto v mestnem središču, kjer je zaprta večina, in na ono na kraški planoti, kjer ni mogoče ničesar storiti brez pristanka slovenske manjšine (!).«
Gambassinijevega posega ne bomo na dolgo komentirali, ker se sam od sebe. Opozorili bi le na protislovje, ki je v njem. S tem, da govori o potrebi po obnovitni sodnega postopka, Gambassini posredno pove, da je nek tak postopek že bil. Gre za pravdo o posesti (ne lastnini) bivšega taborišča, ki jo je tržaška občinska uprava zgubila s Koordinacijskim združenjem kraških vasi. Če to upoštevamo, se zdrobijo v prah vse navedene obtožbe proti Kraševcem, od tiste, da nastopajo protizakonito, do one, da imajo posebno republiko, ki je sicer že tako smešna.
Zavod Rittmeyer naj bi prešel v pristojnost Dežele in Občine
Deželni odbornik za finance Dario Rinaldi je izrazil tudi osebno zanimanje za usodo zavoda za slepe Rittmeyer, ki ima svoj sedež v Barkovljah. Zavod je namreč trenutno v hudih denarnih težavah, tako da je njegovo normalno delovanje, če že ne njegov obstoj, v resni nevarnosti. Odbornik Rinaldi meni, da nudijo edino možno rešitev predlogi ministrstva za šolstvo, ki je s posebno pozornostjo vzelo v pretres probleme te posebne šole za slepe.
Omenjeno ministrstvo je pred kratkim poslalo deželni in občinski upravi ter šolskemu skrbništvu pismo, v katerem navaja predloge za izhod iz krize. Glede na pomembno in neprecenljivo vlogo, ki jo ima zavod Rittmeyer, je povsem neprimerno, da so vse njegove dejavnosti pod nadzorstvom šolske uprave. Vse proračune in Predračune, pogodbe za prodajo nepremičnin ter druge odločitve v zvezi s finančnim Poslovanjem zavoda za slepe mora namreč odobriti šolska uprava.
Silovit požar pri Miramaru
V gozdiču nad Centrom za teoretsko fiziko pri Miramaru, je včeraj zvečer izbruhnil silovit gozdni požar, ki je za več ur zaposlil gasilce, gozdne čuvaje in prostovoljce skupin za civilno zaščito. Iz še neznanih vzrokov je začelo goreti suho grmičevje in podrastje. Gasilce je pri delu oviral tudi vsiljiv veter, ki je še bolj razpihal plamene in raznašal iskre daleč naokoli. Vse do pozne večerne ure °gnja ni bilo mogoče ukrotiti.
Gasilci so najprej poskrbeli za varnost prebivalcev, saj so se bali, da se bodo ognjeni zublji priplazili do bližnjih hiš in do miramarskega znanstvenega središča. Plameni so poškodovali več hektarjev gozdne površine. Po vsej verjetnosti je ogenj zanetila požigalska roka.
Turški državljan ni hotel domov
Ubežnik skočil z vlaka blizu openske postaje
Mlad turški ubežnik Gezer Senol se ni hotel predati usodi in na ukaz obmejne policije zapustiti državo, v katero je prišel ilegalno po več tednih napornega in nevarnega potovanja. Včeraj zjutraj je 24-letni fant zbral ves svoj pogum in skočil iz vlaka, ki naj bi ga odpeljal nazaj v domovino.
Agenti obmejne policije so mladega Istambulčana zasačili predvčerajšnjim ponoči blizu Fernetičev, ko je ravnokar ilegalno prestopil mejo. Prisilili so ga, da je sedel v njihov avtomobil in ga odpeljali na policijsko postajo, kjer je moral mladi ubežnik ostati do jutra. Ob 7. uri so ga odpeljali na vlak, ki je nekaj minut zatem odpeljal z železniške postaje na Opčinah proti Jugoslaviji. Gezer je nekaj časa tuhtal, kaj naj stori. Ko je opazil, da vlak na ovinku zmanjšuje hitrost, je hitro odprl vrata in skočil na tla, kjer je ves potolčen obležal. Fant je zaman skušal vstati in pobegniti. Noge pa ga niso držale, ker ga je udarec v glavo za nekaj minut povsem omamil.
Kmalu zatem so ranjenca opazili uslužbenci železnice in poklical rešilce Rdečega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico na Katinari. Zdravniki so mu napovedali pet dni zdravljenja in ga nato odpustili.
Zunaj pa so ga že čakali policisti, ki so ga odpeljali v urad za tujce na tržaški kvesturi, kjer bodo odločali o njegovi usodi. Po vsej verjetnosti ga bodo najprej poslali v Milan, kjer mu bodo dali nov potni list, s katerim se bo moral potem vrniti v Turčijo.
Ubežniki so za "obljubljeno deželo" pripravljeni tvegati celo življenje. Vedno več jih je, Ki ilegalno zapustijo svojo domovino in se odpravijo v svet, da bi našli delo in si zagotovili znosnejše življenjske razmere. Največ jih pribeži iz Romunije in drugih vzodno-evropskih držav. Večina je namenjena v Švico, Francijo ali Nemčijo. Če jih izsledijo, jih spet pošljejo nazaj v domovino. Kdor pa je že zagledal "luč svobode", se ne vda tako zlahka in tako se pot ubežnikov nadaljuje brez konca...
t
Zapustil nas je naš dragi
Jožef Riščanc
(Pepi)
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Pepca ter hčerki Ana in Mira z družinama.
Trst, 4. januarja 1989
Z izrazi globokega sočutja izrekamo iskreno sožalje članu odbora Angelu Kermecu, njegovi ženi Mirki in vsem najožjim sorodnikom ob smrti dragega tasta in očeta Pepija Piščanca.
Slovensko planinsko društvo Trst
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga
Marija Sedmak por. Tretjak
(bivša babica)
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križ.
Žalujoči mož Viktor in drugo sorodstvo
Križ, 4. januarja 1989
Sekcija KPI "Zorko Kralj" Trebče-Padriče-Gropada izreka iskreno sožalje družini ob izgubi Karla Kalca.
Ob prehodu starega v novo leto
Izmenjava voščil na Pesku in na osrednjem Trgu Unita
Še dva posnetka nedavnih srečanj, na katerih so si člani varnostnih organov izmenjali novoletna voščila. Zgornjo fotograiijo je Mario Magajna posnel na mejnem prehodu pri Pesku, kjer so si voščili in se obdarili italijanski in jugoslovanski delavci obeh obmejnih blokov. Prijateljskemu srečanju je — kot vidimo na posnetku — prisostvoval tudi predstavnik dolinske občinske uprave, odbornik Boris Mihalič.
Na spodnji fotografiji Davorina Križmančiča pa je prizor s Trga Unita, kjer je bila 1. januarja prvič javna izmenjava voščil med vsemi tistimi, ki jih štejemo med organe javne varnosti (policisti, karabinjerji, gasilci itd.) in predstavniki tržaških javnih oblasti, od vladnega komisariata do občinske uprave.
Združenje Telefono amico deluje že 22 let
Prijateljstvo in tolažba tečeta po telefonski žici
Božični in novoletni prazniki so priložnost za prijetna doživetja v krogu družine, prijateljev, znancev... Naj bo kramljanje, skupno kosilo ali večerja, komentiranje televizijskih sporedov, izlet ali ogled filma, vse to je prijetno, če imamo ob sebi vsaj enega človeka, ki nam je naklonjen. Če smo sami, pa so prazniki prava mora, saj spoznanje o sreči drugih le podkrepi občutek osamljenosti in lastne nemoči. To dobro vedo vsi, ki delajo na socialnem in zdravstvenem področju, pa tudi črni kronisti. Ob božiču in novem letu so njihove beležnice vedno natrpane s podatki o samomorih, poskusih samomora in drugih tragičnih primerih.
Na pojav so pripravljeni tudi prostovoljci združenja Telefono amico, ki že 22 let, ponoči in podnevi, odgovarjajo na telefonske klice v stiski.
Za te dobrosrčne ljudi, v glavnem mlade, je človek na drugem koncu žice vedno enakovreden. Z njim skušajo vzpostaviti zaupen človeški odnos, ki ne pozna nikakršnih pogojevanj, ne vsebinskih ne časovnih. Pogovor je trenutek tolažbe, gre mimo verskih, političnih in moralnih pregrad in vedno jamči popolno tajnost. Prostovoljec ne skuša voditi pogovora, tudi ne skuša reševati problemov človeka v stiski; njegov edini namen je pozorno poslušanje sogovornika. Anonimnost daje združenju Telefono amico možnost, da lahko seže v družbene kroge, kamor nobena inštitucija ne more. To je tudi zgovoren odgovor brezbrižnosti mesta; je aktiven prispe-
vek k omiljenju socialnih in psiholoških napetosti Tržačanov.
Na številko 766666 ali 766667 pokliče okrog 15 tisoč ljudi na leto. Od teh jih daleč največ kliče zaradi osebnih težav. Med njimi je prva na vrsti osamljenost, sledijo spolni problemi, depresije, fizične bolezni, zasvojenost z mamili, eksistenčni problemi in nenazadnje misli na samomor. Tem zadnjim telefonskim klicem so prostovoljci posvetili posebno pozornost, saj so statistike ugotovile, da je naše mesto med prvimi v Italiji po številu samomorov oziroma poskusov samomora. Na pripravljalnih in izpopolnjevalnih tečajih se prostovoljci učijo, kako spoznavati simptome, ki vodijo v samomor in kako človeku pomagati, da pogleda nase tudi iz drugih, bolj pozitivnih zornih kotov, kar mu počasi pomaga, da se vključi v odnose z ljudmi, ki so mu blizu.
V Trstu je vsekakor najbolj razširjen dramatičen občutek osamljenosti. Imajo ga mladi, še bolj pa starostniki. V anketi, ki jo je pred nekaj meseci izvedla skupina mladih katoličanov v Starem mestu, je večina starostnikov izjavila, da bi si najbolj želela vsaj en telefonski pogovor na dan. Prostovoljci združenja Telefono amico imajo torej še posebno pomembno vlogo, saj ostarelim vlivajo voljo do življenja, navdušenje, željo po komuniciranju. Predvsem pa so vedno na razpolago, naklonjeni, a obenem nevsiljivi.
N. F.
Pravkar je izšla praznična številka kriškega glasila Skdanc
V Križu je pred kratkim izšla novoletna številka vaškega lista Skdanc. Uvodoma objavlja list krajša, a zbadljiva članka o načrtovanem odprtju odlagališča gradbenih odpadkov v opuščenem kamnolomu v bližini vasi in o vprašanju protivrednosti v zvezi z gradnjo avtoceste. Kroniki nedavnega obiska delegacije Ladincev iz Doline Gardene sledi daljši prispevek o delovanju, o težavah in o načrtih krajevne vinogradniške zadruge Kriški breg. Rubrika kratkih vesti je kot običajno precej bogata in pikra, športni kotiček pa je tokrat namenjen vaškemu mladinskemu nogometu ŠD Vesna, ski-rolkam ŠD Mladina, medtem ko je bil za športnika meseca izbran nogometaš Niko Sedmak. List je ilustriral Franko Bogateč.
Skdanc bodo v kratkem razmnožili po vasi, dobite pa ga tudi v kriških trgovinah in v Domu Alberta Sirka.
gledališča
VERDI
Prihodnja opera na repertoarju je Puccinijeva MADAMA BUTTERFLV, ki bo na sporedu 17. januarja 1989.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 20.30 bo Komika Teatro predstavil Monico Vitti v delu B. Hechta in C. MacArthurja PRVA STRAN. Režija Giancarlo Sbragia. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
V soboto, 7. t. m., bo na sporedu predstava LA PALLA AL PIEDE.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert S. ACCARDA (violina) in B. CANINA (klavir).
Glasbena matica Trst - Koncertna abonmajska sezona 1988/89 - v sredo, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KVARTET - Stelia Doz - sopran, Giorgio Blasco - flavta, Ennio Guerrato - kitara, Patrizia Tassini - harfa. Na sporedu: Sofi-anopulo, Coral, Vidali, Stravinski. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 7. januarja, ob 18. uri odprli razstavo slikarke Adriane CICOGNANI. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 19. januarja.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 L'orso, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Tcheky Karyo, Jack Wallace.
ENCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 21.45 Red e Toby nemiciamici, VValt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (dl padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La scar-petta e la rosa, (Cenerentola).
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Un mon-do a parte, i. Barbara Hershey.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Rambo III,
pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EDEN - 15.30, 22.10 Fantaste morbose,
pom., □□
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Danko, pust., ZDA, r. W. Hill, i. A. Scwar-zenegger, J. Belushi.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Prima di mezza-notte, i. Robert De Niro.
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 Pinocchio,
ris., 1940, 88'; prod. VValt Disney.
ALCIONE - 16.30, 22.10 II pranzo di Ba-bette, dram., Danska 1987, r. G. Axel; i. S. Audran, B. Federspiel.
RADIO - 15.30, 21.30 Erotica orientale,
pom., OD
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -. 18. letom □□
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
V nedeljo, 8. t. m., bo v prostorih TPPZ ob 9.30
seja
glavnega odbora
včeraj - danes
Danes, SREDA, 4. januarja 1989
DOBRIMIR
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 4.41 in zatone ob 13.08.
Jutri, ČETRTEK, 5. januarja 1989
GROZDANA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.08 najnižja 1 cm, ob 6.25 naj višja 41 cm, ob 13.59 najnižja -52 cm, ob 20.55 najvišja 17 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1040,8 mb raste, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sebastien Babic, Elisa Pietrobelli, Matteo Molfetta, Noel Calia, Kevin Segulin, Davide Cavo, Michele Sant, Aliče Di Ilio.
UMRLI SO: 66-letni Domenico Amo-dio, 95-letni Pietro Parentin, 92-letna Lu-cia Siena, 57-letna Giovanna Bolletti, 83-letni Giuseppe Marko, 80-letni Antonio Imperlini, 70-letni Domenico Bandera, 87-letna Maria Rupena, 78-letni Giuseppe Piscanc, 87-letni Domenico Ruginetti, 86-letna Lidia Adami, 86-letna Lucia Li-zier, 73-letna Amabile De Zan, 92-letna Virginia Vitali, 89-letna Maria Sedmak, 74-letni Carlo Domeneghetti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. januarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Petek, 6. januarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
PODARIM 3 mesece starega volčjaka. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 220333.
UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE v Gorici išče uradnico/ka. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Uvoz-izvoz".
APE prodam, skoraj nov, po ugodni ceni. Tel. 824381 - ure delavnice.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
razne prireditve
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi BOŽIČNI KONCERT v nedeljo, 8. januarja, ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu in v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Dekanih.
ANPI-VZPI prireja v soboto, 14. januarja, tradicionalno DRUŽABNO VEČERJO. Razne informacije nudi in prijave sprejema pokrajinski sedež VZPI-ANPI -Ul. Crispi 3, tel. 730306 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 12.00 ali pa vaške sekcije VZPI-ANPI.
ZZB - NOV Štorje pri Sežani in VZPI-ANPI Prosek-Kontovel prirejata PROSLAVO OB 45-LETNICI OBEŠANJA 16-LETNEGA PARTIZANA MARJANA ŠTOKE v nedeljo, 8. t. m., ob 10.30 v Štorjah. Sodelovali bodo: Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk, ŽPZ Prosek-Kontovel ter mladinci iz Štorij z recitacijami. Govornika bosta predstavnika ZZB NOV občine Sežana in VZPI-ANPI tržaške pokrajine.
čestitke
Danes praznuje svoj 18. rojstni dan INGRID STANIČ. Iskreno ji čestitajo in želijo mnogo zdravja, sreče in uspeha v življenju mama, tata, bratec Igor ter nona in nono.
Danes praznuje v Samatorci rojstni dan naša draga mama in nona MARICA BUDIN. Iz srca ji voščijo in želijo še mnogo zdravih let vsi, ki jo imajo radi, vnuki Elena, Monika, Aleksander in mala Petra pa pošiljajo noni 61 poljubčkov.
Dragi mami in noni
MARIJI SKERK
za 80. rojstni dan voščijo vse najboljše
hčerki Marica in Olga ter sinova Gigi in Egon z družinami.
___________prispevki________________
V	spomin na Tonkota Husuja in Zdravka Kanteta darujeta Ivan in Vojka Ukmar 40.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Marijo Ukmar darujejo sestra Lojzka in ostali sorodniki 100.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
V	spomin na Marijo Ukmar daruje Fani Sardoč 25.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Namesto cvetja na grob Olge Škergat por. Rener daruje Mirko Maver 10.000 lir za KD F. Venturini in 10.000 lir za VZPI-ANPI Domjo.
Namesto cvetja na grob Slave Cotič darujejo Zofka, Miranda in Renato Bla-son 30.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob dragemu Zdravku Kantetu darujejo Vinko, Sergij in Adriana 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na mamo Jolando di Lenar-do darujeta hčerki Grazia in Damiana z družinama 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI E. Antončič.
Ob 7. obletnici smrti Ivana Sedmaka (Belekotovega) daruje sin Srečko z družino 20.000 lir za vzdrževanje ' kriškega spomenika.
V	spomin na brata Henrika Štefančiča darujeta sestri Angela in Kristina 40.000 lir za kriški spomenik.
Namesto cvetja na grob Jolande di Le-nardo darujeta Marčela in Jurij Žerjal
30.000	lir za kriški spomenik.
Gabi Sedmak (Gabrovec) daruje 15.000 lir za kriški list Skdanc.
Družina N. N. daruje 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Andreja Ražma daruje družina Mezgec iz Bazovice 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Družina N. N. iz Gabrovca daruje
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Nabiralna akcija sekcije VZPI ANPI
Prosek - Kontovel za žrtve potresa v Armeniji: Alojz in Liči Kapun 100.000 lir, Dragica Kapun 100.000 lir, Ivan Kapun
50.000	lir ter sekcija VZPI-ANPI Prosek Kontovel 100.000.
V	spomin na Marijo Ukmar daruje Marija Kalc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Karla Guština, Stankota in Angelo Raubar daruje Ivanka Križman
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob dragega Pepi-ja Piščanca darujeta Elči in Gigi 50.000 lir za Slovensko planinsko društvo v Trstu.
Krznarstvo
PELLICCERIA CERV0
TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
menjalnica
3.	1. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1300,250	1290,-
Nemška marka........ 737,200	735. -
Francoski frank..... 215,770	214.—
Holandski florint ... 652,950	651.—
Belgijski frank.....	35,140	34,740
Funt šterling....... 2369,850	2350 —
Irski šterling ..... 1969,250	1950-
Danska krona........ 190,610	187,500
Grška drahma........	8,849	8,300
Kanadski dolar...... 1091,400	1080.
Japonski jen ........ 10,493	10.—
Švicarski frank..... 869,460	868.—
Avstrijski šiling... 104,750	104,250
Norveška krona...... 199,700	197.—
Švedska krona ...... 213,480	211.—
Portugalski eskudo .	8,920	8,400
Španska peseta ...... 11,562	11.—
Avstralski dolar.... 1125,000	1080.—
Jugoslov. dinar .... —	0,220
ECU................ 1531,650
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Po Fantasticu do Sanrema variete z Linom in Heather
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
S Slovenko ’88 v leto 1989
V soboto se bosta Enrico Montesano in Anna Oxa poslovila od gledalcev, 4 milijarde bodo že osrečile izžrebanca, manjše nagrade pa bodo potolažile ostale. Medtem Lino Banfi in Heather Parisi že pripravljata nov variete, ki nas bo na prvi italijanski mreži po Fantasticu spremljal tja do sanremskega festivala. Glasbeni variete z naslovom Nocoj Lino ali Stasera Lino bo vezan na loterijo iz Viareggia, imel pa bo vse sestavine že klasičnega televizijskega varieteja: dosti glasbe, dobre plesalce, mlade komike in znane goste
Voščilo v komaj rojeno leto 1989 nam prihaja iz osrednjega slovenskega ženskega prostora z zadržanim nasmehom Mojce Drčar-Murko, zato ga svojim bralkam (in tudi maloštevilnim bralcem) posredujemo tudi mi. Ob izteku sedaj že pokojnega leta 88 so namreč v uredništvu revije Jana za Slovenko leta 1988 proglasili trenutno najslavnejšo slovensko Mojco, poklicno novinarko, ki je’ v širši javnosti, tudi v naši tako imenovani zamejski, postala znana, ko je lani spomladi kandidirala za mesto predsednika predsedstva SRS.
Pravzaprav so jo predlagali drugi, njeni bivši kolegi, ki so imeli zaupanje vanjo glede na človeške odlike in na kvalitete, ki jih mora imeti vsak javni delavec. In očitno so ji iste pozitivne lastnosti pripisali bralci Jane, ki so jo med dvanajstimi finalistkami izbrali za najraprezentativnejšo Slovenko.
Ne samo, da je Mojca Drčar-Murko Slovenka '88, celo prva je, ki se lahko ponaša s takšnim naslovom, kajti zmagala je na prvem tovrstnem natečaju v Sloveniji. Ker gre za novost in za tip tekmovanja, ki v Jugoslaviji doslej ni bil priljubljen, z izjemo lepotnih, je uredništvo Jane želelo svojo odločitev utemeljiti. In ker je akcija uspela in celo nekako prerasla začetna pričakovanja, je bilo sklepno utemeljevanje lahko in učinkovito.
Iz teksta, ki ga je za revijo napisala Živa Agrež, se dajo razbrati dileme uredništva, ko se je odločalo za akcijo. Ugotavljala je namreč, da slovenska družba ni nikoli gojila, kaj šele priznavala kulta osebnosti. »Vse, kar bi lahko kakorkoli nosilo oznako "naj", smo hitro potisnili pod pokrovček povprečnosti. Pardon, vsa leta smo imeli in priznavali ta predznak edinole najlepšim.«
Akcija Slovenka leta torej kot izzivalen odgovor na lepotna tekmovanja, ki vsepovsod po svetu, v državah s povsem drugačno družbeno ureditvijo ali ekonomskim položajem uspevajo z nezmanjšano vitalnostjo. Naj mimogrede omenimo, da smo v Italiji že
prvi dan leta dobili privlačno miss z zagonetnim smehljajem na lepem mladem obrazu.
Tekmovanje, ki ne bi temeljilo na lepotnih merilih in niti na pričakovanjih ali skritih željah navadnih občanov, kot se dogaja na precej popularnih podeljevanjih naslova idealni moški ali idealna ženska, je precej izjemno. Tudi zato, ker je izbor kandidatk in seveda tudi zmagovalke upošteval tudi ženske, ki pripadajo politični, gospodarski in znanstveni eliti, in se ni omejil na svet show-businessa.
Ob tem moramo seveda pripomniti, da so bila slična tekmovanja, čeprav so imela več potez spektakla in so bila zemljepisno širše zasnovana od Janine akcije, pred nekaj leti precej priljubljena v Italiji in drugih zahodnoevropskih državah.
Takšna tekmovanja, na katerih so med predstavnicami raznih držav iskali najidealnejšo žensko, seveda niso mogla pokazati, kako misli in kaj odobrava določena skupnost. Izkazalo se je namreč, da je Janina akcija privedla do Slovenke leta, pri tem pa pokazala, kakšne vrednote in človeške odlike Slovenci posebej cenijo.
In izkazalo se je, da so najbolj cenjene vrednote svoboda, različnost in poštenost. V tej luči so bralci izbrali najprej kandidatke, nato še finalistke in seveda zmagovalko. Posebej pri Mojci Drčar-Murko so bralci Jane cenili njeno profesionalnost, zavzemanje za svobodo tiska in odkrito potegovanje za vsakodnevno uveljavljanje človekovih pravic na vseh področjih. Ob tem pa ji priznavajo še zaslugo, da je že pred leti začela zavzeto pisati o ekologiji.
današnji televizijski in radijski sporedi
a—ra. i	1
^•15 Aktualno: Uno mattina 9-40 Nadaljevanka: Non bas-ta una vita
1U °0 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Variete: Božična darila iz arhiva RAI
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Pravljica: Giuseppino e Giuseppone (1. del)
14.45	Risanka: II fuso, la spola e 1’ago
15.00	Informativni oddaji: Odprta šole, 15.30 Block Notes
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!,
vmes igre in risanke
17.55	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Nanizanka: Sapore di gloria
22.30	Dnevnik
22-40 Filmske novosti
2-45 Športna sreda - O nogo-metnem pokalu Italije
23.30	Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
f RAI 2__________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Film: La storia di Oliver (dram., ZDA 1978, r. John Korty)
10.00	Variete: Ciao Jerry!
11.05	Izobraževalna oddaja:
Božanska komedija
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in vreme
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, Argento e oro
15.30	Šport danes
17.00	Dnevnik, nato risanke
17.25	Tednik: Bellitalia
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Koster
19.30	Horoskop, dnevnik
20.30	Film: Gli innocenti dal-Ie mani sporche (dram., Fr.-It.-ZRN 1974, r. C. Chabrol, i. R. Schneider)
22.30	Dnevnik
22.40	Variete: Indietro tutta!
23.40	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Glasbena oddaja: International DOC Club
0.55 Film: In corsa con il di-avolo (dram., ZDA 1975, r. J. Starrett, i. P. Fonda)
^ RAI 3___________ |
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Izobraževalna oddaja: Monografije - Tolkala
13.30	Smučarski skoki (iz Innsbrucka)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Pred gledališčem
15.30	Popoldne z opero: II Trovatore (G. Verdi; Lu-ciano Pavarotti)
16.45	Variete: Black and Blue
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Risanka: Chi ha incas-trato Bugs Bunny?
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: Bravados (vestern, ZDA 1958, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Joan Collins)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Andreotti vis-to da vicino (intervju Enza Biagija)
23.20	Dokumentarna oddaja; Drobci
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
Hfer RTV Ljubljana 1
9.35	Video strani
10.50	Video strani, TV okno
12.50	SP v smučanju: smučarski skoki (neposredni prenos iz Innsbrucka)
15.00	Video strani
16.15	Video strani, TV okno
16.30	Dnevnik
16.45	Glasbena oddaja: Najboljši ropot
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Leteča hišica (Dane Zajc)
18.30	Lutkovna igrica: Volk in kozlički (J. Grobov-ski, 1. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Kitajski sindrom (dram., ZDA 1978, r. Jamey Bridges, i. Jane Fonda, Jack Lem-mon, Michael Douglas, Scott Brady, James Hampton, Peter Donat; Jack Lemmon je prejel za vlogo v tem filmu zlato palmo v Cannesu)
22.05	Dnevnik
22.25	Svet poroča
23.25	Video strani
(WP) TV Koper___________
13.00	Smučarski poleti
13.30	TVD Novice
15.00	Mednarodni nogomet
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: am. fo-otball NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Še o zasedanju radikalcev
TRST — Po praznikih Trst spet v smeteh
TRST — O onesnaženju vode TRST — Predlogi za ustreznejši boj proti mamilom
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar (11. etapa)
21.00	Košarka: ena od tekem za Evropski pokal
22.45	Dnevnik
23.00	Sportime Magazine
23.45	Šport spektakel
p tr RTV Ljubljana 2
18.30	Mariborska kronika
19.00	Reportaža o Piranu
19.30	Dnevnik
20.05	Balet: Labodje jezero (P. I. Čajkovski)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi;
12.00	Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Noč do jutra (18. del, pon.); 15.16 Kviz: V našem zaporu;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Otroški kotiček; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo, glasba; 11.05 S poti po domovini; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13h; 13.30 Čestitke ; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Radijski mehurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Samorog; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
					RADIO KOPER
CANALE 5	RETE 4	ITALIA 1	10.30 Kviz: La spesa in vacanza	17.45 Aktualno: TV donna	(slovenski program)
8.30	Film: I figli del secolo (kom., ZDA 1953, r. George Marshall, i. Dean Martin, Jerry Lewis)
10.35	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Film: La mia donna e un angelo (kom., ZDA 1951, r. Mitchell Leisen, i. Joan Fontaine)
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	C est la vie, 17.55 O.K. il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-to
20.30	Film: Non ci resta che piangere (kom., It. 1984, r. Troisi in Benigni, i. Massimo Troisi, Roberto Benigni, Amanda San-drelli)
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0-40 Rubrika: Premiere
0-35 Nanizanki: Attenti a guei due, 1.50 Sceriffo a New York
7.30	Nanizanke: Lou Grant,
8.20	Adam 12, 8.50 Petro-celli
9.50	Film: Peggio per me... meglio per te (glas., It. 1968, r. Bruno Corbucci, i. Little Tony)
11.30	Nanizanki:	Cannon,
12.30	Arabesgue - Delitto sul lago
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Gli incensurati (kom., It. 1961, r. Frances-co Giaculli, i. Peppino De Filippo)
17.00	Nanizanki: La grande vallata - La sparizione,
18.00	Nevv York New York - Fatte su misura
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Lottery
20.30	Film: Love story (dram., ZDA 1970, r. Arthur Hill, i. Ryan O Neal, Ali Mac Graw)
22.30	Film: L'uomo dalla mas-chera di ferro (pust., Fr. 1962, r. H. Decoin, i. Jean Marais)
1.00	Nanizanka: Vegas - La trappola
7.30	Otroška oddaja
10.00	Nan.: Boomer, 10.30 L'uo-mo di Singapore, 11.30 MorkeMindy
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Varieteja: Smile, 14.20 Megasalvishow
14.30	Glasbena oddaja: Deejay Tele Vision
15.00	Nanizanka: I ragazzi del Computer
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanke: Supercar,
19.30	Happy Days, 20.00 Arriva Cristina
20.30	Film: Toto sceicco (kom., It. 1950, r. Mario Mattoli, i. Toto)
22.20	Nanizanka: I Robinson
22.50	Variete: Megasalvishow
23.05	11. rally Pariz-Dakar
23.35	Rubrika: Premiere
23.45	Film: Terrore sulla terra (srh., ZDA 1956, r. John Šherwood, i. Jeff Mor-rovv)
1.10	Nanizanka: Star Trek
ODEON
11.30	Kviz: La spesa in vacanza
12.00	Nanizanka: The cat, Il supermercato piu pazzo del mondo
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
15.45	Sugar... (2. del)
19.30	Rally: Pariz-Dakar
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Bronx 41 distretto di polizia (krim., ZDA 1981, r. D. Petrie, i. Paul Newman)
22.30	Film: Sbirro la tua legge e lenta... la mia no (krim., It. 1979, r. Stelvio Massi, i. Maurizio Merli)
0.30 Filmske novosti
TMC
8.00	Risanke
9.00	Nad.: Il segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
11.00	Risanke
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Risanke
16.00	Film: Fatti bella e taci (krim., Fr. 1958, r. Marc Allegret, i. Alain Delon)
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Ostermann wee-kend (krim., ZDA 1983, r. Sam Peckimpah, i. Burt Lancaster)
22.20	Dokumentarna oddaja: Segreti e misteri
22.50	Aktualno: TMC nocoj
23.05	Športne vesti
TELEFRIULI
13.30	Nanizanki: Lo sceriffo del Sud, 14.30 Paul
15.00	Risanka
15.45	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
22.30	Nad.: Francesco Berto-lazzi investigatore
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja:
Nevvs dal mondo
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Od enih do treh, pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik;
17.00	Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah in jutranji spored; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Sanremo ; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.32 Dragi Luciano...; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družina;
11.00	Srečanja; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Neposredno; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; s 18.00 Dee-jay; 18.33 Noi e voi; 19.00 Lahko poslušanje; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
V okviru Goriške proste cone kontingent bencina brez svinca
Predlog sindikalne zveze CGIL / C IS L / UIL
Avtomobilisti na Goriškem bodo v prihodnjih dneh spet prejeli nakaznice za gorivo proste cone po znižani ceni. Razdeljevanje bonov se bo pričelo predvidoma 9. t. m., najkasneje pa 16. t. m.
Nakaznice veljajo seveda za nakup super bencina. V prihodnje pa naj bi avtomobilisti prejemali tudi nakaznice za nakup "zelenega bencina", to je bencina brez svinčevih primesi.
Predstavnik sindikalne zveze CG1L/CISL/UIL v razširjenem odboru Trgovinske zbornice, ki upravlja Goriški sklad, Flavio Snidero, je konec prejšnjega leta predlagal naj bi s primernimi ukrepi skušali vplivati na večjo porabo "čistega bencina". Predlog bo v dodelani obliki ponovno predstavil v prihodnjih tednih, v upanju, da bo zapleteni birokratski postopek mogoče speljati v razmeroma kratkem roku.
Bencin brez svinca je danes na Goriškem mogoče kupiti na kakih desetih črpalkah (v Gradežu, Tržiču, Gorici in nekaterih drugih krajih), vendar je v glavnem namenjen tujim avtomobilistom.
Mimogrede povedano, tudi prodajna cena je taka, da ne spodbuja nakupa. Zeleni bencin je 50 lir dražji od super goriva.
Kako bi lahko Goriški sklad vplival na večjo porabo (in postopen prehod) na bencin brez svinca? Najbolj primeren se zdi vsekakor dosedanji v praksi že preizkušen način: z nakaznicami, ki dajejo pravico do nakupa določene količine goriva po znižani ceni.
Prehod bi bil vsekakor postopen, saj se v Italiji zelo počasi prilagajamo strožjim predpisom glede varstva okolja.
Morda bi kazalo upoštevati tudi možnost dodeljevanja posebnih prispevkov upraviteljem, oziroma lastnikom bencinskih črpalk za nameščanje novih naprav. V pogovoru s predsednikom upraviteljev bencinskih črpalk na Goriškem Trainom smo sicer izvedeli, da je vprašanje novih prodajnih mest za gorivo brez svinca vezano na zelo dolgotrajen birokratski postopek.
Prodaja navadnega bencina povsod upada in tako upravitelji težijo za odpravo prodajnih mest za to vrsto goriva. Že obstoječe naprave bi z majhnimi stroški lahko uporabili za prodajo ekološko bolj sprejemljivega bencina. Zaplete pa se prav v postopku z oblastmi, zato se marsikdo raje odreče takemu načrtu. Nove investicije pa seveda stanejo zelo veliko.
S prihodnjim šolskim letom postopno zapiranje sedmih šol
S prihodnjim šolskim letom bodo na Goriškem začeli zapirati kar sedem osnovnih šol. Skopo birokratsko sporočilo šolskega skrbništva je namreč v teh dneh obvestilo javnost, da v šolskem letu 1989/90 ne bodo sprejemali vpisov v prve razrede treh osnovnih šol v Gorici in štirih v drugih krajih v pokrajini. Med njimi ni nobene slovenske šole.
Šole, ki bodo v prihodnjem šolskem letu ostale brez prvih razredov, so sledeče: šola Serra v rajonu pri Madonni-ni, šola Regina Margherita v Podgori, šola Cappuccini v Kapucinski ulici v
Prva obravnava bo v ponedeljek v Mestrah
Prizivni proces zaradi Petovelj
V ponedeljek, 9. januarja, se bo pred porotnim sodiščem v Benetkah (v avli-bunker v Mestrah) pričela prizivna obravnava proti obtožencem zaradi petoveljskega atentata, v katerem so bili maja 1972 ubiti trije karabinjerji. Po vrsti procesov - sprva proti osebam, za katere se je kasneje izkazalo, da so nedolžne - se je julija lani zaključil prvostopenjski proces proti dvema neofašistoma, v katerih so sodniki prepoznali materialna storilca atentata, ter proti visokim karabinjerskim častnikom in drugim, ki so jih sodniki obsodili zaradi preusmerjanja preiskave. Po več desetinah obravnav in kar 77-urnem zasedanju v sejni sobi so takrat beneški sodniki obsodili na dosmrtno ječo 39-letnega Vincenza Vinciguerro iz Vidma in 40-letnega Carla Cicuttinija iz kraja San Giovan-ni al Natisone. General karabinjerjev Dino Mingarelli in polkovnik Antoni-no Chirico sta bila obsojena na 10 let in pol zapora zaradi preusmerjanja
preiskave, ker sta ponaredila dokumente, prikrivala dokaze in obrekovala skupino šestih Goričanov, ki sta jih obtožila atentata, medtem ko se je kasneje izkazalo, da so bili povsem nedolžni. Na prvostopenjskem procesu so bili na strožje kazni obsojeni še zdravnik iz Benetk Carlo Maria Mag-gi (12 let), Benečan Carlo Digilio (11 let), Videmčan Gaetano Vinciguerra (6 let) in Delto Zorzi iz Mester (10 let). Na nižje kazni, z odpustom, so bili med drugimi obsojeni goriški odvetnik Eno Pascoli, polkovnik karabinjerjev Michele Santoro in marešalo Giuseppe Napoli.
Med glavnimi obtoženci ni vložil priziva Vinciguerra, tako da je zanj obsodba na dosmrtno ječo dokončna. Pred začetkom prizivne obravnave je porotno sodišče v Benetkah že zavrnilo ločen priziv gen. Mingarellija in polk. Chirica, proti obsodbi na plačilo 100 milijonov provizije na račun od-
škodnine dvema po krivem obtoženima Gianniju in Marii Mezzorani. Sodniki so provizijo potrdili, od ponedeljka dalje pa bodo odločali o preostalih zadevah. Sodišču bo predsedoval sodnik Giuseppe De Leo, stranski sodnik pa bo Giacomo Sartea.
Včeraj pokopali Renata Russiana
V	Krminu je bil včeraj popoldne pogreb 28-letnega kantavtorja Renata Russiana. Žalne slovesnosti, ki je bila v krminski stolnici se je udeležila velika množica, v kateri so prevladovali mladi.
Kakor smo poročali v včerajšnji številki, so Russiana našli mrtvega v avtu v soboto zjutraj nedaleč od doma v Ulici Armistizio 8.
V	celoti še niso bili pojasnjeni vzroki smrti. Zdi se pa, da naj bi mladenič umrl zaradi mamila.
Zamenjava v splošni bolnišnici
Dr. Lipizer primarij medicine
Drugi medicinski oddelek goriške splošne bolnišnice ima z novim letom tudi novega primarija. Vodstvo oddelka je prevzel 57-letni Goričan dr. Adriano Lipizer, ki je bil od leta 1983 dalje primarij splošne medicine v bolnišnici v Gradežu.
Po diplomi na medicinski fakulteti Univerze v Padovi leta 1956 se je dr. Lipizer stalno izpopolnjeval in dosegel celo vrsto specializacij: za bolezni prebavil in krvnega obtoka, za obolenja na dihalnih organih ter specializacijo v kardiologiji. V goriški splošni bolnišnici je že bil pomočnik primarija prof. Cazzole, pred kratkim pa je zmagal na natečaju za mesto primarija drugega medicinskega oddelka, ki ga je prevzel s 1. januarjem.
Novoletno srečanje predstavnikov goriške in šempetrske bolnišnice
Sodelovanje med goriško splošno bolnišnico in bolnišnico Franca Derganca v Šempetru je razmeroma utečeno, vendar bi se dalo na tem področju storiti še marsikaj. Obe zdravstveni ustanovi, ki sta oddaljeni druga od druge samo nekaj sto metrov, vmes pa je državna meja, bi lahko v znatno večji meri ovrednotili prav to danost. Morda bo novo leto v tem smislu prineslo določen uspeh.
Take želje je bilo slišati na nedavnem tradicionalnem srečanju vodilnih uslužbencev in predstavnikov osebja obeh bolnišničnih ustanov. Novoletno srečanje z izmenjavo daril je bilo 28. decembra v šempetrski bolnišnici, kjer je goste pozdravil ravnatelj Tumanovič.
Dosedanje sodelovanje med bolnišnicama se je odvijalo na dveh področjih: na prijateljskem in rekreacijskem nivoju in na področju institucionalne dejavnosti, to je zdravljenja. Pri obeh so in še zmeraj odigravajo pomembno vlogo prav uslužbenci, medtem ko bi kazalo sodelovanje na zdravstvenem področju urediti s formalnim dogovorom.
V šempetrski bolnišnici so zainteresirani zlasti za možnost uporabe nekaterih sodobnih naprav v goriški bolnišnici, sami pa bi lahko zagotovili sodelovanje na področju mikrokirurgije. Tako sodelovanje se pravzaprav v praksi že izvaja, čeprav ni institucionalizirano. Prav zato bi moral biti naslednji korak veliko lažji.
Srečanje na Plešivem potrditev prijateljstva in sodelovanja
Izmenjava voščil in daril na mejnem prehodu
(Foto Bumbaca)
Na mejnem prehodu Plešivo-Medana je bilo na zadnjega leta dan tradicionalno srečanje med obmejnimi organi, upravitelji Krmina in predstavniki krajevnih skupnosti Dobrovo in Medana ter novogoriške občine ter predstavniki borcev in raznih združenj in strank. Po izmenjavi voščil in priložnostnih daril so se udeleženci srečanja odpeljali v Krmin, kjer so na prijetni družabnosti, tako kakor že mnogokrat doslej, nazdravili novemu letu ter nadaljnjemu dobrososedskemu sodelovanju. Lani so bili,gostitelji družabnosti Krajevna skupnost Dobrovo in družbenopolitične organizacije tega območja. Krmin in Dobrovo sta tesne stike navezala že pred dobrimi dvanajstimi leti in se takrat začeto sodelovanje stalno razvija.
Po pričakovanju bi tako sodelovanje zadobilo nov vzpon, če bi mejni prehod Plešivo-Medana usposobili za mednarodni promet, o čemer je sicer govor že lep čas.
Gorici, šola Nievo v Krminu, šola Pao-lini v Redipuglii, šola Verdi v Versi pri Romansu in šola Bergamas v Moram.
Potreba po ukinjevanju razredov se je že pojavila v prejšnjih šolskih letih, nedvomno pa dobiva sedaj večje razsežnosti. Ukrepanje v tej smeri je neizbežna posledica demografskega padca, ki prinaša s seboj vrsto negativnih učinkov. Za sicer maloštevilne učence, ki bi bili obiskovali šole, kjer ne bodo odprli novih razredov, to pomeni, da se bodo morali vsak dan peljati v bolj oddaljeno šolo. Druga, morda še hujša posledica pa je izguba delovnih mest: sprva učiteljskih, postopoma pa tudi delovnih mest pomožnega osebja, ki je potrebno za delovanje šol.
Koncert pianista F. J. Thiolliera
V občinskem gledališču v Tržiču se nadaljuje koncertna sezona. V torek, 10. januarja, ob 20.30 bo koncertiral znani francoski pianist Francois Joel Thiollier. Program obsega izključno Gershwinova dela (An American in Pariš, Rapsody in blue, Song book, Ri-alto Ripples itd). Predprodaja prostih vstopnic pri turističnem uradu Utata v Trstu, od sobote dalje.
razne prireditve
Koncert božičnih pesmi bo v nedeljo, 8. t. m., ob 15. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Sodelujejo Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in Otroški zbor "Ladjica". Nastope posameznih zborov bo povezoval Gregor Pertot, orgelska spremljava Beatrice Zonta.
razna obvestila
Totlči si bodo voščili jutri, v četrtek, ob 20.30 pri Mari v Sovodnjah.
V kavarni Garibaldi v Gorici (tel. 32830) šo v predprodaji vstopnice za tekme, ki se bodo odvijale na stadionu Friu-li, v okviru nogometnega prvenstva 1989-90.
Občinska uprava v Števerjanu vabi drevi ob 19. uri na javni sestanek, ki bo v osnovni šoli. Govor bo o odmeri površin za davek na odvoz smeti.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Rambo III«. S. Stallone.
VERDI 18.00-20.00 »Chi ha incastrato Ro-ger Rabbit?«.
VITTORIA 15.15-20.20 »Red e Tobi, ami-cinemici«. Walt Disney.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Un affare di donne«. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Rambo III«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Barbari«. ŠEMPETER Jutri 18.00-20.00 »Best seler«. DESKLE 19.30 »Stabilizator«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita - Ul. Don Bosco 175 - tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - Ul. I Maggio 94 - tel. 790338.
pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Marija Kocjančič vd. Culot iz splošne bolnišnice v cerkev nb Placuti in na glavno pokopališče.
)) Kmečka banka 1 Gorica
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI NA GORIŠKEM
vas vljudno vabijo na
NOVOLETNI KONCERT
ORKESTRA MARIBORSKE OPERE Dirigent Boris Švara
GORICA-Deželni avditorij v soboto, 7. januarja, ob 20.30
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvu bank
Brošura ob 100-letnici Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu
Primorska
Stoji učilna zidana
Pri nas se je uveljavila lepa in tudi koristna navada, da za razne večje okrogle obletnice ustanov, društev, organizacij, šol itd. izdajamo priložnostne brošure. V njih zbrano gradivo predstavlja večkrat dragocenost za zgodovino in čeprav gre pogosto tudi le za drobce, jih je mogoče s potrpežljivostjo raziskovalcev sestaviti v celoto in tako ustvariti podobo nekega časa, nekega dogodka, neke stvarnosti, ki je sicer že daljna, pa še vedno kaj nauči.
Odlično mesto med takimi brošurami si bo nedvomno zagotovila tista, ki jo je izdal poseben pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu z lepim naslovom »Stoji učilna zidana...«. V njej so ob uvodni besedi in pedantno sestavljenem prikazu zgodovine šole od njenega nastanka do prisilne ukinitve, za kar je poskrbela Minka Pahor (sicer tudi urednica brošure), objavljeni predvsem spomini in pričevanja še živečih (ali tudi že pokojnih) nekdanjih učencev šole.
Najbrž na tem mestu ne bi bilo umestno obnavljati vsega, kar prinaša brošura, vsekakor pa se ponuja nekaj ugotovitev.
Tržaški Slovenci smo si skozi zgodovino in tudi danes morali vedno sami pomagati. Nobena oblast nam ni bila naklonjena, prej sovražna. Za svoje narodno, kulturno in gospodarsko preživetje smo si morali sami postavljati oporne stebre in z njimi kljubovati nasprotnim valovom. Prav zasebna osnovna šola sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu je najlepši primer in eden najbolj zgovornih dokazov za to.
Takrat, pred sto leti, ko je šola sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu prvič odprla svoja vrata, je samo v šentjakobskem predelu živelo okrog 20.000 Slovencev, skozi njene šolske klopi pa je v času njenega 42-letnega obstoja (s svetovno vojno vmes) šlo 18.000 slovenskih otrok iz raznih mestnih predelov. Iz njihovih vrst so izšli številni kasnejši šolniki in intelektu-ki so pomembno posegli tudi v SIrše slovensko okolje, predvsem pa so izšli rodovi, katerim je prav ta šola vcepila ljubezen do slovenskega jezike in narodno zavest.
Danes, po tolikih desetletjih, po obdobju fašizma, druge svetovne vojne jn teh povojnih časov do danes, vemo, kakšno je narodnostno stanje Slovencev v Trstu, koliko smo izgubili in še kar naprej izgubljamo, toda kako klavrno bi to stanje šele bilo, če ne bi še danes vsaj do neke mere živeli od kapitala, ki ga je na naš skupni narodni račun vložila prav Ciril-Metodova šola pri Sv. Jakobu s svojima središčnima podružnicama?
Vsak dober gospodar pa tudi ve, da se od kapitala ne da večno živeti, če se ne obnavlja, kroži, poživlja. Same obresti niso dovolj, čas jih sproti izničuje. Potrebne so dodatne pobude, zdrave investicije. Krivično bi bilo trditi, da kot skupnost v tem smislu nismo naredili ničesar. Morda smo naredili celo veliko, vendar se nas vse bolj polašča zaskrbljenost, celo malodušje. Zgodovina Ciril-Metodove šole nas uči, da je tako stanje mogoče premagati le z upornostjo, ponosom in predanostjo od staršev pa skozi učiteljski zbor do ravnateljstev. Tudi ta nauk je sam po sebi kapital, le gojiti ga je treba, kot so ga gojili naši predniki.
Pričevanja in spomini, ki jih je prispevalo kar 35 nekdanjih učencev šole, so žlahtni del brošure. S svojo neposrednostjo, intimnostjo in spoštljivostjo so kot studenčnica iz žive skale, ki napaja strnjen zgodovinski prikaz šole. Prvo, kar pada v oči, je spoštovanje, ki ga avtorji prispevkov brez izjeme ohranjajo na učitelje in ravnatelja šole. V njihovih spominih ti niso toliko učitelji v strogem pedagoškem smislu kot predvsem ljudje s srcem, narodnim ponosom in ljubeznijo do mladine in materinega jezika. Živeli so s šolo in učenci in se razdajali. Drugo, kar se razbira iz prispevkov, je hvaležnost šolnikom in šoli za znanje, ki jim ga je posredovala in za vcepljeno ljubezen do slovenskega jezika in naroda. Tretje, kar pripovedujejo spomini iz otroških let, je čas, ki so ga naši ljudje takrat živeli, čas revščine, pomanjkanja, tegob: pešačenje golobosih otrok od Barkovelj, Rojana, Sv. Ivana k Sv. Jakobu, v burji in mrazu, največkrat brez malice, brez kosa kruha. Je mar pri Slovencih od nekdaj revščina sinonim za narodno zvestobo? Časi so se k sreči v tem oziru temeljito spremenili, toda blagostanje žal prevečkrat vodi v brezbrižnost, če ne celo v utapljanje v vode odtujenosti.
Urednici brošure je treba za zbrane spomine in pričevanje čestitati, saj imajo kot vpogled v preteklost svojo mero veljave tudi za danes. Pa tudi v vsem ostalem je brošura urejena čedno in skrbno, obogatena z nekaj zgodovinskimi fotografijami iz Odseka za zgodovino NSK in barvno reprodukcijo prapora iz leta 1900, ki so ga, kot preberemo na zadnji ovojnici, izdelale deklice na slovenski dekliški šoli družbe sv. Cirila in Metoda in jo hrani Šentjakobsko kulturno društvo. Za platnico in notranjo opremo je poskrbel Andrej Vodopivec iz Graficen-tra Založništva tržaškega tiska, ki je brošuro založilo, natisnila pa jo je tiskarna Graphart. Izid brošure so omogočili prostovoljni prispevki, v prvi vrsti pa pomoč Hranilnice in posojilnice na Opčinah in Tržaške kreditne banke. (j. k.)
iJiL.
srečanja
Revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo Primorska srečanja namenja večino strani oziroma uvodne članke dvojne številke 87/88 prav ekonomski problematiki ob meji. Ne izmika pa se analizi vsesplošne družbene krize, ki je zajela slovenstvo in z njim tudi širša obzorja. Tako je na uvodnem mestu objavljeno razmišljanje Zaupanje, narcizem in družbena kriza izpod peresa Bogdana Žorža, čemur sledijo članki z aktualno vsebino.
V	mozaiku člankov z etnografsko in zgodovinsko vsebino najdemo tudi prispevek Zdenke Lovec o Vilenici, ki je s portoroškimi srečanji in revijo gledališč Alpe-Jadran najpomembnejši kulturni dogodek ob meji in na Primorskem nasploh. Vilenica je v svetu vzbudila zanimanje in doživela potrditev, pravi Lovčeva, zlasti med narodi srednjeevropskega duhovnega prostora, ki želijo ta fenomen oživiti, potrditi in vtisniti v zavest literarnega sveta, kjer se akumulira zgodovinski spomin.
V lepo impaginiranem zvezku najdemo tudi običajno poglavje o leposlovju. Uredništvo Primorskih srečanj se je najbrž odločilo, da daje največ prostora še mladim in neuveljavljenim avtorjem. Ali pa je to izhodišče v sili, ker tako imenovani formirani literati ne pošiljajo svojih prispevkov? Vsekakor bi bilo treba najti pot, da se literarna rubrika v reviji okrepi in ta pot bi bila ?iemara v večji preglednosti v impaginaciji, tako da bi imeli posamezni ustvarjalci več prostora na razpolago, tako rekoč predalček, ki se ne bi mešal z drugimi imeni, saj sedaj dobimo celo po dva podpisa na isti strani. Vsekakor pa gre opozoriti na sestavek Vilme Purič, ki se čedalje dosledneje oglaša.
Zaradi sintetizacijske moči je med najbolj odmevnimi razdelek Zapiski.
V	njem dobijo mesto krajši sestavki, ki strnjeno aktualizirajo kulturne zarise na obeh straneh meje.
Revija Sodobnost zaključila svoj 36. letnik
Osrednja slovenska literarna revija Sodobnost zaključuje, svoj šestintrideseti letnik izhajanja z zajetnim zvezkom, ki prinaša na svojih straneh obilo »kulturnega« materiala, ob njem (na koncu) pa še kazalo vseh prispevkov in avtorjev, ki so v Sodobnosti objavljali v letu 1988.
Uvodne strani revije so posvečene lanskemu Nobelovcu, egipčanskemu pisatelju Nagibu Mahfuzu. Objavljena je njegova črtica Zabalavi, ki jo spremlja še beseda prevajalke. To je nemara prvi slovenski Mahfuzojev prevod. Pisatelj je vsekakor bolj znan v domovini kot pa v svetu. Zakaj so mu pravzaprav podelili nagrado? Švedska akademija je v Mahfuzovih delih poudarila pretanjene odtenke, ki so zdaj bistrovidno stvarni, zdaj izzivalno dvoumni in z ostro psihološko ter kulturno-kritično analizo oseb in dogajanja. Svojo razsodbo je utemeljila z Mahfuzovim prispevkom arabski pripovedni umetnosti in razvoju svetovnega romana kot literarne zvrsti pa tudi za delež, ki ga je dal za razvoj modernega knjižnega arabskega jezika.
Glavni urednik Ciril Zlobec objavlja nato intervju z Igorjem Torkarjem ob njegovi 75-letnici. Pogovor ima na-
slov »Nekriv-kriv«, saj je bil Torkar ena izmed žrtev Dachauskih. procesov. Vendar intervjuvanec ne govori samo o tem, saj se poglablja tudi v današnji položaj, v katerem se nahaja slovenski pisatelj, ki pa je »brez fantazije spominov invalid«.
Decembra je bil v Benetkah pomemben posvet, na katerem so skušali pregledati in vzpostaviti kulturne relacije na tiru Veneto-Slovenija. Udeležilo se ga je več pomembnih italijanskih in slovenskih intelektualcev, Sodobnost pa objavlja dvoje razmišljanj s tega srečanja: Matjaža Kmecla Kulturnozgodovinski portret (kroki) Slovencev in esej Emila Milana Pintarja Slovenci včeraj, danes, jutri.
Revija nato objavlja literarne prispevke raznih slovenskih ustvarjalcev (Pavle Zidar, Andrej Blatnik, Cveto Pre-želj, Kristijan Muck, Tugo Zaletel, Milan Vincetič in Marjan Strojan) in nadaljuje z razpravo o estetiki na Slovenskem (prispevka Milana Butine in Jožefa Muhoviča). Zadnje strani so po navadi namenjene sprotni kroniki in raznim glosam, ki še dodatno popestrujejo vsebinsko podobo tega zadnjega zvezka v letu 1988.
Knjiga je izšla pri dveh zamejskih založbah
Kmečke hiše v Karavankah
Karavanški svet varuje bogato stavbno kmečko dediščino, posebno mikavno, ker se njen obraz spreminja od pokrajine do pokrajine, kot nasledek različnih gospodarskih, zgodovinskih in kulturnih razmer. Knjiga daje celoten pregled tipoloških značilnosti stavb na zaokroženih karavanških območjih — od Rateč do Mežiške doline na jugoslovanski strani Karavank in od Rut in Slove-njega Plajberka do Sel in Obirskega na koroški strani gorstva. Podoba stavb je prepričljiva, ker so v knjigi predstavljene v celoti nekatere najbolj značilne domačije s posamičnih karavanških območij. Kljub temu da karavanški svet ne varuje izjemno starih kmečkih stavb, se je avtorjem Posrečilo zarisati zgodovinsko raz-yojno podobo kmečke hiše, s čimer le dobilo to delo sintetičen značaj. Knjiga ne skriva želje, da bi prispe-yala kar največ k boljšemu poznanju *n razumevanju kulturne dediščine sosedov na obeh straneh državne meje na Karavankah.
Tako piše na ovitku nove knjige založništva tržaškega tiska in založbe Drava, ki sta jo avtorja Tone t-evc in Ignac Primožič enostavno Poimenovala »Kmečke hiše v Karavankah«. Razkošna knjiga z barvnimi posnetki in črno-belimi risbami na lepem papirju odkriva karavan-sko arhitekturo. Današnja podoba s avb ni samo odsev sedanjega časa, emveč tudi slika preteklosti, saj so e v en* sami stavbi ohranile sledi ec razvojnih stopenj. S tem pa knji-9a razkriva tudi del slovenske ustvarjalnosti, zgodovine in duše.
Ovojnica najnovejše knjige ZTT in Drave
»Glasbeno« pismo iz Slovenije
Simfonični orkester?
Pa-pa-pam-pa-pa, pa-pa-pam-pa-pam... odmevajo zvoki naše godbe na pihala, naše »pleh muske«. G P je vodilna glasbena skupina pri nas, že odkar je pred skoraj pol stoletja sekcija pihal in trobil prevzela glavno besedo v takratnem simfoničnem orkestru in kmalu zatem večino drugih instrumentalistov tudi ukinila. Na listi prepovedanih so se znašla predvsem godala, predstavnike tolkal pa so obdržali le, v kolikor so se lahko hitro prilagoditi »trobljenju v isti rog«.
Precej časa smo bili prepričani, da je taka glasba za naše razmere najboljša. Ge-pejevci so se trudili, da so ob prevladujočih koračnicah občasno zaigrali tudi v plesnih taktih in narod je bil zvečine zadovoljen. Resda je bilo nekaj ritmov, ki jih niso uspeli osvojiti, zlasti veliko težav so imeli s sodobnejšimi toni, od jazza do rocka. Ge-pejevci, ki so sicer uradno ostajali in so še naša uradna glasbena avantgarda, so prav tako odpovedali pri vključevanju novih inštrumentov, ki bi kljub načelni izključitvi godal in brenkal vendarle dovoljevali nekoliko drugačne izvedbe. Tako si na primer saksofoni sploh ne morejo dobiti mesta med našimi pihali in trobili... Pa vendar: trditev o najnaprednejši vlogi pihalnih godb v razvoju glasbe je postala splošno sprejet aksiom, v katerega sicer nihče resno ne verjame, čeprav se je v vsakdanjem življenju pripravljen podrejati tej »resnici«.
Kaže pa, da tudi večne resnice niso več tisto, kar so včasih bile in vse več ljudi je prepričanih, da je tudi v naših logih (ponovno) nastala možnost za obnovitev simfoničnega orkestra. Še več, nekateri na tem že delajo. Spodbudo so jim dali ge-pejevci sami, ko so začeli govoriti o sestopu z odra. Ta sestop resda ni najbolj dorečen, saj se ne ve, ali bodo ge-pejevci nato pač še naprej igrali svoje koračnice, plesne ritme in (teh je vse več) žalostinke okrog odra in bodo od tam edina resna glasbena skupina pri nas, ali pa bodo (sčasoma) dovolili komu drugemu na oder. Recimo takemu, ki mu bodo ljudje najraje prisluhnili, ki bo znal najbolje izraziti glasbene želje in potrebe ljudstva. In sploh - kaj se bo zgodilo, ko bodo ljudje lahko sami povedali, kakšen orkester si želijo. Predstavljam si, da bo zaradi različnih čudi naših ljudi predstava o najprimernejšem orkestru precej pisane sestave. Skoraj ne dvomim, da bi mnogi hoteli ponovno slišati nežne strune violine, kako se le-ta oglaša prav z najelitnejšega mesta na odru, kot mi je jasno, da bodo številni še naprej prisegali na krepkih trobilih, medtem ko bodo tretjim najbolj dopadljiva ritmična tolkala.
Toda - kakšne vrste in kako poglobljena je naša glasbena kultura? Ni me strah Za poslušalce, prej se bojim za same izvajalce. Bodo znali izcimiti sozvočje ali so jim morda bližja kakofonična razmišljanja? Bodo solisti pripravljeni zaupati skupnemu dirigentu ali se bodo podrejali le notranji logiki njihove sekcije? Bo simfonični orkester dopustil še vse mogoče majhne zasedbe, solistične nastope ne glede na vrsto glasbila in zvok glasu? Dilem je mnogo, toda možnost izbire je sinonim za svobodno življenje, obvezno poslušanje samo enih inštrumentov pa začne počasi presedati. Saj pravijo, da se človek še belega kruha prenaje, komisa pa še prej!
TONI GOMIŠČEK
Smučanje: slalom na Pohorju za 26. zlato lisico
Schneideijeva izpolnila pričakovanja
MARIBOR — Švicarka Vreni Schne-ider je včeraj na Pohorju premočno osvojila tekmovanje v slalomu, veljavno za tradicionalno Zlato lisico in obenem za ženski svetovni smučarski pokal. To je bila že tretja zaporedna zmaga v slalomu te odlične Švicarke, ki tudi premočno vodi na skupni lestvici svetovnega pokala in je seveda glavna favoritinja za osvojitev te prestižne lovorike.
Schneiderjeva je tudi včeraj dokazala, da je trenutno v slalomu skorajda brez prave konkurence. Edina, ki se ji je upirala, je bila mlada Avstrijka Monica Maierhoffer, ki pa je že v prvem spustu zaostala za skoraj celo sekundo. V drugem spustu je bila slednja šele tretja, vendar ji je to zadostovalo za skupno drugo mesto.
Na tretjo stopničko se je prebila Američanka Tamara McKinney, kateri se je drugo mesto izmuznilo za las. Prijetno presenečenje je spet pripravila Jugoslovanka Katjuša Pušnik, sicer študentka prvega letnika pravne fakultete v Ljubljani, ki je tokrat osvojila odlično 6. mesto. Ta rezultat je njen drugi najboljši sploh, od te smučarke pa si lahko pričakujemo še dosti zadoščenj. Prav Pušnikova je na koncu tekmovanja izjavila, da je s 6. mestom zadovoljna, nikakor pa ne s svojo vožnjo, saj naj bi napravila več drobnih napak. Tudi tokrat je žal razočarala Mateja Svet, ki je že drugič zaporedoma ostala brez rezultata. Že v prvem spustu je bila namreč diskvalificirana, čeprav je smučala še kar solidno. Prav
Vreni Schneider
tako sta padli Veronika Šarec in Narcisa Šehovič.
Vrstni red: 1. Schneider (Švi.) 1’22"65; 2. Maierhoffer (Av.) 1'23"81; 3. McKinney (ZDA) 1'24"14; 4. Gadient (Švi.) 1'24"50; 5. Von Gruenigen (Švi.) 1’25 00; 6. Pušnik (Jug.) 1'25”14; 7. Chapjjot (Švi.) 1'25"25; 8. Schmidhau-ser (Švi.) 1'25"54; 9. Salvenmoser (Av.) 1'25"57; 10. Ladstaetter (Av.) 1'25"65.
Lestvica za svetovni pokal: 1. Schneider (Švi.) 157 točk; 2. Maier
(Av.) 78; 3. VVachter (Av.) 62; 4. Figini (Švi.) 59; 5. Mckinney (ZDA) 51; 6. Merle (Fra.) in Moesenlechner (ZRN) 47; 8. VValliser (Švi.) 41; 9. Fernandez-Ochoa (Špa.) in Svet (Jug.) 40 itd.
Lestvica za SP v slalomu: 1. Schneider (Švi.) 75; 2. Maierhofer (Av.) 32; 3. Pušnik (Jug.) in Mckinney 30; 5. Fer-nandez-Ochoa (Špa.) itd.
Smučanje: Jugoslovani na SP
Pet že z vozovnico
MARIBOR — Pravico za nastop na svetovnem smučarskem prvenstvu, ki bo od 29. januarja do 12. februarja v ameriškem letoviščarskem kraju Veil, si je do sedaj priborilo le pet jugoslovanskih smučarjev. Ti so med ženskami Mateja Svet, Katjuša Pušnik in Veronika Šarec, med moškimi pa Tomaž Čižman in Rok Petrovič. Ostali z Grego Benedikom na čelu si bodo morali normo komaj izboriti na enem izmed prihodnjih tekmovan za svetovni pokal.
Čižman najhitrejši
LA GRAND BORNAND — Jugoslovan Tomaž Čižman je osvojil veleslalom za evropski pokal v francoskem letoviščarskem kraju La Grand Bor-nand. Zmago je dosegel v času 2T8"77, medtem ko je petouvrščeni Italijan Ivano Camozzi opravil oba spusta v času 2'19"39.
Smučarski skoki: turneja Intersport
Danes v Innsbrucku
Posebej za Primorski dnevnik OTO GIACOMELLI
INNSBRUCK — Skakalna turneja Intersport se je prevesila v drugo polovico in skakalci so se po novoletnem nastopu v Garrnisch-Partenkirchnu preselili v tirolsko metropolo, kjer bodo danes nastopili na veliki olimpijski skakalnici na Berg Islu. V nekaterih ekipah je že čutiti znake utrujenosti, to velja tudi za italijansko z mladim Robertom Cecconom na čelu, vendar pa so vsi predvčerajšnjim in včeraj zagnano trenirali.
Na zelo zahtevni skakalnici na Berg Islu, nizkem hribu na južni strani Innsbrucka, pod katerim je tunel z avtocesto proti Brennerju, bi utegnila tretja preizkušnja novoletne skakalne turneje že precej razčistiti položaj pred zadnjim nastopom skakalcev v Bischofshofnu (v petek, 6. t. m.), kjer se po tradiciji končuje najbolj eminentna prireditev svetovnega pokala v smučarskih skokih.
Za zdaj so najboljši še tesno skupaj v skupni razvrstitvi 37. turneje Intersport, seveda pa se v resnici, poleg prestižnih na tej odmevni turneji, bijejo boji predvsem za točke svetovnega pokala, v katerem je za zdaj s precej naskoka v ospredju Zahodni Nemec Thoma, ki pa je imel na treningu s skakalnico veliko težav. Če bo tako tudi na današnji tekmi, bo tekmecem poklonil ves težko pridobljeni naskok, zanesljivo pa bi izgubil tudi možnosti za dobro končno uvrstitev na turneji.
Za jugoslovansko vrsto velja, da bi morala stopnjevati dosežke še en korak, priložnost pa bi morala izkoristiti zlasti Zupan in Ulaga, ki sta zdaj v najboljšem položaju (10. oziroma 13.), da bi se morebiti še prebila v najboljšo deseterico.
Na uradnem treningu pred današnjo tretjo tekmo so favoriti na Berg Islu povečini skakali zelo dobro, najdaljša skoka pa je dosegel Finec Ari Pekka Nikkola (dvakrat 110 m), a zelo solidni so bili tudi njegovi rojaki (previdni) Nykaenen (največ 104), Laakonen (107, 106, 100) in Suorsa (102, 102, 98), ki se je po padcu na treningu v Oberstdorfu (nalomljeni rebri in lažji pretres možganov) več kot uspešno vrnil na skakalnico. Kljub težavam, ki tarejo Šveda Bokloeva (neprijeten in zelo boleč žulj na peti), je ta skakalec zmogel 109 in 104 metre, izredno dober pa je bil
Kanadčana Richardsa (103), Avstrijca Vettorija (105) in Strannerja (103), Norvežana Fidjestoela (104) in Kjoruma (104,5).
Jugoslovani so dosegli naslednje daljave: J. Debelak 98, 102, 98; M. Debelak 89, 99, 99; P. Kopač 90, 97, 96; Lotrič 95, 88, 99; Štirn 81, 89, 88; Tepeš 94, 96, 95; Ulaga 96, 94, 101; Zupan 81, 75, 89.
Na treningu je težje padel Birtanec Eddy Edwards, ki ima zlomljeno levo ključnico in lažji pretres možganov, seveda pa se je tudi precej potolkel po telesu in dobil odrgnine po obrazu.
spet Holland (ZDA, 105,5, 106). Omeni ti je treba tudi Dluhoša (ČSSR, 104 m;
Košarka: 4. kolo finalne skupine pokala prvakov
Danes Spličani, jutri Scavočni
Nogomet: četrtfinale italijanskega pokala
Tokrat le prvoligaši
SPLIT, PESARO Po krajšem premoru so ta teden spet na vrsti evropski košarkarski pokali. V najprestižnejšem pokalu prvakov, bodo zaposleni danes in jutri, ko bodo odigrali 4. kolo finalnega dela. Danes se bo v Splitu domača Jugoplastika spoprijela s španskim prvakom Barcelono, ki je vsekakor trdoživ nasprotnik. Jugoplastika je do sedaj osvojila obe domači tekmi, klonila pa je v Pesaru proti italijanskemu prvaku. Domačini razumljivo računajo na celotni izkupiček in seveda na uvrstitev v finalni del te konkurence.
Jutri pa bo italijanski prvak Scavo-lini doma igral proti izredno solidni izraelski ekipi Makabi. Ta peterka je doslej osvojila že 29 državnih prvenstev, v letih 1977 in 1981 pa tudi evropski pokal prvakov, a mimo tega se je skoraj vsako leto uvrstila v veliki finale te konkurence. Scavolini trenutno vodi na lestvici finalnega dela pokala prvakov, saj je osvojil vse tri tekme. Pred domačo publiko je namreč poleg Jugoplastike premagal še Limoges, kar na tujem pa moskovski CSKA.
V primeru nove zmage bi se torej košarkarji iz Pesara skoraj gotovo že uvrstili v sklepni del. Po mnenju kapetana Scavolinija Magnifica bo jutrišnja tekma vsekakor zelo težka, saj Izraelci ne skrivajo svojih ambicij, da
znova posežejo po tem pokalu, ko pa v domačem prvenstvu nimajo nobene prave konkurence. Magnifico se predvsem boji »starih lisjakov« Barlovva, Mageea, Mercerja in Simsa, opozarja pa, da bosta tokrat manjkala Berko-witz in Aroesti.
Včeraj je Scavolini odigral trening tekmo proti Arimu iz Bologne ter ga gladko odpravil s 135:93, trener Bian-chini pa je predvsem hotel preizkusiti Američana Drewa, ki je v zadnjih tekmah zelo razočaral. Čenter Costa bo prav gotovo igral, čeprav je še delno poškodovan.
Dobitniki Totocalcia ne bodo oškodovani
RIM — V veljavo so stopili novi davčni odtegljaji na stavne listke Totocalcia, ki pa ne bodo prinesli njegove podražitve in niti ne bodo spremenili kvote, ki jo delijo dobitnikom. Davčni odtegljaj na stave Conija bo po novem znašal 26,80% (doslej je za Totocalcio znašal 24,80%). V zameno bo Coni s J na 2% znižal vsoto, ki jo namenja ustanovi za športno kreditiranje in z 8 na 7% vsoto, ki jo namenja fondu, v katerem se zbira denar za organizacijske stroške. Kvota, _ ki tako ostaje Coniju, znaša 32,20%. Če odštejemo 1% za inštitut za športno kreditiranje, je vsota, ki jo delijo dobitnikom, še vedno 38%.
RIM — Danes bodo na sporedu (s pričetkom ob 14.30) prve četrtfinalne tekme italijanskega nogometnega pokala. V Genovi se bosta srečali zmagovalec lanskega pokala Sampdoria in Fiorentina. Obe ekipi bosta predvidoma nastopili v okrnjeni postavi, favoriti pa so prav gotovo domačini, ki so med prvenstvom že premagali to ekipo kar sredi Firenc. Boškov odkrito računa, da se bo njegova enajsterica tudi letos prebila najmanj v finale tega tekmovanja.
V	Neaplju se bodo domačini srečali z Ascolijem, ki se trenutno nahaja na zadnjem mestu prvoligaške lestvice. Maradona in tovariši ne bi smeli imeti posebnih težav s šibkim nasprotnikom, vendar pa ne smemo pozabiti, da lahko Ascoli vsekakor preseneti, saj je za Napoli italijanski pokal res zadnja skrb.
V	Bergamu se bosta spoprijeli domača Atalanta in Lazio. Ekipi imata še odprte prvenstvene račune, ko je Atalanta kar sredi Rima premagala domačine in tako . pričela svoj vzpon proti vrhu skupne razpredelnice.
V	četrti tekmi pa bo domača Verona igrala proti Piši in vsekakor računa na gladko zmago. Pri Veroni bo spet zaigral Argentinec Troglio, ki bo nadomestil Soldaja. Piša se nahaja pri dnu
lestvice italijanske A lige in je v očitni tehnični krizi.
Nogomet: v meddeželni ligi
Tudi Pro Gorizia za italijanski pokal
Danes popoldne (14.30) bo v okviru polfinalnega dela italijanskega pokala zaposlena tudi Pro Gorizia, ki se bo na Rojcah pomerila z enajsterico Imole, ki je trenutno na 2. mestu razpredelnice skupine E meddeželnega prvenstva. Današnji gostje Del Nerijevih varovancev imajo namreč le točko manj od vodeče postave Baracca Lugo in v zadnjem srečanju so pred domačim občinstvom s 4:0 slavili zmago proti Auleseju.
Današnja tekma bo za obe postavi odločilnega pomena, saj si bo zmagovalec zagotovil mesto v osmini finala in bo lahko sodeloval na mednarodnem pokalu za amaterje.
Glede postave trener Del Neri ne bi smel imeti večjih težav. V konico napada se bo vrnil izključeni Trevisan, po vsej verjetnosti pa bo nastopil tudi napadalec Giovanni Macera, ki ga je Pro Gorizia kupila v želji, da bi okrepila napadalno vrsto, ki je še posebno v zadnjih tekmah bolj malo pokazala.
Šah: objavili svetovni rating
Nebistveni premiki na vrhu lestvice
BEOGRAD Te dni je svetovna -šahovska federacija FIDE objavila svetovne šahovske rating lestvice, na katerih pri moških še vedno vodi svetovni prvak Garry Kasparov. Čeprav je svojo bero točk izboljšal za 15, pa se mu je bivši prvak Karpov približal na 25 točk ter tako nadoknadil zaostanek 10 točk. Na tretjem mestu je Anglež Short, ki je sicer izgubil 5 točk. Četrto mesto si delita presenetljivi Anglež
Speelman in Sovjet Beljavski, ki je izgubil 15 točk. Na šesto mesto je zdrknil Nizozemec Timman, ki je izgubil kar 30 točk, pa tudi njegov nasprotnik v polfinalnem dvoboju za naslov svetovnega šahovskega prvaka Portisch je izgubil kar 25 točk.
Prvič po desetih letih je najboljši jugoslovanski šahist Ljubojevič zdrknil pod mejo 2600 točk. Še več, tokrat je tudi prvič, da Ljubojeviča ni med prvimi tridesetimi šahisti na svetu. Najboljši Jugoslovan je Predrag Nikolič, ki se komaj nahaja nad »magično mejo« 2600 točk. Ljubojeviča je na lestvici celo dohitel jugoslovanski državni prvak Ivan Sokolov. Veliko presenečenje pa predstavlja nova lestvica ženskega šaha. Na vrhu se je povsem nepričakovano znašla 12-letna Mad-žarka Judith Polgar, ki je prehitela nič manj kot svetovno prvakinjo, Sovjeti-njo Majo Čiburdanidze. Svoj izkupiček točk je izboljšala kar za 190.
Odbojka: mednarodni turnir v Trstu
Petrarca in Sisley v finalu
TRST - V današnjem finalnem srečanju mednarodnega moškega odbojkarskega turnirja za lovoriko »S. Gius-tovolley 1989« se bosta spoprijela Petrarca iz Padove in Sisley iz Trevisa. Odbojkarji iz Padove so namreč premagali Krajinometal iz Bihača s 3:1 (15:6, 15:6, 15:17, 15:6 ), Sisley pa je odpravil Conad iz Ravenne z istim izidom 3:1 (15:4, 10:15, 17:7, 15:11).
Glede prvega srečanja lahko rečemo, da je Petrarca objektivno boljši od Krajinemetala. Vsekakor pa gostje iz Bihača niso zaigrali tako kot znajo, saj so preveč spoštovali nasprotnika in se niso mogli sprostiti. Najboljšo igro so pokazali v tretjem setu, katerega so tudi osvojili, predvsem po zaslugi odličnega servisa in tudi sprejema servisa. Nekoliko slabša sta bila blok in obramba. Bolj zanimiv je bil obračun med italijanskima prvoligašema Sisle-yem in Čonadom, ki sta za nameček še novinca v najvišji italijasnski ligi. Tako kot v prvem prvenstvenem srečanju so tudi to pot slavili Kirn Ho Chul in tovariši. Medtem ko je Sisley nastopil z najboljšo postavo, je pri Co-nadu manjkal Jugoslovani Čauševič, ki ta čas nastopa za jugoslovansko reprezentanco v Stockholmu.
Drevi se bosta ob 18.30 za 3. mesto pomerila Conad in Krajinametal, ob 20.30 pa bo veliki finalni obračun med Petrarco in Sisleyem. Tekmi bosta v tržaški športni palači.
Nogomet: Mullerja čaka težka globa
TURIN Vse od 19. decembra, ko je odšel na počitnice v Brazilijo, ni
bilo o Torino vem tujcu Mullerju ne duha ne sluha. Včeraj se je končno vrnil v Turin, kjer so ga z nestrpnostjo pričakovali in kjer niso skrivali namere, da mu naložijo slano globo (govori se o 20 milijonih). Ko so ga vprašali, zakaj tolikšna zamuda, je odvrnil, da se z ženo ločujeta in da je po raznih uradih zgubil veliko časa. Ni pa hotel pojasniti, zakaj.ni našel minuto časa, da bi vsaj enkrat zavrtel telefon in poklical društvo.
Nogomet: izključen za 5 let
FAENZA (Ravenna) Claudio Masi, ki nastopa pri Borgu Tossignanu (2. amaterska liga), je verjetno neslavno končal svojo nogometno kariero. Zaradi napada na sodnika ne bo mogel stopiti na igrišče vse do 19. decembra 1993. Na tekmi, ki je bila 31. decembra, je najprej grozil sodniku, a ko ga je ta izključil, ga je še udaril. Soigralci ga niso mogli pomiriti in ker ni hotel z igrišča, je sodnik srečanje prekinil. Sodnikovih nadlog pa ni bilo konec, saj se je razboriti Masi spet spravil nanj in ga podrl z udarcem s pestjo.
Kolesarstvo: De VVilde obtožen zaradi dopinga
BRUSELJ Belgijski kolesarski prvak De VVilde je bil zaradi jemanja poživil obsojen pogojno na mesec dni zapora. Ugotovili so, da je -med šestdnevno dirko v Antvverpnu (oktobra lani) jemal neo-testosteron, za kar je v Belgiji predvidena zaporna kazen.
Na rallyju Pariz - Dakar danes počitek
Italijan Picco včeraj ni imel sreče
Zanimanje domačinov za rally Pariz - Dakar je vedno veliko (Telefoto AP)
AGADES (Niger) — Tudi na včerajšnji etapi rallyja Pariz - Dakar je bil v ospredju italijanski tekmovalec, in sicer avtomobilist Klaus Seppi, ki je najhitreje prevozil 535 km poti od Termita do Agadesa, kjer bo danes prvi dan počitka. Seppi je na predlanski izvedbi te dirke zasedel 7. mesto, na rallyju faraonov pa je bil istega leta drugi.
Smolo pa je med motociklišti imel Franco Picco, ki je sicer obdržal vodstvo na skupni lestvici, vendar so se
mu zaradi padca pokvarile navigacijske naprave, tako da se je njegova prednost pred drugouvrščenim Lala-yem precej zmanjšala.
AVTOMOBILISTI
Vrstni red: 1. Seppi - Pelanconi (It., mercedes 600) 4.23'45"; 2. Tambay -Dominigue (Fr., mitsubishi pajero) po 2'40"; 3. Fraguelin - Fenouil (Fr., peugeot 205 turbo 16) 5'21"; 4. Sarrazin -Troubla (Fr., toyota F J 73) 17’05“; 5. Colsoul - Symens (Bel., mitsubishi pa-
jero) 1717"; 6. M. in K. Tijsterman (Niz., mitsubishi pajero) 25’40"; 7. Ickx - Tarin (Bel., peugeot 405 turbo 16) 47’38"; 9. Vatanen - Berglund (Fin., peugeot 405 turbo 16) 1.06'25".
Skupna lestvica: 1. Ickx 10.58'37"; 2. Vatanen po 23'04"; 3. Tambay 1.19'21"; 4. Tijsterman 3.29'46"; 5. Colsoul 4.08'56"; 9. Seppi 5.36'05".
MOTOCIKLISTI
Vrstni red: 1. Lalay (Fr., honda) 6.15'27"; 2. Peterhansel (Fr., yamaha) po 42"; 3. Neveu (Fr.) yamaha 24'52"; 4. Picco (It., yamaha) 43'51"; 5. Marinoni (It., yamaha) 52'25"; 9. Orioli (It., cagi-va) 1.31T6".
Skupna lestvica: 1. Picco 24.00'55"; 2. Lalay po 9'54"; 3. Moralles (Fr., honda) 1.31'29"; 4. Peterhansel 1.35T8"; 5. Neveu 2.08'23"; 6. Orioli 2.10'35"; 7. Da-ures (Fr., honda) 2.50-23"; 8. Mas (Šp„ yamaha) 2.54'06"; 9. Findanno (It., ya-maha) 2.55'22"; 10. Marinoni 2.58T0".
Avtomobilizem: smrtni žrtvi na Švedskem
KARLSTAD (Švedska) — -Dva Belgijca, 40-letni Mignot in 29-letni De Lathuy, sta našla smrt na nekem nezavarovanem železniškem prehodu, ko sta se pripravljala na rally po Švedski, ki se prične danes in je veljaven za svetovno prvenstvo. Kot so povedali organizatorji, je bil prehod označen v navodilih, ki so jih razdelili tekmovalcem. Rally po Švedski doslej ni terjal nobene smrtne žrtve.
Lepo priznanje za Gajinega tenista
B. Plesničar v Palermu na državnem turnirju FH
Mladinske igre in Dijaško prvenstvo na Goriškem
Tako doslej naši dijaki v pričakovanju »običajni« uspehov na odbojkarskem polju
Mladi up teniškega odseka Gaje Borut Plesničar se v teh dneh v Palermu mudi na mladinskem teniškem turnirju »Osservato«, ki ga italijanska teniška zveza FIT prireja za najbolj prespektivne igralce. Pravico do nastopa na tem tekmovanju ima omejeno število (64) pripadnikov deželnih tehničnih centrov, to je središč, v katerih se pod strokovnim nadzorstvom FIT kalijo najbolj obetavni mladinci iz vseh krajev Italije. Kot znano, je bil mladi Plesničar vključen v deželni center FJK že lani in se pod vodstvom trenerja Fabrizia Davida, sina nekdanjega znanage nogmetaša Milana, dvakrat na teden udeležuje posebnih treningov v Vidmu. Plesničar nastopa v kategoriji »under 12«, z njim pa je v Palermo - kot še edini drugi iz naše dežele - odpotoval tudi Tržačan Davide Ruzzier, član openskega društva ATO. Borut nastopa bodisi med posamezniki bodisi (prav skupaj z Ruzzierom) v igri dvojic. Težko je reči, kakšne so možnosti mladega Plesničarja v Palermu, vsekakor pa je na dlani, da že sam nastop na tako kakovostni prireditvi predstavlja zanj in za njegovo matično društvo lepo priznanje.
Pri Gaji so medtem na dobri poti, da uresničijo zelo ambiciozen načrt. Kaj kmalu naj bi stekla dela za pokritje dveh peščenih igrišč s trdno strukturo, hkrati pa naj bi zgradili še šesto igrišče. To bi pomenilo, da bi Gaja, kar se tiče objektov, v bistvu postala vodilno društvo v naši deželi.
V	pričakovanju začetka odbojkarskih prvenstev v okviru mladinskih iger, kjer so predstavniki slovenskih šol glavni favoriti za končni uspeh na deželnem nivoju, so konec decembra stekla razna tekmovanja v okviru mladinskih iger oziroma dijaškega prvenstva.
Kar zadeva nogomet, smo že povedali, da so si dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice z zmago proti šoli Favetti in remijem proti vrstnikom šole Pascoli zagotovili vstop v finalni del tekmovanja, ki bo določil pokrajinskega prvaka. Podobnega uspeha niso ponovili dijaki liceja Primož Trubar, ki so morali priznati premoč predstavnikov šol Abruzzi (0:7) in Pacassi (0:9). V vednost povejmo, da si je pokrajinski naslov med višješolci zagotovil tehnični zavod Einaudi iz Tržiča.
V	preizkušnji teka čez drn in strm v okviru mladinskih iger, gre omeniti odličen uspeh dijaka šole Ivan Trinko Marka Legiše, ki je v konkurenci 77 nastopajočih dosegel 5. mesto in za las zamudil vlak, ki bi ga popeljal na državni finale v Agrigento. V isti kategoriji sta Igor Češčut in Igor Florenin dosegla 56. oziroma 69. mesto. V ženski kategoriji gre omeniti 14. mesto Nataše Sobani, 24. Ksenije Gugliatti, 53. Federice Bello,
56. Verene Brajnik, 72. Sare Bresciani ter 73. Tanje Jelen (vse Trinko). V ekipni konkurenci je šola Ivan Trinko zasedla 16. mesto.
V	isti panogi, toda v okviru Dijaškega prvenstva, gre podčrtati odličen nastop Hadrijane Cor-si (Gregorčič), ki je dosegla 6. mesto. V istem tekmovanju so nastopile še: Mila Bratina (Gregorčič), Suši Ferfolja (Gregorčič), Michela Fajt (Žiga Zois), Katja Florenin (Žiga Zois) in Valentina Humar (Žiga Zois). Ekipno je učiteljišče Gregorčič zasedlo 5. mesto, predstavnice trgovskega zavoda Žiga Zois pa 11.
V	starejši kategoriji so predstavnice učiteljišča Gregorčič Lucija Valentinčič, Barbara Piccolo in Alenka Radetič zasedle 26., 27. in 29. mesto, ekipno je šola Gregorčič obtičala na 7. mestu.
Takoj po šolskih novoletnih praznikih pa bodo stekla tudi smučarska prvenstva, na katerih so doslej naši dijaki dosegali poprečne rezultate. Svojo premoč, kot smo uvodoma povedali, pa bodo vsekakor izkazali na odbojkarskem polju, kjer so tudi letos dekleta in fantje nesporni favoriti za osvojitev pokrajinskega oziroma deželnega naslova, kar bi pomenilo nastopiti na kvalifikacijskih srečanjih za državni finale, ki so ga dijaki šole Trinko že dvakrat dosegli.
Na pripravah v Kranjski gori
MZSTE Hobles: tudi trening s Križajem
Meddruštvena zamejska smučarska tekmovalna ekipa - MZSTE Hobles je izkoristila teden med božičem in novim letom za koristen trening v Kranjski gori. Kljub težavam zaradi splošnega pomanjkanja snega, so naši smučarji in smučarke vseeno izkoristili vseh pet dni priprav, saj so se za en dan, ko je bila proga v Kranjski gori zasedena zaradi tekmovanj, preselili v Avstrijo.
Trening v Kranjski gori je bil za vse članice in člane MZSTE Hobles še nadaljnje doživetje, saj so vadili ob istočasni prisotnosti jugoslovanske državne reprezentance in so en dan imeli priliko celo trenirati pod vodstvom slavnega Bojana Križaja, ki jim je skušal tako posredovati svoje bogate tehnične in tekmovalne izkušnje. To bo vsem prisotnim v Kranjski gori ostalo nedvomno v neizbrisnem spominu.
Konec tedna, če bodo snežne razmere to dopuščale, bodo smučarji in smučarke MZSTE Hobles izkoristili še za končne priprave pred skorajšnjim uradnim začetkom smučarske sezone v okviru italijanske smučarske federacije. (k. g.)
Namizni tenis: pred nastopi v januarju
Krašovci vadili intenzivneje Za mizo tudi rekreativci
Odbojka na Goriškem
Že danes spet tekme under 15
Po novoletnem premoru bodo na Goriškem stekla tudi odbojkarska prvenstva under 15 za ženske in moške ter 1. moška divizija. V teh prvenstvih bodo nastopile tudi naše ekipe (Glym-pia, Agorest, Val in Naš prapor) z dobrimi možnosti, da se izkažejo.
Prvi tekmi v novem letu bosta na sporedu že danes. Ekipa Agoresta under 15 bo igrala v Pierisu, Val Naš prapor Imsa under 18 moški pa v Tržiču proti Fincantieriju. Druga slovenska postava v tej kategoriji, Soča Če-rimpex, bo v soboto gostila Torriano. Dekleta Agoresta under 18 bodo svojo pot nadaljevala v nedeljo v Tržiču proti vodilnemu Fincantieriju.
SPDT
obvešča, da bo zaradi pomanjkanja snega v nedeljo, 8. januarja, odpadel izlet in tečaj v Ravasclettu.
ŠD BREG
organizira smučarske izlete 15., 22. in 29. 1. ter 12. 2. 1989 v Sappado. Vpisovanje v telovadnici v Dolini v ponedeljek, 9., in torek, 10. januarja, od 20. do 21. ure.
Božične počitnice so za mnoge šolarje čas prijetnega brezdelja (šolske knjige obmirujejo v torbah in domače naloge tudi lahko počakajo). Mize so bogato obložene in krasno je sesti pred tv ekran razbremenjen vsakodnevnih učnih obveznosti ter se pasivno prepustiti vodenju televizijskih junakov.
Za vse šolarje pa le ni tako. Z gotovostjo lahko trdimo nasprotno za člane namiznoteniškega odseka pri ŠK Kras iz Zgonika. Aktivni kot zmeraj nadaljujejo treninge, katerih število so v prazničnih dneh še povečali. Svoj doprinos dajejo tudi starši, ki vozijo svoje otroke v športno-kulturni center v Zgoniku dvakrat na dan, medtem ko se mladinci vozijo z avtobusom.
V premoru za prvenstvene točke je Kras Globtrade organiziral interni novoletni turnir. V tekmovalni skupini in v skupini 14 začetnikov tekmovanja niso mogli izvesti do konca, ker so mnogi igralci obležali doma z gripo.
Z otroško razposajenostjo pa so sodelovali na zaključku za vse igralce z zabavnimi igricami tri dni pred iztekom starega leta. Na veliko veselje najmlajših trenira z njimi tudi Branka Batinič.
Vodjo odseka za rekreacijo v namiznem tenisu Robi Milič je potegnil iz društvenega arhiva dolg seznam (blizu 70 oseb) nekdanjih tekmovalk in tekmovalcev ter sedanjih rekreativcev. Nekateri nekdanji igralci so se vabilu na turnir tudi odzvali. Med njimi je zmagal prvi Krasov trener Edi Bole pred Damjano Sedmak.
Med rekreativkami je bila prva Neva Rebula pred Vlasto Stubelj, pri moških 14-letni Jan Godnič pred Zdravkom Skupkom.
Dobiček vloženih naporov bodo mladinci v kratkem izkazali na 4. državnem turnirju v Rimu (6., 7. in 8. t. m.), za prvoligašice pa se bo to zgodilo v petek, 13. januarja, v Zgoniku, ko bodo odigrale prestavljeno tekmo izpred dveh kol z lanskoletnim prvakom veronsko Areno. (J. J.)
S sestanka med TO ZSŠDI in štandreškim društvom
T	a •	v Vi	• • • V V
Juventina se čaka na svoje ignsce
Zadnje dni minulega leta so se predstavniki TO ZSŠDI Za Goriško sestali z odborom ŠD Juventina iz Štandreža. Tudi to srečanje je sodilo v vrsto obiskov, ki jih po goriških slovenskih športnih društvih opravlja naša krovna športna organizacija.
Odborniki štandreške Juventine, ki je naše najstarejše društvo s preko 40 leti neprekinjenega delovanja, so na kratko orisali delovanje svoje športne sredine ter nanizali Probleme, s katerimi se društvo vsakodnevno srečuje. Največ j a težava je nedvomno v tem, da trenutno Juventina ne razpolaga z lastnim športnim objektom, tako da morajo štandreški nogometaši vse tekme odigrati na tujih igriščih, kar jim težave samo povečuje.
Kdaj bo štandreško igrišče obnovljeno in usposobljeno za prvenstvene tekme, ni še prav jasno, upajo pa, da bo Soriška občinska uprava čimprej dala nalog za pričetek obnovitvenih del.
Pogovor js tekel tudi o združevanju igralcev in moštev Paših treh nogometnih društev. Na mladinskem področju je Stvar že dobro utečena, čeprav nekaj težav obstaja pri organizaciji prevozov igralcev. Društva pa ne najdejo skupnega jezika glede možnosti združevanja med članskimi vrstami. Sicer občasno pride do izmenjave posameznih igralcev, za
združevanje v pravem pomenu besede pa društva trenutno nimajo pravega posluha. Pred leti je bil ta problem že večkrat načet, iz raznih razlogov pa do uresničitve zamisli ni nikoli prišlo.
Na srečanju so bili nakazani programi, ki si jih je Juventina zastavila ter želje in smernice, kako še bolj razviti nogomet med goriškimi Slovenci. Za člansko moštvo, ki letos nastopa v 2. amaterski ligi, upajo, da mu bo uspelo ostati na tej ravni igranja. Šele v naslednji sezoni bi poskusili z naskokom na sam vrh.
Zaradi upada rojstev in zaradi vsesplošne razvejanosti športne dejavnosti v Štandrežu, se društvo nahaja v precejšnih težavah pri novačenju mladih nogometašev. Zato si Juventina želi, da bi, podobno kot lani, ZSŠDI sprožilo akcijo za nogometni turnir med goriškimi slovenskimi osnovnimi šolami. Lanski turnir je namreč jasno dokazal, da je nogomet pri mladini še vedno zelo priljubljena panoga.
Zaradi popolne obnovitve odbora in zaradi nemajhnih finančnih težav, v katerih se je znašlo društvo, so v minuli sezoni nekako pešali stiki s klubi iz matične domovine. Novi odbor pa je trdno prepričan, da bodo ti stiki, ki bi jih radi razširili tudi na Koroško, ponovno oživeli.



Ekipa Primex Vrtojba doslej zelo uspešna
Namiznoteniške igralke Primex Vrtojbe so zelo uspešno nastopale v prvem delu prvenstva v 2. zvezni namiz-hoteniški ligi.
V devetih srečanjih so kar osemkrat zmagale in le enkrat izgubile in še to Proti vodilni ekipi v Osijeku.
Tako zavzemajo zelo dobro 2. mesto ha lestvici, kar je za ekipo, ki se je še tani borila za obstanek, zares lep uspeh.
Veliko zaslug za to ima tudi Nataša Gašperič, ki je prestopila iz kranjske-9a Merkurja. Ob njej pa tudi ostale domače igralke, dajajo boljše partije 'h igrajo mirneje. Vse to pa se na težjih srečanjih še kako pozna.
, Na sliki vidimo ekipo Primex Vrtojbe' Stojijo z leve: Venčko Pajnter (tre-her), Pavla Kurtovič in Mojca Lasič;
?ePijo: Črtomir Špacapan (predsednik Nuba), Nataša Gašperič in Iris Rakuša.
(Ervin Čurlič)
Odbojka: na Tržaškem odslej vse živo
V petih pokrajinskih prvenstvih kar štirinajst slovenskih šesterk
Ni mogoče trditi, da je bila doslej odbojkarska sezona v pokrajinskem merilu na Tržaškem kdove kako razgibana, saj je v teku le žensko prvenstvu under 18, v katerem je tržaška OMA edina še brez poraza, slovenski zasledovalci pa imajo za sabo najmanj že po dva neuspeha, medtem ko se je tekmovanje v enakovredni moški kategoriji, zaradi maloštevilne udeležbe, že izteklo.
Toda z novim letom se začenja pravcati plaz tekmovanj bodisi na članski bodisi na mladinski ravni. Že v soboto, 7., in v nedeljo, 8. tega meseca, bodo hkrati stekla članska prvenstva v 1. moški in ženski diviziji ter v 2. ženski diviziji in mladinska prvenstva under 16 in under 15 ženske. Torej kar pet prvenstev hkrati, kar bo naložilo zvezi FIPAV in društvom veliko bremen, telovadnice in dvorane pa bodo polno zasedene.
Ni treba posebej omenjati, da bo prisotnost slovenskih ekip tudi na teh ravneh zelo številčna. V omenjenih prvenstvih bo namreč nastopilo 14 slovenskih ekip (devet članskih, šest mladinskih). Pa še en podatek je zanimiv. Treh članskih prvenstev se bo udeležilo kar 36 šesterk, kar priča o ogromni razširjenosti odbojke na Tržaškem. Polovica teh šesterk predstavljajo za svoje društvo prvo člansko ekipo, torej vrh, za ostale bodo v teh kategorijah nastopale druge članske oziroma mladinske ekipe. Pri tem je treba omeniti, da je v 1. moški diviziji vpisanih kar 14 moštev, kar je nekje v kričečem nasprotju z vpisi v mladinskih kategorijah, v katerih ekip praktično ni: v prvenstvo under 18 so se namreč vpisale štiri ekipe, under 16 je letos deželnega značaja in o tem tekmovanju bomo poročali kdaj drugič, v prvenstvu under 15 se je vpisal samo Bor, ki je tako že osvojil naslov pokrajinskega prvaka, še ni znano, koliko ekip bo sodelovalo na ravni under 14.
Kakorkoli že, pred pričetkom bojev v omenjenih ligah so prognoze nekako takšne:
1. moška divizija: vpisanih je 14 ekip, ki jih je zveza razdelila v dve skupini po sedem. Na koncu bo na sporedu »play-off«, vendar pa propozi-cije še niso znane. V skupini A s svojo B ekipo nastopa Sloga. Šesterko sestavljajo v glavnem igralci under 16, ki nimajo ambicij po visoki uvrstitvi. Vodi jih Franko Drasič. V skupini B pa bo Sloga igrala s svojo člansko A postavo, ki je lani izpadla iz D lige. Pri vzhodnokraškem društvu računajo, da se bodo varovanci Bruna Miliča potegovali za vrh in ne izključujejo možnosti povratka med deželne liga-še. Menimo, da je cilj dosegljiv, a vse bo odvisno od tega, s kakšno ekipo se bo prvenstva udeležil Inter 1904, ki se je odpovedal igranju v C-2 ligi, a še razpolaga z nekaterimi dobrimi igralci. V isti skupini kot Sloga A bo igral tudi Bor in sicer z mlado postavo, ki jo trenira Giani Furlanič. Na pomoč bodo priskočili tudi nekateri Borovi veterani, da bi s svojimi izkušnjami pomagali mlajšim pri njihovih prvih korakih v športni areni.
SKUPINA A: SanVAndrea Football club; DLF B; Club Altura; Inter 1904; La Marmotta - CUS Trst; Sloga B.
SKUPINA B: Prevenire; Volley Club; Le Volpi; Sloga A; DLF A; Bor; Legovini Šport.
1. ženska divizija: v tem prvenstvu je prišlo do precejšnjih sprememb v kakovosti posameznih ekip. Za napredovanje v D ligo se odkrito kandidira-
ta CUS in DLF, še posebej okrepljen izgleda slednji. Slovenske barve bo zastopala le Sloga, ki pa bo letos nastopila v docela spremenjeni postavi, saj bo v tej kategoriji nastopila ekipa trenerja Maria Čača (igralke letnika 1973), ki je lani napredovala iz 2. divizije. Cilj slogašic je obstanek v ligi in prepričani smo, da ga bodo tudi dosegle, če bodo še naprej trenirale redno in zavzeto.
TAKO V LIGI: CUS Trst, Killjoy, Legovini Šport, Sloga, OMA Mobili S. Giusto, DLF Trst, Virtus.
2. ženska divizija: v tem prvenstvu ekipe nastopajo s kar se da različnimi cilji. Nekatere so zgolj rekreativne, druge mladinske, tretje pa skušajo začeti z dna vzpon proti višjim položajem na jakostni lestvici tržaške ženske odbojke.
V	A skupini nastopata od slovenskih ekip Sokol Indules, Bor Friulexpo B in Kontovel Electornic Shop. Soko-lovke, ki jih vodi Igor Gombač, so mladinke in predstavljajo dejansko drugo ekipo društva. Lahko objektivno računajo na visoko uvrstitev, vsaj v skupini. Borovke pa so prav gotovo naj mlajša ekipa prvenstva sploh (ne samo 2. divizije), saj gre za igralke under 14, ki jih vodi Beti Nacinovi. Čeprav so mlade pričakujemo, da bodo za marsikoga trd oreh. Kontovelke so v bistvu ekipa under 15'in varovanke Saina in Conestabove igrajo le za nabiranje novih izkušenj.
V	skupini B bosta nastopila Breg in Bor Friulexport A. Veliko brežank, ki so lani solidno igrale v tej kategoriji, je prestopilo v člansko četrtoligaško ekipo, tako da bo preostalim varovankam Ksenije Slavec služilo prvenstvo le za nabiranje izkušenj.
Borovke, v glavnem gre za mladinke, ki jih vodi Silva Meulja, pa želijo predvsem izboljšati lansko uvrstitev, kar je možno, če se bodo resno lotile posla.
SKUPINA A: SanVAndrea Football Club, Le Volpi B, Sokol Indules, Club Altura Omse, Bor Friulexport B, OMA Mobili S. Giusto, Kontovel Electronic Shop.
SKUPINA B: Breg, DLF Trst, Blitz Vivai Busa, Le Volpi A, Prevenire, Bor Friulexport A, Julia, La Marmotta.
Under 16 ženske: čeprav se je vpisalo le osem ekip, je prireditelj vseeno razdelil šesterke v dve skupini po štiri. V polfinale se bosta uvrstili dve ekipi iz vsake skupine. Kot se često dogaja je razmerje moči med skupinama neuravnovešeno, saj je skupina A na papirju mnogo močnejša od skupine B. Bor Friulexport in Sloga A se namreč predstavljata kot najresnejša kandidata celo za nastop v velikem finalu za naslov, Virtus pa je menda najboljša od italijanskih ekip. V skupini B se tako Sokolu Indules in Slogi B ponuja priložnost za nastop v polfinalu.
SKUPINA A: DLF A - Virtus, Sloga A - Bor Friulexport.
SKUPINA B: DLF B - Sokol Indules, Club Altura Omse in Sloga B.
Under 15 ženske: favorit je OMA, a Kontovel Electronic Shop, lanski deželni finalist v kategoriji under 14, se postavlja kot najnevarnejši tekmec. Za dobro uvrstitev se lahko poteguje tudi Bregova ekipe Tanje Rupert.
TAKO V LIGI: OMA Mobili S. Giusto, Ricreatori, Zaule Rabuiese, Prima Scuola Pallavolo, Kontovel Electronic Shop, Breg, CUS Trst.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
4. januarja 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
in tiska
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Deklico so našli v gozdu poldrugi kilometer od doma
Številne skrivnostne plati izginotja dveletne Cecilie
Konec tedna le nekaj dežja in snega
Le izredne padavine nas lahko rešijo suše
ORVIETO — Dveletna Cecilia Colabattista, ki je izginila od doma v ponedeljek zgodaj popoldne, je na varnem. Gozdna straža, karabinjerji in policija so jo iskali vso noč, včeraj zjutraj malo po osmi uri pa so jo prav gozdni čuvaji našli spečo pod nekim drevesom na robu gozdne poseke, ki je od dekličinega doma oddaljena skoraj poldrugi kilometer. Dekletce je bilo le malo prezeblo, po čemer preiskovalci sumijo, da ni prebila vse noči na kraju, kjer so jo reševalci našli.
Izginotje pa kaže še druge skrivnostne plati. Reševalci so namreč sledili dekličinim stopinjam, ki so se z domačega dvorišča nadaljevale v gozd do poseke. Sredi poti so opazili, da spremljajo male stopinje tudi odtisi čevljev odraslega človeka. Zaenkrat preiskovalci še niso ugotovili, ali so odtisi sveži, ali pa so bili tam še preden je Cecilia izginila. Tudi zdravstveno stanje deklice, ki ni zaskrbljujoče, daje slutiti, da ni ostala pod milim nebom več kot kako uro, saj je imela, kot rečeno, le ozebline na nogah in je bila le relativno prestrašena. Prav zaradi teh indicov preiskovalci ne izključujejo možnosti poskusa ugrabitve, ki je pozneje iz še neznanih razlogov propadel. Ta sum potrjuje tudi dejstvo, da je dekličin ded Candeloro Čorbo precej premožen. Čorbo živi v Rimu, kjer ima večje gradbeno podjetje. Preiskave zato potekajo v največji tajnosti.
Na sliki (telefoto APJ: kraj, kjer so reševalci včeraj zjutraj našli malo Cecilio.
RIM Le nadpovprečno deževna januar in februar lahko preprečita katastrofalno sušo v severni Italiji. Tega mnenja so tako meteorologi kot agronomi, saj so od septembra do januarja zabeležili od trikrat do petkrat manj padavin, kot znaša stoletno povprečje. Kot običajno meteorologi navajajo, da so v zadnjem stoletju že zabeležili podobne primere, ki so se srečno iztekli, saj so jesenski primanjkljaj nadoknadile obilne spomladanske padavine. Tokrat pa je položaj precej hujši, saj je bilo manj padavin v vsem letu 1988, tako da lahko položaj rešita le izredno deževna januar in februar. Statistično pa je predvsem februar med najbolj sušnimi zimskimi meseci, tako da izgledi niso najboljši.
V severni Italiji že sedaj občutijo posledice izredne suše. Ligurijo in Toskano pestijo gozdni požari, podobni poletnim. Vse reke in potoki imajo nizko stanje voda, kar povzroča prekomerno koncentracijo strupenih in odpadnih snovi v vodi, s tem pa pomore
rib. Znižala se je tudi podtalnica, tako da ima že marsikateri vodovod težave z zajetjem. Da pri vsem tem ne omenimo severnoitalijanskih zimskih športnih centrov, v katerih takega pomanjkanja snega ne pomnijo.
Nič čudnega torej, da marsikdo s pričakovanjem zre v nebo in trka po barometru, ki že dober mesec kaže nadpovprečno visok zračni pritisk. Dolgoročna meteorološka napoved pa nam vliva kanček upanja. Že drevi bi se moralo od zahoda pooblačiti. Frontalni val pa naj bi preskočil Piemont in Lombardijo, tako da za jutri meteorologi napovedujejo padavine na Južnem Tirolskem, v Benečiji, v Furlaniji-Julijski krajini in v Emiliji-Romagni. V petek bi morale padavine zajeti skoraj vso severno Italijo, tako da bo v alpskem loku snežilo, v Padski nižini pa bo nekaj snega in dežja, že v Soboto pa pričakujejo izboljšanje. V nedeljo in ponedeljek pa bo ponovno suho vreme z meglo po kotlinah in nižinah.
Spet bombni atentat na Južnem Tirolskem
BOČEN - V noči na.torek je v kraju VVolkenstein (Selva di Val Gardena) skočila v zrak telefonska govorilnica. Neznanci so na javni telefon postavili papirnato bombo domače izdelave, ki sicer ni bila izredno močna, je pa popolnoma uničila govorilnico. Do eksplozije je prišlo le nekaj minut po eni uri ponoči, v bližini pa na srečo ni bilo ljudi, tako da je bomba povzročila le nekaj gmotne škode.
Policija in karabinjerji so nemudoma prihiteli na kraj eksplozije, v neposredni bližini znanega nočnega lokala, ki je na glavni ulici letoviščarskega mesteca. Preiskovalci so izrazili prepričanje, da so bombo podtaknili nevešči ljudje, čeprav ne izključujejo možnosti terorističnega atentata.
Na Južnem Tirolskem še vedno kroži pismo s podpisom E in Tirol, v katerem so nacionalistični skrajneži najavljali »propagandno' in teroristično akcijo«. Pismo so 31. decembra prejeli na bocenskem sedežu RAI, tokrat pa so ga v svojem nabiralniku našli tudi v podjetju, ki oskrbuje ceste ANAS, ter na občinah Meran in Terlan. Vsa pisma so odposlali iz Bavarske, čeprav nosijo različne pečate. Enako pismo pa je poštar izročil tudi v Klausenu neki družini železničarjev. Družina živi v stanovanjskem bloku, pred katerim je lani eksplodiralo nekaj parkiranih avtomobilov. Tudi takrat je atentat nosil pečat teroristične skupine E in Tirol.
Zoper aids zakonska zvestoba učinkovitejša od preservativa
MILAN — Strah pred aidsom, ki je zajel Italijane nekako v začetku leta 1987, se je nekoliko polegel. Mnogi so se resignirano pripisali zakonski zvestobi, drugi se ne nameravajo odreči utečenemu, pa čeprav že dolgočasnemu izvenzakonskemu razmerju, tretji si pač pomagajo kot vedo in znajo. Kaže pa tudi, da je kampanja za pre-vencijo pred aidsom, zlasti tista, ki je svetovala uporabo'kondoma, nekoliko zvodenela.
Potem ko je v letu 1987 krepko narasla prodaja najrazličnejših vrst pre-servativov, se je v lanskem letu njihov promet nepričakovano upočasnil. Lani so namreč v Italiji prodali samo 5 odstotkov kondomov več kot leto prej.
Luciano Visinelli, ki je odgovoren za stike s trgom pri podjetju Hatu je potrdil, da se je tako imenovani »revi-val« kondomov dejansko končal. Tovarna Hatu krije potrebe več kot polovice italijanskih uporabnikov, sedaj pa se je znašla v položaju, ko bo morala velike zaloge preservativov prodajati na tuji trg. Konkurenca pa je tam zelo velika, saj so tovrstni izdelki iz drugih držav tako rekoč že preplavili svetovno tržišče. Visinelli je med drugim potolažil zveste odjemalce odrešilnih vrečk, da za letos niso predvidene podražitve (kondom stane 1.200 - 1.300 lir), pač pa se bo idustrija Hatu bolj posvetila izdelavi posebnih kondomov za homoseksualce.
Crazy horse popravljajo
Dekleta na sliki so članice baletnega ansambla pariškega Crazy horsa, nočnega lokala, ki so ga te dni zaprli, da bi ga popolnoma prenovili. Baletke so videti še kar zadovoljne, saj jih čaka dopust do marca	(Telefoto AP)
Ali bodo usmrtili Indirine morilce?
NEVV DELHI — Indijsko vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo novo peticijo, s katero so ponovno zahtevali odložitev usmrtitve na vešalih Reharja Singha, enega od obeh Sikhov, ki ju je sodišče spoznalo za kriva umora, takratne predsednice indijske vlade Indire Gandhi.
V	peticiji je odvetnik Ram Jetma-lani, eden od najuglednejših indijskih odvetnikov, navedel več razlogov za odločitev smrtne obsodbe. Sodniki bi morali namreč zaslišati nekega v Pandžabu priprtega terorista, ki bi lahko spremenil položaj Keharja Singha. Jetmalani v svoji peticiji obenem navaja, da so izvršitev smrtne obsodbe prevečkrat odložili, tako da bi bila sedaj usmrtitev v nasprotju z »načeli naravnega prava«. Kehar Singh je bil za razliko od Satvvanta Singha, ki je osebno sodeloval v umoru Indire Gandghi, obtožen »prevratništva«, ker je pripravil atentat na Indiro Gandhi.
V	umoru tedanje predsednice indijske vlade je sodeloval tudi Beant Singh, ki pa je padel pod streli indijsko-tibetanskih stražarjev. Prvotno so podobno kot Keharja Singha obtožili prevratništva tudi Balbirja Singha. Na tretjestopenskem prizivnem sodišču pa so ga 3. avgusta oprostili. Od tedaj je postala razsodba pravnomočna, odvetniku Jetma-laniju pa je uspelo, da je z najrazličnejšimi oprijemi dosegel večkratno odložitev izvršitve smrtne obsodbe za Keharja Singha. Avtomatično se je s tem okoristil tudi Satwant Singh. Po vsem sodeč, pa sedaj ni več pravnih oprijemov, tako da bi lahko dvojico vsak trenutek obesili.
Avto kot iglu? 30 let peš!
LONDON - Ko bo lahko prosil, naj mu vrnejo vozniško dovoljenje, bo Alexander Dobbin star 78 let. Pretor iz Aldershota Don Steele je namreč odločil, da bo Dobbinu odvzel vozniško dovoljenje za dobo tridesetih let.
Britanski šoler, ki je bil deležen tolikšne kazni, je namreč vozil avtomobil s šipami popolnoma prekritimi z ledom. S svojim iglujem na štirih kolesih se je Dobbin nemoteno podal na cesto, ne da bi pri tem pomislil, kakšno nevarnost predstavlja zase in druge.
Britanci se torej pripravljajo na leto, v katerem bodo še posebno strogi do nepazljivih voznikov, Alexander Dobbin pa je v svoji šoferski karieri kršil že vrsto predpisov, saj so ga že trikrat ustavili zaradi vožnje v vinjenem stanju. Vsakič se je Dobbin uprl testu s pihanjem balončka, kar je še poslabšalo njegovo »juridično« stanje. Sedaj je Dobbin razkačen priznal, da res rad pije, vendar bo moral sedaj prodati svoj nov avto in se do odhoda v pokoj peljati v službo s kolesom.
Peter Bogdanovich le poročil Strattonovo
Ameriški režiser jugoslovanskega porekla Peter Bogdanovich je predzadnjega v letu stopil v zakon z Louise Hoogstratten, ki ji prijatelji pravijo L. B. Stratten. Poroka sama na sebi ne bi vzbujala posebnega zanimanja, ko ne bi bila novopo-ročenka sestra pokojne starletke Dorothy Strat-ton, ki jo je mož Paul Snider umoril iz ljubosum-
ja. Dorothy je bila namreč Bogdanovicheva ljubica.
Režiser in zvezdica revije Playboy sta se spoznala na snemanju filma They Ali Laughed, njuna ljubezenska zgodba pa se je zaključila s srhljivim umorom prikupne plavolaske. Bogdanovich je svoji ljubezni posvetil knjigo The Killing of the
' Unicom, iz zagonetne afere pa je nastal tudi film Star 80, ki se ga kdo od filmskih navdušencev morda še spominja, saj je Hemingwayeva vnukinja odigrala vlogo nesrečne Strattonove, debitant Erič Roberts pa njenega morilca.
Na slikah (od leve): režiser Bogdanovich, L. B. Stratton, Dorothy Stratton in Paul Snider