ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
_" CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 3, 1947
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
ŠTEVILKA (NUMBER) 235
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
2°^ '!	včerajšnji "Cleveland Plain Dealer," je. Franc Gabrovšek, kaplan pri sv. Vidu v Clevelondu, v ponedeljek vložil tožbo za
$500,000 tudi proti glasilu Jugoslovanske socijalis+ične zveze "Prole+arcu," ki ga urejuje Frank Zaic.
Tako so vsi trije napredni slovenski listi, "Enakopravnost," "Prosveta." in "Proletarec." postali tarča istega napada Gabrovška in tiste družbe ki se 2bira okrog njega. Vkupno so trije slovenski časopisi v Zedinjenih državah toženi za $1,200,000 (en milijon dvesto tisoč dolarjev).
I "I	"Enakopravnosti," predvčeraj pa ob priliki tožbe proti "Prosveti," velja tudi za to tožbo, ki jo je Gabrovšek
v 02,1 proti Proletarcu." Temeljnim načelom, ki so vtelešena v ustavi Zedinjenih držav, med katera je vključena svoboda tiska, je napovedan neizprosen
. ,	'• zasledovali delovanje reakcionarnih sil v naši sredini od samega začetka, ko je ta ista reakcija lomila odpor v vrstah samih katoliških,
toda liberalno mislecih e ementov, so nekaj takšnega mogli z gotovostjo pričakovati. Vprašanje je bilo le, na kakšen način in s kakšnimi metodami se bo stopilo v bo| proti naprednemu slovenskemu življu v Ameriki.
. lyl! seveda ne podcenjujemo te napore reakcije. Zavedamo se kaj je vse na kocki in v kakšen položaj bi bilo pahnjeno vse naše napredno gibanje ce bi ti napori uspeli.	r	^ i •
Boj je napovedani Odstop je nemogoč. Združiti je treba vse sile, strniti je treba naše vrste, da se v vzorni enotnosti zoperstavimo temu atentatu na svobodni tisk, da se borimo kot se nikoli v interesu resnice in pravde.
Ko z in+ngami in lažmi, s hujskanjem in sejanjem razdora, reakcija ni mogla doseči svojega peklenskega namena, da bi razedinila ameriške Sloven-
ce, se |e posluzi a tega sredstva. Dosegla pa je samo to: da je združila v enotne vrste vse progresivne elemente ameriških Slovencev, ki se bodo skupno borili, ki bodo skupno nastopali, ravno zato, ker jih ogroža skupna nevarnost!
v Palestini se je vnela neizprosna "verska" vojno
Angleška policija odbila arabski napad na Tel Aviv
TEL AVIV, Palestina, 3. dec.—Angleška policija podprta z oklepnimi avti je danes odbila arabski napad na Tel Aviv, ki je edina židovska metropola na svetu.
Pričakuje se, da bodo arabske*'
čete obnovile svoj napad. Urad-rfo poročilo iz angleških virov pravi, da sedaj vlada stanje "oboroženega premirja."
V Jeruzalemu so izbruhnili nemiri in spopadi med Arabi in Židi, ki so povzročili škodo, katero se ceni na $1,000,000. Celo Hoč pa so divjale borbe med pri-staniščnimi mesti, židovskim Tel Avivom in arabsko Ja:ffo.
Židovska armada, ki šteje 10,-000 mož, že maršira proti meji ftied Tel Avivom in Jaffo.
židovsko vojaštvo žastražilo mejo
Pri obojestranskem streljanju sta bila ubita en Arab in en Žid,
<iočim sta dva otroka bila rabljena. Celo noč pa se je slišalo pokanje pušk in eksplozije roč-biih granat.
židovska "Hagana armada"
je uradno pojavila v Jeruzalemu zgodaj zjutraj in sicer kot posredovalec pri ohranitvi miru reda. Vojaki so zavzeli strate-Sicno važne položaje in močno ^astražili mejo.
Vojaki židovske firmade so za-^®li danes natančno preiskovati
Vse avte na meji. Izjema pri pre-......____
lokavi niso niti avti angleških i napadom.	_
^9-stnikov in uradnikov. Iz glav- j Shoda organizacije se je ude-stana židovske armade so; ležilo okVog 20,000 oseb. Silver asloviii na Arabe ultimatum, s | je izrazil svojo nado, da so Ara-^^terim jih pozivljejo, naj do ' be njih voditelji zavedli,
^e prenehajo s svojimi na- "Prišli smo v Palestino z 8l	bodo v nasprotnem orodjem, a ne z orožjem. Želeli
trpeli posledice.	bi prispevati k miru na Srednjem
'versko"	, vzhodu," je rekel clevelandski
^ o se naglo širi	rabin. Poudaril pa je, da želi,
celem Srednjem vzhodu da bi se Arabi zavedali, da se
DomaČe vesti
Iz bolnišnice
Poznani Mr. Frank Celin se je včeraj z Želetovo ambulanco vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 15920 Saranac Rd. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, darila, cvetlice in kartice, katerih je bil deležen. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo.
Arabi agitirajo za "sveto" vojno proti Židom v skrajnem ogorčenju proti sprejetju ameriško-sovjetskega načrta za delitev Palestine.
■ V Lebanu in Siriji se je doslej že prijavilo v prostovoljno voja-škd službo nad 2,300 Arabov. Baje"jim bo iraška vlada preskrbela orožje za pohod na Palestino. Sirijska vlada v Damasku pa je odobrila $860,000 zt obrambo j Palestine in imenovala za slučaj ; vojne šefa iraškega generalnega I štaba za vrhovnega poveljnika, j
V Bagdadu (Iraku) so učenci s kamni napadli ameriško in an-' gleško ambasado. Policija je re- [ šila pred razkačenimi učenci ne-' kega ameriškega mornariškega |
častnika in njegovo ženo. -*
Clevelandski rabinec prosi za nujno orožje
^EW YORK, 2. dec.—Clevelandski rabinec dr. Abba Hillel Silver, ki je predsednik ameriške sekcije Židovske agencije, je danes na shodu Zionistične organizacije Amerike apeliral za "orožje, s katerim se bomo branili proti arabskim grožnjam in
Zopet doma
Mrs. Mary Dekleva se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 5165 Wilson Mills Rd., kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se prijateljicam in znancem za obiske, kartice in cvetlice, ki jih je prejela, ko se je nahajala v bolnišnici, in priporoča se za obiske sedaj na domu.
Poroka
Dne 26. novembra sta se poročila ob 3. uri popoldne Miss Alice Zaverl, hčerka Mrs. Angele Zaverl iz 1282 E. 167 St., in Mr. Chester Morris, sin Mrs. Lula Morris iz 4712 Anderson Rd. Poročna slaynost za ožje sorodstvo se je vršila na domu neveste. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
bodo "Židi v Palestini s podporo Židov na celem svetu branili in da ne bodo dovolili, da se uniči
tisto, kar so oni zgradili.
*
Pravila za Jeruzalem bodo v kratkem začrtana
LAKE SUCCESS, N. Y., 2. dec.—Predsednik sveta za po-verjeništvo v okvirju organizacije Združenih narodov Francis B. Sayre, je danes imenoval Ze-dinjene države, Francijo, Kino, Avstralijo in Mehiko v poseben odbor, ki bo soglasno s sprejetjem načrta za delitev Palestine začrtal pravila za mednarodno mesto Jeruzalem. Mesto se bo nahajalo pod nadzorom organizacije Združenih narodov.
MILLER SPREJEL KANDIDATURO ZA GOVERNERJA
COLUMBUS, 2. dec. — Bivši clevelandski župan Kay T. Miller je danes na banketu izvršnega Adbora demokratske stranke za Franklin County uradno naznanil, da bo kandidiral za governerja v državi Ohio.
Naznanilo o svoji kandidaturi je Miller podal v obliki odgovora na vprašanje predsednika izvršnega odbora Walter F. Heera. Heer se je obrnil naravnost na Millerja s sledečimi besedami:
"Mr. Miller, vi ste bil velik prosecutor v okraju Cuyahoga in velik ž u p a n mesta Clevelanda. Ko sem Vas povabil, da govorite tu, so se pojavile zahteve, da sprejmete kandidaturo za governerja. Včeraj sem opazil, da vas je okrožje, v katerem bivate podprlo. Nahajam se v negotovosti. Kaj je s tem. Želel bi vedeti."
Po več minutnem ploskanju prisotnih se je Miller dvignil in odgovoril:
"Od preteklega februar-se mi je zastavljalo isto vprašanje. Zadnja dva meseca pa so se ta vprašanja stalno množila. Zahteve so se pojavile v skoro vseh 88 okrožij zadnjih dnevov, tako da sem včeraj spoznal, da je položaj dosegel točko, ko moram odgovoriti z "da" ali pa "ne".
"Na Tvoje vprašanje, Walter, odgovarjam, da bom kandidiral za governerja,"
Domače vesti	je povabil
Marshalla na kosilo
Za svobodni tisk
V našem uradu sta izročila $5 za svobodni tisk Mr. in Mrs. Louis Sadar iz 6628 Bliss Ave. in sicer mesto cvetlic za Andy Hočevarja, iz Maple Heightsa, ki se nahaja v bolnišnici. Želimo mu, da bi čim preje okreval!
Krek bo zopet govoril
Dr. Michael Krek, ki je nedavno kot begunec prišel v Ze-dinjene dižave, bo v nedeljo zopet govoril v spodnjih prostorih cerkve sv. Vida. Shod se bo začel pb 7. uri zvečer.
"Ameriška Domovina" ni še ničesar poročala, če smo zopet (kot je bil slučaj zadnjič) "prav vsi vabljeni" na ta Krekov shod. Če se bo nekaj takšnega zgodilo, bi svetovali, da si gotove osebe že sedaj preskrbijo praške za umirjen je živcev. Tudi ni še poročano, če bo Krek zopet odgovarjal na zastavljena vprašanja.
Slike v SDD na Prince Ave.
V soboto večer se bo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. kazalo slike, ki ste jih posneli hčerki poznane Joseph Zad-nikove družine na E. 93 St., ob priliki njiju obiska v stari domovini v začetku tega leta. Po kazanju slik bo razvila domača zabava s plesom. Preostanek te priredbe je namenjen za dijaški dom, katerega bi radi Slovenci zgradili v Kopru, in o katerem je pred nekaj časa pisal profesor Albin Bubnič. Javnost je prijazno vabljena na obilen poset.
Ameriški državni tajnik bi želel imeti privatne pogovore z Molotovom glede Nemčije
LONDON, 2. dec.—Ameriški državni tajnik George C. Marshall se je danes odzval povabilu Sovjetskega zunanjega ministra Molotova in bo v petek šel k njemu na zakusko.
Ob tej priliki Marshall upa,'
da se bo mogel privatno pogovoriti z Molotovom glede vedno bolj težkega vprašanja Nemčije in Avstrije. To bo prva prilika, da bosta oba zunanja ministra v privatnih pogovorih izmenjala svoje misli, ker od Marshallove konference s sovjetskim premier jem Stalinom,
kateri je prisostvoval tudi Mo-lotov, ni bilo takšne prilike.
Kaj Marshall pričakuje od tega sestanka, je še vedno predmet raznih ugibanj in domnev.
Francoski zunanji minister odpotoval domov
Pred tem je Molotov odklonil vabilo Marshalla, da pride na zakusko, ki jo je priredil ameriški državni tajnik v ponedeljek. Molotov se je opravičil,
da ne more priti, ker da bo zavzet z drugimi posli.
Ne bo vaj
Vaje pri Mlad. pevskem zboru SDD na Waterloo Rd. se za-I časno ne bodo vršile. Kdaj se j zopet pričnejo po praznikih, se bo pravočasno poročalo.
Seja in zabava
Nocoj ob 6. uri se vrši letna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk in po seji se bo pa razvila lepa domača zabaVa, na katero so vabljeni tudi možje članic. Zabava se bo pričela po 8. uri v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
tve. Nesoglasje se je še zaostrilo vsled vprašanja nemške imovine v Avstriji. Francija je predložila kompromisno rešitev, po kateri bi Rusija dobila neke pravice pri petrolejskih poljih v vzhodni Avstriji in pri Donavski plovbni družbi, ter $100,-000,000 v gotovini. Toda v zameno naj bi se odrekla daljnim zahtevam po nemški imovini na tem področju.
Rusija je ta "kompromis" zavrgla. Vztraja, da je Rusija upravičena, da dobi vso nemško imovino na tem področju.
Molotov obtožil zapadne sile, da hočejo iz Nemčije stvoriti kolonijo
Pri nadaljnih diskusijah glede Nemčije, je sovjetski zunanji minister Molotov, ki zagovarja centralizirano Nemčijo,
Francoski zunanji minister j obtožil zapadne zaveznike, da George Bidault je v naglici od-j hočejo iz Nemčije ustvariti ko-potoval v Pariz, kjer se njego- lonijo.
va vlada vsled nemirov nahaja Sovjetski zunanji minister je v resni krizi. Neke govorice pra.j svoje obtožbe proti zapadnim si-
vijo, da se je Bidault moral vrniti, ker da je de Gaulle zagrozil, da ne bo vpošteval nobene mirovne pogodbe z Nemčijo, ki mu ne bo ugajala.
Avstrijska mirovna pogodba visi na nitki
Med zunanjimi ministri je prišlo do nesoglasja glede Avstrijske mirovne pogodbe. Baje ni nobenih izgledov, da bi pri-
šlo do neke kompromisne reši- Avstrijo
lam izrekel potem, ko je ameriški državni tajnik Marshall predlagal, da se nemško mirovno pogodbo vključi kot poseben del v novp nemško ustavo.
Kot rečeno, se še vedno ne ve o čemu bosta Marshall in Molotov govorila v petek. Sedanje nesoglasje je povzročilo še večji problem v zvezi z mirovnimi pogodbami za Nemčijo in
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
3. decembra 1947
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO, 6231 ST. CLAIR AVENUE	• CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -—-
For Six Months—(Za šest mesecev) -—-
For Three Months—(Za tri mesece) ---
—$8.50
—	5.00
—	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KLJUBOVANJE ZDRAVEMU RAZUMU
Zadnje dve leti so se v zunanjem svetu izvršile velike spremembe. V mnogih deželah, posebno vzhodne Evrope, so se ljudstva osvobodila okov starega socijalno in ekonomsko nepravičnega reda in začela graditi nov družabni red socijalne enakopravnosti in načrtnega gospodarstva. Za vedno so zrušila kapitalistično izkoriščanje delovnih množic, za vedno so uničila ostanke fevdalizma, uničila veleposestva in privilegirane razrede, izročila vsa sredstva produkcije delavcem, zemljo pa tistim, ki so jo obdelovali. V zgodovini človeštva se je prvič zgodilo, da ljudstva niso samo znala zrušiti stare in nepravične rede, ampak jih tudi zamenjati z novimi, svežimi, polnimi mlade življen-ske sile, ki se ne ustavi pred nobenimi ovirami.
V mnogih ostalih deželah se tudi vedno bolj in bolj usmerjajo stremljenja ljudstva v tem istem pravcu. Tudi v Franciji in Italiji, tudi v Grčiji in Španiji,, prihajajo do vedno bolj jasnega izraza prava stremljenja ljudskih množic. Toda v teh deželah sile reakcije še vodijo obupno borbo za svoje življenje, opirajoč se na ameriško pomoč in na najbolj reakcionarne in fašistične sile. Ni nobenega dvoma, da pri temu reševanju starega reda in pri poiskusih, da se celo zapadno Evropo ohrani za stari kapitalističen red, ameriška zunanja politika vrši posebno vlogo. Ni v vprašanju ne ljudstvo teh držav in ne progres. V vprašanju je le, če se bo rešilo "demokracijo," kot jo tolmači Wall Street, kar pomeni demokracijo, ki bi domačim in zunanjim monopolom omogočila brezobzirno izkoriščanje ljudstev in ustanovila stari red, v katerem bi stvari bile postavljene tako, kot sp stale pred samo drugo, ali pa celo prvo, svetovno vojno.
Danes ameriški tisk mnogo vpije o "diktaturi" v vzhodni Evropi. Dežele, ki so sprejele sistem, ki našemu Wall Streetu nikakor ne ugaja, se označa za "satelite" Sovjetske zveze. Časopisje rohni, da tam ni "demokracije." Toda jasno je, da kar ti krogi smatrajo za "demokracijo," ni nič drugega kot kapitalizem. Najboljši dokaz je, da ameriška zunanja politika podpira diktatorske režime v Grčiji, Turčiji, Kini, Argentini, in smatra za svoje prijatelje tiste, ki so v vojni bili na strani osisča ne pa na strani zaveznikov. Jasno je, da eno vrsto diktatur smatrajo za pravilno, drugo pa za skrajno krivično. Ni pa naključje, da tisti, ki največ vpijejo o "diktaturi," bodisi v Jugoslaviji, Bolgariji, Češkoslovaški ali pa Poljski, z največjo vnemo zagovarjajo diktaturo v Španiji ali pa Grčiji. To je dokaz, da so samo tiste dežele označene za "diktature," ki so začele graditi nov red socijalne enakopravnosti in planskega gospodarstva, ki ne dovoljuje izkoriščanje človeka po človeku, tiste resnične diktature, ki z najbolj brutalnimi metodami ovirajo progres in s policijo in zaporom, preganjanjem in ubijanjem progresivnih elementov, poskušajo ohraniti stari red socijalne in ekonomske neenakopravnosti, so vzorne dežele, katerim je treba v težavah pomagati.
Koliko milijard je šlo na račun ameriških davkoplačevalcev za podpiranje reakcionarnih, proti-demokratičnih in pravih fašističnih režimov sirom sveta! Toda vprašajmo se, ali so vse te milijarde vsaj nekaj prispevale, da se ustavi pohod ljudskih množic? Ali so uničile "komunistično nevarnost" v Kini, Italiji, Franciji? Seveda niso. Vse rezerve zlata, vse ameriško bogastvo ne more ustaviti kazalca časa. Vse, kar bo s tem doseženo, je samo to, da bo nekoč z zgodovini Italije ali pa Francije zapisano, da so ameriški dolarji, ameriško podpiranje nedemokratičnih vlad, in ameriška intervencija ovirale ljudstvu pohod v bolj pravični red.
Danes se poskuša vpreči ameriško ljudstvo v nevarno podvzetje podpiranja reakcije proti progresivnim silam. Povsem naravno, da niti začasna vladna politika in ne začasni kongresniki in odgovorni uradniki ne morejo ameriškemu ljudstvu narekovati, kaj je amerikanizem, kaj pomeni biti vdan svoji deželi in svoji ljudski zajednici. Ali more nekdo narekovati—ameriško je blatiti in ovirati razvoj ekonomskih demokracij v vzhodni Evropi, ne-ameriško pa je obsojati rasno diskriminacijo in poskuse zatretja osnovnih demokratičnih pravic v naši lastni deželi? Ali more kdo trditi, da je izdajstvo Amerike, če se s simpatijami gleda na proti-fašistične pokrete in če se pokaže na nevarnost, ki s strani fašizma grozi naši lastni deželi? Res
UREDNIKOVA POSTA
Pomagajmo dijakom gimnazije v Starem trgu pri Ložu
Greensburg, Pa. — Kakor je znano, pobiramo prispevke za pomoč štirirazredni gimnaziji v Starem trgu pri Ložu. O tem je bilo že parkrat poročano po naših časopisih; zdaj pa nekoliko podrobnosti o tej šoli.
Ta učni zavod je nastanjen v bivšem občinskem poslopju v Starem trgu. Ima štiri razrede z šestimi oddelki. Zavod ima tudi svoj internat, to je prostor, kjer dobivajo oddaljeni dijaki in dijakinje stanovanje in hrano. Dekleta so nastanjena v bivši Ko-cavzovi, a fantje v bivši Tomin-covi hiši. Preteklo šolsko leto je pohajalo šolo okrog 180 učencev in učenk. Izmed teh je bilo 95 nastanjenih v internatu. To kaže, da jih je bilo nad polovico izven Loške doline, to je iz Cerkniške,, Grahovske in Bloške okolice, Loškega potoka, Babnega polja in nekaj njih mogoče še od drugje.
V internatu plačujejo po 500 dinarjev (mislim mesečno), to je 10 dolarjev v naši valuti. Zelo malo jih je, da bi plačevali polno vsoto. Večina plačuje polovico ali četrtino te vsote. Nekateri so tudi popolnoma oproščeni. Vzdržuje se radi tega s prispevki raznih krajevnih odborov; pomagajo pa tudi druge organizacije kakor Antifašistične žene, lesni sindikat na Marafu, mnogo tudi Rdeči križ. Tekoče učno leto se je število učeče se mladine dokaj povečalo in potrebe bodo toliko večje.
Zelo jim primankuje orodja za razne športne igre, telovadbo ter gledališke predstave. Za prireditve nimajo baje niti enega stola za gledalce in si morajo pri takih prilikah izposojevati razne predmete po hišah. Telovadnico imajo poleg Sokolskega doma, ki je bil tudi delno porušen, nasproti nekdanje Sežunove gostilne, ki je tudi v razvalinah, la-stujejo, oziroma jo dijaki uporabljajo skupno s telovadnim društvom "Snežnik."
Pred zadnjo vojno so bili v Loški dolini trije domovi. Že imenovani Sokolski dom, Delavski dom na Marofu, ter Katoliški na "Švajgarjeve Zofke" domačiji. Vsak dom je imel svojo knjižnico, z vsemi deli domačih lite-ratov, ter mnogo prevodov boljših ruskih, francoskih in drugih pisateljev. V vsakem domu je bila dvorana z gledališkim odrom, ter pri vsakem domu tudi skupina dobrih igralcev za razne prireditve. Tista nekdanja nestrpnost med strankami je bila do malega izginila in tem kulturnim prireditvam je prisostvovalo občinstvo ne glede na strankarsko pripadnost.
Sedaj je ostal v ta namen le še
Sokolski dom, ostala dva sta preurejena za stanovanja. Mnogo knjig je bilo med vojno uni-I čenih ali se jih na kak drug način razgubilo. Razveselivo je dejstvo, da se sovraštvo med strankami, ki se je bilo razpaslo med njimi z tako strahovitimi posledicami, počasi umika zdravemu razumu in da se dobra volja in zaupanje v boljšo bodočnost zopet vračajo v lepo Loško dolino. Brezdvomno v to boljše razpoloženje mnogo prispeva ta novi učni zavod, katerega posečajo bolj nadarjeni otroci, ne glede na politično pripadnost starišev. Kakor poroča profesor Ernest Tiran, večina učencev in učenk te šole namerava nadaljevati študije še naprej, največ na strokovnih in drugih tehničnih zavodih.
Zanimivo je, kako se izražajo ljudje iz Loške doline o tej šoli. Piše Marija, učenka drugega razreda:
"Učim se za to, da ne bo mogel vsakdo pometati z menoj."
Njena bolj resna sestra Vera, učenka četrtega razreda, se izraža:
"Rada bi šla za zaščitno sestro, še rajši za zdravnico, ako bi bilo mogoče. Ker jih tako primanjkuje, se je treba odločiti za tak poklic, ki je najbolj potreben našemu izmučenemu narodu in porušeni domovini."
Navdušena boriteljica za napredek, katero bom nazival z njenim prvim imenom "Pepka," javlja:
"Ta teden je bila Meri naokrog. Prišla je vpisat Leona v internat. Letos bodo imeli 120 gojencev v internatu. Pa ko bi videla,' kake potežkoče so s to našo gimnazijo, bi se za glavo prijela. Za 120 otrok ni še razen obroka moke še nič predvideva-nega. Ali naši žrtve nam kličejo: 'Ne izpustite, za kar smo mi žrtvovali naša življenja . . .'"
Poroča zopet druga:
"Za gimnazijo bi me zelo veselilo, ko bi se Vam posrečilo kaj nabrati. Spominjam se, kako bi se bila v mladih letih jaz rada bolj izobrazila, pa ni bilo prilike zato.. ."
No, nekaj se je do sedaj nabralo v ta namen. Ne le od domačinov iz Loške doline, tudi od sosedov iz Cerkniške okolice in iz Loškega potoka, kolikor je meni do sedaj znano. Upamo, da se jih bo še mnogo odzvalo. Seveda so pri tem potežkoče. Vsakdo izmed nas ima svojce, ki so odvisni od naše pomoči. Pobirali smo že mnogo v druge namene in še pobiramo. Imamo mnogo svojih lastnih potreb'ter marsi-I kaj si ne moremo privoščiti. To-j da marsikaj se potrpi in marsi-
kaj se naredi, ako je dovolj razumevanja in dobre volje za to.
Marsikdo se boji za lastno bodočnost. Mogoče je to zelo pretiran §trah. Dela je sedaj dovolj in tudi še bo za dokaj let. Imamo starostno zavarovanje, ki seveda ni kakor bi moralo biti, vendar je izdatna pomoč v času onemoglosti.
Marsikoga straši in ovira sedanji spor med Vzhodom in Za-padom, med našo staro in novo domovino. Vsi želimo, da bi bili ti odnošaji boljši, toda ene stvari smo skoraj gotovi—do vojne radi tega ne pride, ter je ta spor le začasen. Kakor so se v Loški dolini duhovi umirili, ter vse ljudstvo skupaj deluje za boljšo bodočnost, tako bo tudi napetost med narodi in državami popustila, ter bo končno zmagal zdrav razum.
Vse darove za pomoč temu zavodu pošljite na naslov: Anton Krapenc, 2021 W. 23rd Street, "Chicago 8, 111. Poleg vašega sedanjega naslova navedite tudi vaš rojstni kraj ter hišni priimek. Omožene ženske naj še posebej navedejo svoje dekliško ime. Seznam darovalcev bo poslan na šolski odbor v Stari trg, da bo mladina in po njej drugi vedeli, kdo v daljni Ameriki ima srce za svoj rod.
Vene. Palcich, 1240 So. Main.
je, da so mnogi pojmi, ki za zdrav razum čvrsto stojijo na nogah, postavljeni na glavo. V teku zadnjih dveh let se je ustvarilo takšno tolmačenje tega pojma amerika-nizma, da je na primer popolnoma naravno, da se tiste, ki danes zagovarjajo Francovo Španijo, ki se je s Hiter jem borila proti zaveznikom, smatra za pristne in vzorne Američane, tiste pa, ki zagovarjajo na primer novo Jugoslavijo, ki je toliko prispevala za stvar zaveznikov, pa za "neameriške elemente." Mnogo je vpitja, da so vsi, ki s simpatijami gledajo na velike podvige ljudstev vzhodne Evrope, tuji agenti, toda ne smatra se seveda za tuje agente tudi tiste, ki drvijo za raznimi Mačeki, Kreki, Nagyji, Mikolajčiki, in ki takšne kvizlinge, kot je bil dr. Tiso, proglašajo za "mučenike."
Nam se ni treba ničesar bati, nam se ni treba sramovati, ker zagovarjamo progres in mir v svetu, ker smo za medsebojno sodelovanje vseh narodov. Res je, da so sedaj nastopili takšni časi polni bodečih nasprotij, toda isto tako je res, da ta histerična gonja proti vsakemu progresivnemu gibanju in proti vsaki progresivni ideji, ne bo trajala večno. Tudi tu velja zakon, da vse mine. V usode-polnih časih, ko divja nevihta in je morje vzburkano, ko se namenoma gasi vse svetilniki, nekdo končno mora dvigniti luč resnice in osvetliti pota tistim, ki jih v temi iščejo.
Adamič pride v Pittsburgh
Pittsburgh, Pa. — Pittsburgh in okolica je že dolgo čakala, da bi nas obiskal pisatelj Louis Adamič, ki je postal važen faktor ne samo med Slovenci in Jugoslovani, ampak med Ame-rikanci, med katerimi je najbolj aktiven in kjer se poteguje za naše interese. On danes uživa velik vpliv in spoštovanje, katero si je pridobil z svojimi genijalnimi spisi in knjigami.
Slovencem so dobro poznana Adamičeva zaslužna dela, zato ga imajo radi povsod. Pravi ljudski pisatelji pa so v današnjih resnih časih zelo zaposleni, pa mu ni vedno mogoče ustreči vsem naselbinam in prijateljem med številnimi tuje-rodci, ki vidijo v njem vzor pravega Amerikanca, kateremu so bila odprta celo vrata Bele hiše, ko je tam gospodaril pokojni in nesmrtni humanitarec Franklin Roosevelt.
Danes je vsem razumljivo, da se v Washingtonu in Wall Streetu nagibi je jo proti vsemu, kar je v Ameriki zdravega in poštenega. Simpatije in priznanja, katera nam je vlada preko Roosevelta izkazala, so pod Trumanovo doktrino pozabljena dela, kakor je pozabljen ves doprinos organiziranega delavstva. Za nagrado smo dobili Taft-Hartleyev zakon in to ni vse kar bomo še dobili, ako se zunanja politika ne zasuče na Rooseveltovo pot "dobrega soseda in sporazuma med vsemi državami v duhu in smislu Atlantskega čarterja in štirih svoboščin."
Peoples festival v Pittsburghu
Peoples festival, katerega prireja American Slav Congres na 5. decembra v dvorani Carnegie Music, 4400 Forbes St., je veliko večjega pomena kot samo zabavni večer. To je in bo velika manifestacija izobrazbe in zavesti. Na festivalu bodo nastopili najboljši talenti na glasbenem in literarnem polju, da pokažemo našo upravičenost do enakopravnosti in spoštovanja, da pokažemo našo ljubezen in vero v ameriški način življenja, vero in ljubezen do svobode in demokracije, kakršno smo uživali ves čas, odkar so prvi tujerodci stopili na svobodna ameriška tla in pričeli ustvarjati s trdiih delom ogromno bogastvo te prve ljudske republike.
Glavni govornik bo pisatelj Louis Adamič. S tem je dovolj jasno rečeno, da bo on povedal kar čuti in smatra, da je naj-
bolj važno in potrebno storiti, da Amerika ohrani svoje lepe tradicije gostoljubja in svobode. Glavni solist bo Paul Robeson, svetovno znani operni pevec.
Poleg teh pa bo še lep zabavni del. Duguesne University Tamburitzans, zbor sestoječ iz slov. dijakov na dotični univerzi, Josephine Klun, mlada slov. umetnica, ukrajinsko-rus-ka grupa umetnikov, ki bodo prijetno presenetili poslušalce in goste z najboljšimi točkami, da naredimo najboljši vtis pred ameriško avdijenco, ki se bo to pot seznanila z našo bogato in živo kulturo. To bo najboljši odgovor na razne očitke in predbacivanja. Vse Slovence in Slovenke v bližnji okolici opozarjamo na važnost in jih prosimo, da si ta večer rezervirajo za Adamiča, za čast in ugled sebe in vseh Slovanov. Vsak, kdor ne bp v jami ali tovarni dotični večer, bi moral biti navzoč. In baš radi tega je zelo važno, da se v vsaki slovenski naselbini organizirajo grupe, avti in busi. Tiketi se dobe sko-ro v vsaki naselbini ali pa sami pišite na American Slav Congress, 1005 Berger Bldg., Pittsburgh 19, Pa. Cene so: $1.20, $1.80 in $3.60.
Matthew Cvetic,
podpredsednik.
Zahvala podružnice št. 106 SANSa
, Euclid, O. — Prireditev, ki jo je imela podružnica SANSa št. 106 v nedeljo 16. novembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., je povsem dobro izpadla. Dvorana je bila ob določenem času napolnjena in program se je tudi začel točno ob 4. uri, kot je to bilo naznanjeno.
Program je otvoril predsednik podružnice Frank Žagar, ki je navzoče pozdravil in poudaril potrebo, da bi sleherni Slovenec in Slovenka postal član SANSa, kajti to je edina demokratska organizacija med Slovenci v Ameriki.
Nastop pevskega zbora "Slovan" je posetnike zelo zadovoljil. Poslušali bi radi še nadalje lepe pesmi, toda s programom se je moralo iti naprej. (Pevski zbor "Slovan" ima v nedeljo 7. decembra svoj koncert v Slovenskem društvenem domu, kjer boste zopet imeli lepo priliko poslušat lepo doneče petje)!
Zelo pomemben govor je imel Vatro Grill. V govoru je razložil pomen SANSa in govoril o novi Jugoslaviji, o njenem delu in razvoju.
Končno se je začelo kazati filme iz Jugoslavije, oziroma Slovenije, ki so vsem navzočim zelo ugajale. Vse slike so bile zelo važne, ker so kazale, kaj vse se je vršilo med okupacijo in kaj se sedaj dela pri obnovi v Sloveniji. Kadar koli imate priliko je zelo priporočljivo, da te filme, če jih še niste, vidite.
Zvečer se je vršil ples in prosta zabava. Vsak izmed določenih in priglašenih delavcev je vršil svojo nalogo, ki jo je izvršil zavedno in požrtvovalno.
Najlepša hvala vsem poset-nikom in vsem onim, ki so na en ali pa drug način pripomogli, da je prireditev bila v moralnem in matcrijalnem pogledu tako uspešna.
Odbor podr. št. 106 SANSa.
Henryetta, Oklo. — Dne 13. novembra je umrl Anton Novak, član SNPJ. Star je bil 76 let, doma nekje na Gorenjskem. Bolan je bil dalj časa in skoraj leto dni ni mogel govoriti. Bil je cwilno pokopan ob veliki udeležbi prijateljev. Tukaj zapušča sina, v Kansasu pa dve hčeri.
Ambridge, Pa. — Po tritedenski bolezni je umrla Mary Peltz, stara 63 let, doma iz Des-kova, okraj Črnomelj, Dolenjsko, članica SNPJ, KSKJ in SZZ. Zapušča sina, štiri hčere, brata in sestro.
Dvoje predlogov za obrambo žrtev "neameriških" preiskav
WASHINGTON, 1. dec. — Kongresnica Gahagan Douglas iz Californije in kongresnik Mel-vin Price iz Illinoisa, oba demokrata, sta danes urgirala, da kongres osvoji dvoje obramb za osebe, ki so tarča preiskav od strani odseka za ne-ameriške aktivnosti.
Predloga kongresnice Douglas bi osebam, ki so klicane na zaslišanja, jamčila pravico do obrambe, druga predloga, ki jo je sestavil kongresnik Price, pa bi takim osebam dala pravico, da odgovarjajo na obtožbe v okvirju "privilegija", to se pravi, da bi se jih za tak^ odgovore v nobenem primeru ne moglo civilno tožiti radi "obrekovanja" prav kakor so "privilegirane" izjave članov kongresa, kadar govorijo v zbornici.
Obi predlogi sta direktna posledica zaslišanj, ki jih je odsek za ne-ameriške aktivnosti nedavno vodil v zvezi s preiskavo komunizma v Hollywoodu.
JUGOSLAVIJA SKLENILA Z BOLGARIJO OBRAMBNI PAKT
SOFIJA, 30. nov.—V soboto je bil med Jugoslavijo in Bolgarijo sklenjen 20-Jetni obrambni pakt. Poleg medsebojne vojaške pomoči, predvideva pakt tudi ustanovitev carinske zveze in tesno ekonomsko sodelovanje med obema deželama.
CEHI NA TRGOVINSKIH POGAJANJIH V MOSKVI
PRAGA, 30. nov.—Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino dr. Hubert Ripke je v soboto s šestimi svetovalci odpotoval v Moskvo, da zaključi trgovinski sporazum med Češkoslovaško in Rusijo. Pogajanja se Ijono verjetno zaključila 15. decembra.
ČASTNIKI BOGATELI MED VOJNO, PRAVI BENDER
Kongresnik George H. Bender je v petek v Clevelandu izjavil, da so člani preiskovalnega odseka do sedaj odkrili tri ali štiri nove slučaje, v katerih so se ar-tnadni in mornarični častniki, ki so kontrolirali kontrakte, okoristili na račun davkoplačevalcev. Dejal je tudi, da justični department sedaj zbira nov dokaailni material proti gen. Meyersu.
PREDLOG ZA RAZŠIRJENJE SOCIALNE ZAŠČITE
WASHINGTON, 1. dec.—Za-kladniški oddelek je danes podal priporočilo za razširjenje zakona za socialno zaščito, tako da bi njegove protekcije bilo deležnih 11 milijonov samostojno zaposlenih oseb, ki bi plačevale davke za socialno zaščito na enak način, kakor sedaj plačujejo davek na dohodke.
ČLOVEŠTVO ČAKA PARADIŽ ALI PEKLO
NEW YORK, 1. dec. — V tekoči izdaji mesečnika "American Magazine" piše predsednik Chicago university Robert H. Hutchins, da razvoj atomske energije daje človeštvu priliko, da si ustvari paradiž na sve^u, ali pa da se popolnoma uniči.
MRS. ROOSEVELT SE NAHAJA V ŽENEVI
ŽENEVA, 2. dec. — Mrs. Eleanor Roosevelt je danes odprla sejo komisije Združenih narodov za človeške pravice. Kot predsednica komisije je predlagala, da se sprejme program za bodoče delo, v kateri program naj bi bile vključene diskusije glede priprav za mednarodno konvencijo, na kateri bi se posamezne države obvezale, da bodo spoštovale pravice svojih in kolonijalnih ljudstev.
3. decembra 1947
enakopravnost
STRAN 3
Za svobodno in miroljubno Ameriko
(Izčrpki iz govora, ki ga je imel izvršni tajnik Ameriškega Slovanskega kongresa George Pirinsky na seji glavnega odbora!
(Nadaljevanje )
UKAZ O LOJALNOSTI
Ukaz o lojalnosti je domače izdanje Trumanove doktrine, ki iz rdečega strašila ustvarja uradno politiko vlade. Prva tarča te politike so dva milijona vladnih uslužbencev. Preiskuje se "njihove možgane," kar se tiče njih lojalnosti na podlagi novega tolmačenja tega pojma, Kaj pa je to novo tolmačenje tega i^jfaza "lojalnost?" Profesor Henry Steele Comm&ger iz Columbia univerze je to tako pojasnil v Harper magazinu:
"To je v prvi vrsti soglašanje. To je, da se sprejme brez vsake kritike in ugovarjanja Ameriko takšno kot je—njene politične ustanove, socialne odnošaje, ekonomske navade. Ne dovoljuje (se) razmotrivati glede rasnega vprašanja, socialne medicine, javnih stanovanj ali pa, če je naša zunanja politika modra in če . je dobra. Smatra (se) za posebno ostudno vsako izzivanje tistega, kar se nazivlje 'sistem svobodnega podjetništva,' ter se ta sistem istoveti z- amerikaniz-nom. Zapušča evolucijo, odklanja nekoč popularen pojem pro-Qfesa in smatra, da je Amerika Ugotovljen produkt, vzoren in končan."
Kdo so tisti, ki bodo odrejali nov standard lojalnosti? Profesor Commager jih imenuje:
"To so Rankini in Bilboji, uradnice Hčera ameriške revolucije, Legija in NAM, Hearst in MacCormicki."
Daljo pa pravi:
''Ne more se zanikati, da ni nelojalnih elementov v Ameriki, toda nobenega vzroka ni za domnevo, da bo katera koli teh sedanjih preizkušenj izvedena nad njimi. Ob tej .priložnosti bo dobro, da se s'Qomnimo, da je Rankin, ko se ga je vprašalo, zakaj njegov odbor ne preiskuje Ku Klux Klan, odgovoril, da Klan ni ne-ameriška, ampak 'xmeriska organizacija!
vali za stvar španskih republikancev ?"
To so nekatera vprašanja, ki jih zastavljajo vladnim uslužbencem. To so nekatere stvari, ki se jih smatra za prevratne in ne-ameriške.
Ali se spominjate, kako je kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti grozil s strašnimi posledicami vladnim uslužbencem, ki bi si upali prisostvovati Wal-laceovem shodu v Washingtonu junija meseca?
Wallace je imel prav, ko je rekel, da niso nikoli v ameriški zgodovini civilne svobodščine bile tako resno ogrožene, kot so danes. Da je to tako, je prišlo med ostalim do izraza pri vedno večjem številu slučajev deskri-minacije in strahovjnja ameriških Slovanov.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite "Enakopravnost!"
in čitajte
PISMO IZ ITALIJE
"Kdo so tisti, ki so v resnici nelojalni? To so tisti, ki podžigajo plemensko sovraštvo, ki se-jejo verski in razredni spor. To so tisti, ki spreobračajo ustavo s kršitvijo svobode glasanja. To so tisti, ki goljufajo odločitev večine z zavlačevanjem sprejetja novih postav. To so tisti, ki zanikajo pravico govora, tiska in zborovanja. To so tisti, ki zahtevajo proti interesom skupnosti posebno privilegijo. To so iisti, ki smatrajo, da so javne ustanove vir za privatne pridobitve. To so tisti, ki vojake postavljajo nad civilce. To so tisti, M za sebične in privatne interese ustvarjajo nacionalna nas-protstva in izpostavljajo svet '''azdcjanju vojne.
"Ali se bo kongresni odbor za '"^e-ameriške aktivnosti vmešal v aktivnosti teh? Ali bo Truma-ukaz o lojalnosti prizadel tudi te? Ali bo sedanja kampa-za amerikanizem spreobr-'^ila te? Oe se damo voditi po • ^^^ušnjah iz preteklosti, se to ne ^0 zgodilo."
Lahko z gotovostjo rečemo, predsednik ukaz o lojalnosti in kongresni odbor za ne-^Rieriške aktivnosti, ne bodo do-®®gli te resnično ne-ameriške posameznike in skupine. Njih ne-l^eni in cilji so povsem nekaj fugega. Oni so naperjeni 'proti Progresivnim Američanom.
^®ste, kaj med ostalim po-Prašujejo vladno uslužbence Jihovi preiskovalci? Evo tu so ^katera vprašanja: ' verujete v Neiv Deal, kot Henry Wallace?" rnc^	ta ali pa oni liberalni
kdaj
Italijani so tako zavzeti z osnovnimi vprašanji svojega obstoja, da jih zunanji in politični dogodki zanimajo le v kolikor prizadevajo njihov lastni položaj. Dvomijo v vsako obljubljeno pomoč, dokler dejansko ne čutijo učinek te pomoči. Vsled tega ameriško črtanje italijanskega dolga ali jDa celo Marshallov načrt jih ne navdušuje. Ne zavedajo se, da bo črtanje dolga prihranilo Italiji dolarje, s katerimi lahko kupi žito v Argentini ali pa v Zedinjenih državah; hvaležni bodo le, ko bodo kruh videli na mizah.
Ne more se jim zameriti to stališče. Odmerki hrane so strašno nezadostni in kot izgleda vlada popolnoma nič ne dela, da bi uredila potrošnjo, zvišala produkcijo in ustavila inflacijo. Voditelj italijanskih socijalistov Pietro Nenni je nedavno pisal v "Avanti": "Mi smo skoro edina dežela v Evropi, kjer je edina meja trošenje denarja, ki ga ima ljudstvo na razpolago . . Neka vrsta blazne potrate je zajela bogatine in tudi bolj zdrave plasti ljudstva . . . Nered na polju trošenja povzroča posledice na enokomskem in finančnem polju. Pomanjkanje vsake ga smisla odgovornosti vodilnega razreda korumpira celo deželo."
Ljudske množice vedo, da je vrhnja plast tako čvrsto zasi drana, da ni mogoča nobena prava demokratična ali pa so-cijalna pravica. In to mogoče pojasnjuje stalni nagib na levo, ki je prišel do izraza pri zadnjih občinskih volitvah. Danes je v Italiji dva milijona brezposelnih, kar pomeni, da je deset milijonov ljudi, ali pa ena četrtina prebivalstva, brez osnovnih življenskih potrebščin. To je največji problem Italije in dvomljivo je, da bi ga kateri koli Marshallov načrt mogel rešiti. Zaradi pomanjkanja sirovin in premoga, je industrijska produkcija padla na 60 do 65 odst. predvojne ravni, toda celo polna produkcija ne bi bila v stanju, da odpravi brezposelnost.
Marshallov načrt je sedaj še manj prikupen za Italijo, ko so dežele vzhodng Evrope odbile sodelovanje. Pred vojno je ena petina italijanske trgovine bila s temi deželami in to je tržišče, zA katerega Italija ne more najti nadomestilo. Nemčija je v zameno za premog, železo in jeklo, ter za stroje in kemične izdelke uvažala 70 odstotkov italijanske produkcije, Zelenjave in sadja. Zato je Italija zahte-
vala, da se jo zasliši, predno zavezniki odločijo o bodočnosti Nemčije.
Poleg tega je Italija zaskrbljena glede varnosti isto toliko kot Francija, Važni Američani, ki so se nedavno nahajali v Italiji, so govorili o potrebi, da se obnovi Nemčijo, da se tako prepreči, da ne ^i postala komunistična. Navadni Italijan se boji, da nameravajo Zedinjene države stvoriti iz Nemčije ekonomsko središče Evrope in da bo ekonomska odvisnost Italije pomenila politično odvisnost.
Dočim so množice ljudstva pripravljene, da čakajo in vidijo, pa politično obveščene osebe zastavljajo vprašanja. Zavedajo se, da bi dežela brez ameriške pomoči stradala, toda ne pozabljajo, da Zedinjene države poskušajo z vso vnemo združiti v vzhodni Evropi proti-komu-nistične sile in da to dosežejo, podpirajo reakcionarne elemente, ki ovirajo politične, socijal-ne in ekonomske spremembe, ki so tako potrebne, če se želi, da Italija postane napredna demokracija. Mnogi Italijani se zavedajo, da se z njimi postopa prijazno samo zato, ker so vključeni v velike načrte. Z drugimi besedami bojijo se, da so Gasperiju več glasov pri pri-ne morejo kontrolirati. Po tolikih letih vojaške vladavine tolikih zunanjih dežel, Italijani močno čutijo, da bi morali še enkrat biti gospodarji svoje lastne usode. To je mogoče naivno čuvstvo v dobi nad-dežel, kot dve deželi začrtavajo politiko za celi svet, toda to čuvstvo se mora navzlic temu upoštevati.
*
Ne verujem da bi ameriška pomoč sama po sebi kupila De Gasperimu več glasov pri prihodnjih splošnih volitvah, ki se bodo vršile prihodnjo spomlad. Ljudstvo se zaveda, da so nekatere osnovne socijalne in ekonomske spremembe nujno potrebne in- da De Gasperi ne želi, da jih izvede. Če bi bil mislil to storiti, kot je to tohkokrat obljubil, bi ne bil sestavil vlado, ki predstavlja izključno le interese velikih industrijalcev in veleposestnikov ali pa zahteval v parlamentu podporo skrajnih desničarjev, ki so odločno zato, da se ohrani sedanje stanje.
Zanimivo je, da se omeni pogoje, katere so skrajni desničarji (neo-fašisti, op. prev.) postavili pri podpiranju zadnje De Gasperijeve vlade. Voditelj stranke Uomo Qualunque (neofašistične) Giannini, je izjavil: "Krščansko-demokratska stranka je velika buržujska stranka; to je qualunqvistička stranka, brez da se tega zaveda. Krščanski demokrati so se spremenili in se nam približali; mi nismo pristopili k njim." Kar je mislil, je popolnoma jasno. Stranka skrajne desnice Uomo Qualunque bo podpirala krščanske-demokrate vse, dokler ostane stranka qualunqvistov brez da se tega zaveda in sledi istim smernicam, če bi vlada postopala na način, ki se Gianniniju (voditelju neo-fašistov) ne bi dopadel on ne bi več podpiral De Gasperija in to bi pomenilo konec njegove vlade. (Giannini jeva neo-fašistična stranka ima 35 od skupno 556 sedežev v parlamentu.)'
Italijanski liberalci poudarjajo, da ni posebno čudno, če so krščanski demokrat je odprto šli
na desno. Celo ko so delili oblast I družba v Italiji. Minister za 3 socijalisti in komunisti so kr-! javno prosveto Guido Gonella
ščanski demokrati jačali svoje zveze z opozicijo. Pri občinskih volitvah v Rimu so združili svoje moči z kvalunkvisti, da bi preprečili, da ne bi kandidat ljudske fronte postal župan Rima. Na Siciliji, kjer je ljudska fronta dobila veliko večino glasov, so storili pogodbo z kvalunkvisti in monarhisti, da izvolijo enega kvalunkvista za predsednika okrajnega parlamenta v zameno za popolnoma krščansko - demokratsko pokrajinsko upravo.
Vrnimo se daleč nazaj: pri referendumu 2. junija leta 1946 šest milijonov od skupno osem milijonov krščanskih demokratov je volilo za kralja. Kar se pa tiče proti-fašističnih aktivnosti je 207 krščanskih demokratov za časa Mussolinijevega režima bilo v zaporih povprečno 3 let, v koncentracijskem taborišču pa dve leti, dočim je 219 socijalističnih in komunističnih poslancev prestalo v zaporih povprečno 295 let, 17 v koncentracijskih taboriščih, 124 v konfinaciji na otokih; 3 pa so bili obsojeni v odsotnosti na smrt.
Toda najboljši dokaz fašističnega vpliva v sedanji vladi so ljudje, ki jo sestavljajo. Luigi Einaudi, podpredsednik, kateremu so poverjene finančne zadeve, je prepričan monarhist in predsednik največje italijanske banke, Banca d'ltalio. Minister transportacije (prometa) Guido Corbellini je stopil v fašistično stranko 10. maja leta 1926 in 21. junija leta 1928 je postal častnik fašistične milice, minister trgovinske mornarice Paolo Cappa je podpiral fašiste še predno so marširali na Rim in njega je socijalistični mučenik Giacomo Matteoti obtožil, da je ovaduh. Minister za zunanjo trgovino Cesare Merzagora je glavni direktor podjetja Pirelli, ki je najbolj močna industrijska
je bil urednik za zunanje zadeve uradnega vatikanskega glasila "Osservatore Romano". Visoki komisar za hrano Vittorio Ronchi je bil načelnik ministrstva za poljedelstvo pod Mussolini jem. Justičhi minister Giuseppe Grassi je zemljišni baron z juga in predsednik reakcionarne zveze veleposestnikov.
Ker so prišli na oblast s podporo monarhistov in kvalunk-vistov krščanski demokrati se nahajajo pred vprašanjem, kako da ostanejo čim dlje na oblasti. S splošnimi volitvami ki so bile določene za oktober, je imela vlada samo tri mesece časa, da svoje ljudi postavi na varnostne in strategične položaje. Zato je podvzela kar je celo Don Sturzo označil za "državni puč" in odložila volitve do prihodnje spomladi. •
Če ne bodo "radikalni desničarji" (neo-fašisti) odklonili svojo podporo, kar izgleda verjetno, bo nova vjada ostala pri življenju več mesecev, kar je dovolj, da v civilne službe postavi svoje verne pristaše. Celo pred zadnjo krizo vlade, ko je položaj bil zelo zapleten, je minister javne prosvete Gonella odslovil mnoge provincijske nadzornike prosvete, ki jih je nastavilo uporno gibanje (proti Nemcem) in zavezniki in na njih mesto postavil svoje lastne ljudi. Gonella se je večkrat obtožilo, da poskuša oneshrabriti državne šole tako, da bi lahko učvrstil verske šole.
Notranji minister Mario Scelba je odslovil številne provincijske governerje (prefekte) in na njih mesto postavil njemu naklonjene. V zelo centralizirani deželi, kot je to Italija, lahko notranje ministrstvo potom provincijskih governerjev in šefov policije dobi ta,kšno moč, da so levičarji v skrbeh. Levičarski časopisi opozarjajo na priprave, ki se vršijo, da bi
se vplivalo na prihodnje volitve, j odvzeli ta čut varnosti. In po-Ko so sodelovali v vladi, celo kot mlajši partnerji, so levičarji dobili zagotovilo, da se ne bo brez njihovega znanja podvze-malo nobenih mer. Sedaj so jim
sledice utegnejo biti zelo nevarne v deželi, ki je v političnih vprašanjih tako ostro razdeljena.
"The Nation"
sožalje!
V imenu direktorija, uredništva in uprave Enakopravnosti izrekamo prizadeti družini John Renko iskreno sožalje ob izgubi njih ljubljene soproge, drage matere, stare matere, sestre sestrične
in
IVANKE RENKO
rojena KALČIČ, p. d. Jožefova
ki je svojo blago dušo izdihnila po sedem letnem trpljenju na mučni bolezni, dne 29. novembra 1947, ob 2. url popoldne.
Blagopokojnica je bila rojena v Baču,\fara Knežak, kjer zapušča sestro Antonijo, brata Matijo in več sorodnikov. Stara je bila BO let in v Ameriki je bivala 22 let.
Pogreb pokojnice se je vršil danes zjutraj ob 8.45 uri iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
Za pokojno žalujejo soprog John, zastopnik "Enakopravnosti," hči Albina Mršnik, sinova Frank in Paul, 6 vnukov, brat Anton Kalčič v New Mexico, sestre Justina Boje v, Argentini, Marija in Frančiška v Opatiji pri Reki, bratranec Peter Sircel v Milwaukee, sestrična Alojzija Pav-lovič v Coloradu, in številni drugi sorodniki in prijatelji.
Bodi pokoj niči ohranjen blag spomin!
NOVE VRSTE TELEFONSKE ŠTEVILKE SO SE POJAVILE
V CLEVELANDU

'A


v.....-
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Nova metoda imenovanja telefonskih izmen se je začela rabiti za i nekatere clevelandske izmene. Namesto samo ime izmene, imajo ime z dodano številko. Na primer, nova izmena UTah 1 naj se izgovori "Utah One in kazalo naravna na "UT 1." Ostale štiri številke telefonskega števila se pri novih izmenah izgovarjajo ali naravnavajo na kazalu kot druge clevelandske številke. Pri telefoniranju po novi Utah 1 izmeni, naj se izgovarja polna številka "Utah One (presledek) two ... three ... four ... five," ali na kazalu "UT 1-2345." Na kazalu naj se rabijo črne črke U in t in rdeče številke 1, 2 3 4 in 5.
Te nove telefonske številke še niso v sedanjem clevelandskem telefonskem direktoriju, ampak bodo navedene pod "Information," ko pridejo v rabo. Druge clevelandske telefonske številke ostanejo neizpremenjene kot so navedene v sedanjem direktoriju.	^
Ta njala izprememba v telefonskih številkah je en nadaljni korak v našem dolgoročnem načrtu, da vam damo boljšo, hitrejšo in bolj gibljivo telefonsko postrežbo. Omogočila bo našim inženirjem namestiti več enot kazalne opreme z manjšim številom imen za izmene in bo tudi zvezala vašo izmeno z načrti za vso deželo za hitrejšo dolgodistančno postrežbo v bodočnosti.
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY ®
STRAN 4
NEUKROČENI
TARASOVA DRUŽINA
BORIS GORBATOV
Andreja so uvrstili v stroj. A preden je povedel rezervo v bitko, je zbral poveljnik čete novince na včerajnjem bojišču in rekel:
—	Poglejte!
Pogledali so...
Polje je bilo pokrito s črnim snegom, vse poteptano in razri-to, sladkobni vonj smodnika je še plaval nad njim ... In povsod so ležali kakor crknjeni konji nemški tanki, izgoreli in skrivenčeni; nemški topovi so poslužno moleli cevi v vis, kakor jetniki roke; skrčeni in odreveneli so ležali Nemci, ki so poginili, umazani rdeči lasje so jim že primrznili k zemlji, v potolčenih šlemih se je že naredil led.
Z vsega polja, s traktorjem vojne preoranega, iz sovražnega železja, zdrobljenega v prah, iz mogočnih sledov gosenic naših tankov, se je dvigal gosti in grenki vonj zmage in vdiha je ga s polnimi prsi, je Andrej pomislil z zavistjo; "A mene ni bilo zraven!"
Zdaj je zavidal tem neznanim vojakom, — morda rojakom, — ki so včeraj hodili tod zmagoviti, razbijali I^emce na Donu, jih gonili proti zapadu.
—	Glejte! — je strogo dejal poveljnik. — Poglejte, kako se borijo naši ljudje! Kako Rusi pobijajo Nemce.
—	Dobro! — je odvrnil Andrej in si grizel ustnice. — Dajte še nam, da se spoprimemo z njimi.
—	Hočemo v boj; V boj! — so nestrpno zavpili novinci. Pogled in vonj zmagovitega bojišča jih je dražil in kri se jim je užigala ob plamenu zmage.
— Imeli boste boj! — je dejal poveljnik in se nasmehnil.
Ob zori so šli v boj. Izlili so se v veliko reko naših vojak, ki so napadale, in Andrej je bil deležen sreče, da je sodeloval pri tistem znamenitem pohodu od Volge do Dnjepra, o katerem bodo še zgodovinarji pisali.
Prodirali so na zapad . . . . Spotoma so srečavali dolge revne kolone nemških ujetnikov. Nemci so hodili v zelenih plaščih s potrganimi epoletami, brez opasačev, zdaj niso bili ne kmetje ne vojaki, ampak ujetniki, in Andrej se je škodoželjno smejal, ko jih je gledal: "Aha! Glej, tudi vi — nepremagljivi! Bežite, bežite!" In s še večjo jezo se je zaganjal v ogenj. Starejši bojevniki so ga učili vojaške obrti. Zdaj so že znali, česar on ni znal in ni mogel znati, — bil je ujet, oni pa v bojih. Boj je najboljša šola. Zato pa jih je mogel učiti sovraštva. Pripovedoval jim je o mestih, ki ječi jo pod sovražnikovo peto. Govoril jim je:
—	Če bi vedeli, s kakšnim hrepenenjem in s kakšno vero
tam čakajo na nas, bi se še sr-diteje tepli!
Ko je divizija, v kateri je služil Andrej, zavzela Milerovo in so očistili Nemcev vasi .naokrog, je pokazal Andrej tovarišem:
—	Glejte, tu je bilo taborišče smrti!
Stal je, od bojev ožgan, vznesen od zmage in gledal po ravnici. Še se je vila zarjavela bodeča žica . . . Sneg je ležal na nji . . . Gledal je nanjo in začutil, kako se znova dviga v njem žeja po maščevanju. Z ničimer je ni mogel potolažiti. Pritisk sovjetskih vojsk je osvobajal mesta drugo za drugim, a Andreju to ni zadoščalo. Tam čakajo v smrtnem hrepenenju. Morda niti ne mislijo na Andreja, — oče ga je preklel, žena mu ni odpustila. Čakajo na ruski bajonet. A ta bajonet je v Andrejevih rokah. Naj ga pričakajo ali ne — on jim prinaša svobodo. Skozi dim in kri se preriva domov.
Morda niti ne pride živ. Ni se bal smrti. Ni se ji izmikal Že prvi dan je rekel poveljniku odreda, seržantu Vlasovu:
—	Ako padem, sporočite mojim — evo vam naslova!
Toda vedel je: še mrtev bo zdaj prišel domov.
In šlo mu je po sreči. Priše' je živ. Zjutraj zarana ^— bilo je še temno in mesto je tonilo v sivem mraku, — je med prvimi vdrl v mesto. Po znanih domačih ulicah je pobijal poslednje Nemce.
Dovolili so mu, da sme po-hititi domov. Ni trkal na okno vstopil je nanagloma, ko je odrinil vrata.
—	Andrej! — je vzkliknila Antonina in planila k njemu.
Previdno jo je objel. Bal se je, da bi se raznežil. Bojni plamen je žgal njegova črna lica
—	Očka je prišel! je veselo vzkliknila Marinka. — Naš očka je prišel za zmerom!
—	Ne za zmerom, hčerkica
—	je odgovoril. — Jaz moram še daleč naprej.
Objel je družino z žejnim, ne strpnim pogledom, a očeta ni opazil.
—	Kje je oče? — je vpraša hripavo.
V svoji sobi leži. Ranjen je
—	je hitela odgovarjati Antonina.
Andrej je šel k očetu.
Taras je ležal v postelji in pogledal Andreja, kakor se je temu zdelo, posmehljivo.
—	A-a, Andrej! — je spregovoril starec in se nasmehnil
Bridko odtrga Andrej nekaj s prsi, stisne v pest in reče očetu:
—	Pozdravljeni, oče! In zbogom! A to — zaluči nekaj na mizo; zazvenelo je medlo, kakor
srebrnik, — hranite — naj po-, ginem ali pa ostanem živ!

ter odhiti.
S šibkim glasom je Taras poklical ženo.
— Pokaži, kaj je vrgel tja! Babica Jevfrozinja mu je podala odlikovanje.
"Za hrabrost" — je prečital Taras in se zopet nasmehnil. — Je zbežal? Ponosni vrag, moja kri!
Pribrzel je Ljonka, lovil je sapo, kakor vedno, in kakor vedno — poln novic.
-	Dedek! — je vzkliknil. — Naši prihajajo kar naprej. Vse mesto je polno vojakov. In tankov.
-	Eh! — je dejal Taras s slabotnim glasom. — To ti je križ, niti vstati ne morem! Ra njenec . . . Rad bi pripeljal vso družino pred borce in poveljni ku bi dejal: "Tebi, poveljnik, in vsem tvojim vojakom smem gledati naravnost v oči. Moja družina ima čisto dušo pred domovino . . .
—	Nastje nil— je zašepeta-la babica Jevfrozinja. — In tudi od Nikifora že nekaj mesecev nimamo vesti.
Mlajši Tarasov sin Nikifor je bil ranjen jeseni pri Stalingra-du. Odpeljali so ga za Volgo v bolnišnico. Zdravnik, ki ga je operiral, mu je dejal:
—	Živeli boste še, bojevali pa se ne boste več.
Nikifor se je razžalostil in vprašal zdravnika:
—	Kaj bom pa zdaj počel ?
—	Kaj pa ste delali pred vojno?
—	Delavec sem. Kovinar. Monter, -r- je odgovarjal Nikifor. — Gradil sem, na primer, visoke peči . . .
—	No, imenitno! — se je razveselil zdravnik. — Visoke peči boste gradili!
Z Nikiforom skupaj je ležalo v paviljonu mnogo bojevnikov. Njegov najbližji sosed je bil nenavaden človek, seržant Aleksej Kulikov, iz Penze doma.
—	Jaz, bratec, — je dejal Ni-kiforu, — nisem prvič po sredi v popravilu. Zakrpali me bodo, pa pojdem spet. Na meni se rana hitro zaraste.
Zares, neverjetno hitro so se zaraščale njegove rane, celo zdravniki so se temu čudili. A Kulikov se je smejal:
—	Mi, Kulikovi, imamo trdo kožo, pripravno za zdravljenje. Dedje so živeli brez padarjev, samico si lečili rane. Ali so to sploh rane? Same praske! . . .
Nikiforu ni bilo po volji, da so ga tu tako razvajali. Postrgali so z njega blato iz jarkov, okopali ga, obelili in položili na čiste rjuhe, tihega in svetlega. Še nikoli se nihče ni tolij:o brigal za njegovo telo. To telo je ljubila mati, zgodilo se je, da so ga božale ženske, sam ga je vlačil že sedcr.i "vajset let po tem pregrešnem svetu — zdaj, preluknjano in prebito od drob-
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in domn f
ENAKOPRAVNOST
cev, je prišlo v roke tujim ljudem — zdravnikom in'sestram. Pa glej si ga, tako pazijo nanj, kakor na dragocen vrč. Kar sram ga je bilo.
( Dalje prihodnjič)
3. decembra 1947
Ugotavljanje javnega mnenja
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENd!coH07l8
V tej deželi je postalo zadnja leta zelo udomačeno ugotavljanje ljudskega mnenja o tej ali oni'javni zadevi, vprašanju, problemu, itd. Povprečen Američan se torej ne bo prav nič zavzel, ako se pojavi na njegovem domačem pragu mlad moški ali ženska, ki zbira glasove za ta ali oni javni pregled in ugotovitev ljudskega mnenja. Temu bi se reklo nekakšno slamnato glasovanje, ker nima uradnega značaja in ljudje navadno radi dajo odgovore na stavljena vprašanja, kajti vsakdo si rad predstavlja samega sebe v vlogi tvoritelja javnega mnenja v važnih vprašanjih dežele.
Organizacije, ki izvajajo slamnato glasovanje o kakem javnem vprašanju, navadno poskr-be, da je isto izraz resničnega ljudskega mišljenja o zadevni stvari. Ljudje, ki se s tem ukvarjajo, vedno proučujejo metode določanja javnega mnenja in skušajo pri vsakem glasovanju zajeti povprečno in reprezentativno mnenje ljudstva širom dežele. To je mogoče izvesti le na ta način, da se po vseh 48 državah nastavi ljudi, ki obiščejo razne tipične kraje in naselja ter posameznike, ki tvorijo sestav naše ameriške javnosti. Zbiralcem glasov je naročeno, da delujejo v določenih predeljih in dopolnijo svoje kvote glasov z slučajnim izpraševanjem tu in tam. Ko torej pride do vas zbiratelj slamnatih glasov in vas povpraša kaj mislite recimo o splošni vojaški obveznosti, Taft-Hartley zakonu, Zdr. narodih in podobnem, tedaj ste lahko gotovi, da se išče gotovo tipično osebo, ki naj predstavlja gotovo sekcijo našega javnega mnenja, naše eko-I nomije, kulture, izobrazbe, itd. Na ta način nabrani glasovi predstavljajo mišljenje vseh slojev Amerike, vseh narodnostnih, plemenskih in verskih skupin, kakor tudi ameriškega delavstva kot takega. Ob kratkem, povedano se skuša v ugotavljanju javnega mnenja doseči vse ljudi, mlade in stare, bogate in revne, politične in ne-) •politične.
Ljudje, ki podvzamejo zbiranje slamnatih glasov navadno vključujejo gospodinje, učitelj-stvo, višješolske dijake in moške ter ženske, ki lahko delajo po nekaj ur dnevno in si s tem zaslužijo nekaj dolarjev. Te vrste ljudi se smatra za poštene in se je nanje zanesti, da ne dajejo posameznikom vprašanj, ki bi že sama na sebi tvorila tudi odgovor. Ko so gotovi z delom v svojih določenih predeljih, odpošljejo poročila i n sezname glasov na glavni stan, kjšr se
glasove prešteje, najčešče potom števnega stroja.
Rezultati teh glasovanj seveda niso vselej točna slika — pogosto se poskusno javno glasovanje ureže, kot pravilno pravimo in izid napovedan v prid ali v škodo temu ali onemu kandidatu, je lahko docela drugačen. Navzlic temu pa se je določanje javnega mnenja v splošnem pri-lično dobro izkazalo. Leta 1945 je vlada podvzela sistem odpuščanja vojakov iz vojaške službe potem, ko so na posebnih po-lah izjavili, bodisi da ostanejo še nadalje v službi ali pa se vrnejo v civilno življenje.
Naši trgovci in tovarnarji is-totako skušajo potom poskusnega . glasovanja dognati, kaj ima publika rajši z ozirom na gotove produkte. V političnem pogledu je tako glasovanje naravnost popularno, četudi ne zmagajo vedno kandidatje, ki jim da prednost poskusno glasovanje. Javnost najbolj pozna takozvani Gallup Poll, ki nosi ime svojega direktorja George Gallupa, dalje ugotavlja javno mnenje Ameriški Institut javnega mnenja znan pod imenom National Opinion Research Cen ter. Gallup Poll ima svoj glavni urad v Princeton, N. J., Re search Center pa v Denver, Co lorado.
NAŠE GLEDALIŠČE
je vedno dobro posečeno, ker vodstvo skrbi, da se kaže prvovrstne slike naj prvo pri nas.
Sedeži in ozračje je udobno in prijetno,
RKO Keith's E. 105th St. Theatre I
__E. 105th ST. IN EUCLID AVENUE.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamceno
PLESNA VESELICA
ob drugi obletnici JOHN T. BLASKOVIC POST 5375 V.F.W.
V petek, 5. dec.
v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
IGRA VADNALOV ORKESTER Vstopnina 75c
Obstajajo še druge manjše organizacije, ki se ukvarjajo r to stvarjo. Tudi naše univerze se brigajo zato, da doženejo kako ljudstvo gleda na ta ali oni problem ali zadevo. Mnoge publikacije stavijo ljudem oziroma čitateljem vprašanja in potem na podlagi odgovorov ugotavljajo kakšno je javno mnenje o zadevnem predmetu, pa Ha j bo isti domačega ali mednarodnega značaja. Reči je treba, da se danes potom ugotavljanja javnega mnenja dožene
se
Detroit. — Anton Potočnik nahaja v bolnišnici Delray, kjer se je moral podvreči operaciji.
Dela za ženske
Mlada ženska
za delo v oddelku za zgotovlje-ije aluminijskih vlitih delov. Pla-'a od ure. Stalno.
Aluminum Specialties Co.
3483 W. 140 SI.
Ženska za splošna hišna opravila
Mora znati kuhati. Da bi ostala oreko hoči. Ima svojo sobo, radio iparat in kopalnico.
DA 3431
Operatorice šivalnih strojev
Izurjene delavke imajo prednost. Naučimo začetnice. Plača od ure 'n komada.
BERTON'S INC.
1220 W. Bth St.
Prodajalke
Za polni čas. Tedenska plača. Zglasite se pri
Fanny Farmer Candy Shoppe
1923 E. 19 St.
Dela za moške
Fantje dobijo delo
Fantje za delo v skladišnici. Stal no delo. Visoka plača od ure.
S. s. Kresge Co.
5140 Pearl Rd.
POHIŠTVO
popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 St.
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske
izdelujem in popravljam po zmernih cenah
VSE DELO JE JAMČENO Se priporočam
anton bohte R. D. 2, Clymer, Pa.
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
PEVSKI ZBOR
"SLOVAN"
priredi
KONCERT in PLES
v
nedeljo 7. dec.
V Slov. društ. domu na Recher Ave.
Vstopnina h koncertu $1.00, samo k plesu 65c.
Pričetek točno ob 4. uri popoldne.
Za ples igra Vadnalov orkester.
JOB SHOP DIE MAKER
prvovrsten za Stampiranje dies. Najboljša plača od ure.
THE SCHUSTER TOOL & DIE CO 6207 Sargeant Ave.
Obiralec govejskih kosti
Mora biti izurjen. Dobra prilika za zanesljivega delavca.
" MARKS & SON
3325 W. 65 St.
ME 5320	at 8757
Avtni mehanik
izurjen dela na Packard izdelkih. 44 ur tedensko. Določena plača tedensko. Vprašajte za Mr. Karshner 17901 Detroit
IŠČE SE PRILETEN MOŠKI
ZA DELO NA FARMI Kogar veseli, naj se zglasi na
6620 St. Clair Ave.
Trgovine naprodaj
MESNICA,
nahajajoča se na E. 152 St., se proda za samo $9,000. Zelo pro meten prostor.
Hiša za eno družino, 6 sob. V bhžmi E. 155 St. in Aspinwall Ave Cena $8,650.
Pokličite med 5. in 6.30 uro zvečer.
IV 61*51
Razno
Harmonike
nove in rabljene; junior ženske in profesionalne vrste. Ekskluzivni Ranco modeli.
August LeVanti Home Studio 3201 W. 97 St.	WO 2242
Odprto ob večerih in nedeljah
Mirna družina z 5 let starim otrokom želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Starši so zaposleni in otrok ni doma čez dan. Damo dobra priporočila. Mrs. Lenaster, MA 2700, Extension 446 od ponedeljka do sobote med 10 in- 5.30
ZANESLJIVI DVOJICI SREDNJIH LET
se odda v najem stanovanje s. 4 sobami.
Pokličite KE 7398
marsikaj pametnega, pogosto pa se tudi mlati prazno slamo, kar je seveda neizogibno.
"9 ■■■>/>/
Zemilisca
Hišo s 10 sobami
na 8700 Lorain Ave. se mora preseliti po 26. dec. 1947; proda se najvišjemu ponudcu; vsa hiša razen grelne naprave na olje; pošljite ponudbe na
W. O. STEUDEL 8620 Lorain Ave.
Veterani ali ne-veterani
Avon Lake Village. Nove hiša s 5 ali 6 sobami; Colonial tipa. Lota 50x120; sedaj se jih zgotavlja. Brookfield Rd., Stop 57. Predaja gradbenik-lastnik
WO 4122
Duplex dom
ena stran poleg druge; 6 sob in kopalnica v vsakem stanovanju. Posamezni kleti in podstrešje. Dober nakup. Pokličite za dogovor GA 9026
NOVI DOMOVI
odprti na ogled dnevno od 4. do 7., ob nedeljah od 1. do 6. Na E. 119 St. od Granger Rd., Garfield Hts. 6 sob. Takoj $1,000 z G. I. posojilom, brez tega, $3,000 takoj. V nekatere se lahko takoj vselite. Samo le nekaj jih je.
H. BALIN & CO., Gradbenik 3894 E. Antisdale Ave., EV 2516
D 5 licenco
se proda po zelo nizki ceni. V odplačilo se tudi vzame D 1 in D 2 licenco.
Seven Hills Tavern
7265 Broadview Rd.
Nova hiša Colonial vrste na 19040 Raymond Blvd., prva cesta severno od Libby Rd. in Lee Rd. 6 velikih sob, kuhinja z velikimi shrambami, 3 velike spalnice ter velike shrambe za obleko. Insulacija, plinska gorkota. Odprto 2. do 6. v nedeljo.
WA 2130
Za 2 družini
5 in 5 sob; v prvovrstnem stanju; tretje nadstr. ni zgotovljeno. Nanovo barvano, blizu parka in busa.
11902 Shadeland
Shaker-Fernway okolica
3325 Braemar Rd.—4 spalnice. V izvrstnem stanju; Colonial tipa. Beneški zastpri, preproge, toplota na olie; garaža. Takoj se lahko vselite. Pokličite lastnika DR 1340.
Silsby Rd., Cleveland Heights—Za
eno družino, 6 sob, stranišče, zaj-trkalna soba; 3 spalnice in kopalnica $13,300. E. 103 St. & St. Clair Ave.; za 2 družini, 5-4 sobe. Takoj $1,000. Financiramo. Cena $7,500. YE 7416
Nov lesen bungalow
blizu Ridge —Memphis. 4 sobe, kopalnica, gorkota na plin; lota 40x120. Takoj $3,500. Blizu trans-portacije. Se lahko takoj vselite. _ WI 0043
Dvojica z otrokom
želi dobiti v najem stanovanje s 4-6 sobami. Mirna in poštena družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
EN 2628
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
5 sob, klet pod vso hišo. Fornez na premog.
V zelo dobrem stanju. Cena $6,800.
CL 6669
NAPRODAJ
je lota 40x140 v collinwoodski naselbini, na kateri se nahaja hiša za 2 družini s 4 sobami za vsako družino. Klet pod vso hišo, zadaj je poslopje, pripravno za vsakršno delavnico. Lep vrt. Proda se s pohištvom za 4 sobe in se lahko takoj vselite, ko je kupčija zaključena. Pokličite po 5. uri popoldne vsaki dan.
LI 1299'
BIZNEŠKI NAKUPI
Gostilna z D 5 in D 3 licenco; korporacija; s stanovanjem. Se proda ali zamenja.
Delikatesno in konfekcijsko trgovino s stanovanjem treh sob, na zapadni strani—Detroit Ave., se proda. Dobra prilika za dva para.
Gostilna z D 1 in D 2 licenco, blizu Union Ave. in E. 93 St. se proda s posestvom vred. Cena za vse skupaj $12,500.
E. 69 St. in St. Clair Ave. 2 trgovini in 2 stanovanja; zelo dobro posestvo z dobrim dohodkom. Se proda ali zamenja.
Za podrobnosti pokličite kadarkoli
MR. JELARCIC "
Diamond 1046