Št. 166 (15.610) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN 6 - Tel. 040/7796600__ GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 J500 LIR POSININA PLAČANA V GOTOV«! SHD. IN ABB.POSI.GR. 1/50% jSTSiPS banca di credito di trieste DvJilVD tržaška kreditna banka TOREK, 30. JULIJA 1996 Park: nalijmo si čistega vina! Bojan Brezigar Deželni svet Furlanije-Julijske krajine bo danes 2aCel z zasedanjem, ki Uvršča na dnevni red tu-zakon o parkih. Sicer Verjetno o tem zakonu ne bodo govorili še danes, Kajti najprej bodo razpravljali o nekaterih dru-Bih zakonskih predlogih, Vendar bodo verjetno o Parkih razpravljali še ta teden. 2e več dni se o tem vprašanju vrstijo različna stališča in polemike; kot Vsakokrat v preteklosti je tudi tokrat ključni-problem Kraški park, oziro-jUa tri osnovna vprašanja, ju so s tem povezana: ah “o Kraški park ustanovljen, katera bo njegova razmejitev in kdo ga bo upravljal. Ob številnih Učenjih in različnih sta-uSbih ter med njansami, Ki poprečnim opazovalnem ne povedo veliko, ubstaja in ostaja osrednje Vprašanje le eno: kateri uejavnik naj o teh proble-'Uth odloča. Da bo še jasneje, vprašanje je, ah naj zadnja beseda pripade domačinom, ki jih zastopajo občinske uprave in Kraška gorska skupnost, jr1 Pa drugim ustanovam. velja tako za določitev Razsežnosti parka kot tudi za določitev telesa, ki ga bo upravljalo. . O teh vprašanjih je bi-0 v zadnjih letih vse pre-Več sprenevedanja in slepomišenja. Dejstvo je namreč, da je bilo stanja PrepogoSto predstavljeno ^drno-beli tehniki in v koncesije« krajevnemu Prebivalstvu dejansko ni-s?_ bile nikakršne konce-RU)®- Na primer, trditev, n oo razmejitev določila * jUžela ob upoštevanju jtališč občin, pokrajin in /Vaške gorske skupnosti« P°meni, da bi imela adnjo besedo v vsakem Primeru Dežela. To ni nobena »koncesija«: poš-ena formulacija bi mora-R® določati, da bo raz-mejitev določila »Dežela soglasju s pokrajinami, Omami in Kraško gor-, o skupnostjo.« Taka ormulacija bi Deželi še 6dno priznala avtorite-o, obenem pa bi jo priz-ata tudi krajevnim upra- . i]o enostavno nasprc vRk Parka, nasprotni tu. j8]8 vn za nameček i vadbeni špekulant. n . Kratka, ob razpravi, i rini i y prihodnjih dne P 'jbnla v deželnem sv v„’ Ij1 bilo res potrebi ak pojem označiti Pravnn imenom, ali, k on k°yo.^m° o Krasu, m lili n- bil°' da bi si vsi n UU Cisteea vino | »Zvitorepka« na Katinari TRST - Lisica se je v pretek- v bolnišnici in gozdno stražo. Zvitorepka je »obiskala« bol-lih dneh pritihotapila v ...kati- Po slabi uri jim je s skupnimi nišnico v noči med preteklim narsko bolnišnico. Prišla je po- močmi uspelo žival ujeti v četrtkom in petkom, o njem pa noči iz bližnjega gozdiča in se mrežo. Nato so jo gozdni se je razvedelo šele včeraj, ker po varnostnem stopnišču stražarji ubili, ker so sumili, da so skušali odgovorni vso zade-povzpela vse do 15. nad- je stekla. Sele rezultat analiz, vo utišati, da bi javnost ne iz-stropja, kjer jo je opazila bol- ki jih opravlja laboratorij v Pa- vedela za dogodek, ki odpira ničarka. Poklicala je vratarja, dovi, bo povedal, ali je šlo za velik vprašaj o varnosti v naj-le-ta pa dežurno gasilsko ekipo steklo lisico. večji tržaški bolnišnici. Na 5. strani ■ Deželni odbor | za cenejši bencin TRST - Deželni odbor je včeraj zvečer odobril zakonski predlog, s katerim namerava raztegniti na celotno deželno območje prodajo bencina po znižani ceni. Odbor je potrdil predlog, ki ga je izoblikoval odbornik Oscarre Lepre. Po tem predlogu naj bi Furlanijo-Julijsko krajino razdelili na šest ozemeljskih pasov, na katerih bi ceno bencina določali glede na oddaljenost od meje s Slovenijo. Najcenejši bi bil bencin neposredno ob meji (okoli 800 lir manj), najdražji v občinah na meji z Venetom (100 lir manj). PARIZ / SUMMIT G7 + RUSIJA Svetovni vrh za stvarne pobude proti terorizmu Srhljivi zadnji trenutki življenja potnikov na boeingu 707 - V Atlanti Fbi »za petami« desničarskih atentatorjev PARIZ - Danes se bodo srečali v francoski prestolnici zunanji in notranji ministri skupine najbolj industrializiranih držav G7, ki se jim bosta pridružila tudi ruska kolega. Na dnevnem redu je izvajanje dogovorov o boju proti terorizmu, za katere so se že domenili z načelnega vidika, po zadnjih krvavih atentatih pa jih je treba sprevreči v konkretne in učinkovite pobude. Francoski ziu-nanji minister de Cherette je napovedal, da bodo vzeli v poštev 25 akcij, med katerimi je omenil poostreno nadzorovanje nekaterih bližnjevzhodnih organizacij, ki se navidezno ukvarjajo s humanitarno pomočjo, kontrolo šifriranih sporočil na računalniškem omrežju internet ter poenostavitev ekstradicije v primerih terorizma. Preiskavi v New Yorku in Atlanti o eksploziji boinga 707 oz. bombi v parku nista še prišli na sled krivcem. V primeru letala se dokončno utrjuje sum o peklenskem stroju v jumbovem prednjem prostoru za prtljago, na dan pa so prišle res srhljive podrobnosti o zadnjih trenutkih življenja nesrečnih potnikov. V Atlanti pa je Fbi »za petami« atentatorjev, ki naj bi hili po vsej verjetnosti ameriški desničarski skrajneži. Medtem ko olimpijski mehanizem teče brez zastojev - danes bodo ponovno odprli park, kjer je v soboto eksplodirala bomba - ameriški preiskovalci in voditelji upajo, da bodo odkrili krivce še pred zaključkom iger. Na 16. strani Končno je tudi Slovenija prišla Podelili so že prve komplete kodo svoje prve kolajne. Srebro je lajn, Gail Devers (na sliki) pa bo osvojil kajakaš Andraž Vehovar, po zmagi na 100 m skušala zma-V Atlanti je zdaj v ospredju zani- gati tudi na 100m z ovirami, manja kraljica športa atletika. Na straneh 7,8,9 in 10 DEŽELNI SVET / NARAVNI PARKI Danes na deželi o parku Kompromisni predlog LS Trije pogoji župana lllyja za soglasje tržaške občine TRST - V deželnem svetu se bo danes začela razprava o zakonskem osnutku o deželnih parkih, v okvir katerega spadajo tudi zaščitena območja na tržaškem in go-riškem Krasu. Naravovarstveniki so že napovedali ostro obstrukcijo, ker nasprotujejo predlogu o petih zaščitenih območjih na Krasu, in zahtevajo ustanovitev enovitega kraškega parka, kot ga je svojčas predvideval Belcijev zakon. Včeraj je Ljudska stranka predstavila svoj predlog o naravni zaščiti Krasa, ki predstavlja nekakšen kompromis med zakonskim predlogom in zahtevami zelenih. Kot je napovedal predstavnik stranke in podpredsednik deželnega odbora Cristiano Dega-no, bo LS predložila popravek k členu št. 63 o zaščitenih območjih na Krasu, po katerem bi morali določiti območje, na katerem naj bi kasneje udejanili krajinsko zaščito. To območje naj bi se ujemalo z območjem, ki ga je svojčas predvideval Belcijev zakon. Ljudska stranka meni, da bi se morali o stopnji zaščite na tem območji šele dogovoriti, in to dežela, obe pokrajini, občine in Kraška gorska skupnost. Upravljanje tega novega zaščitenega območja, ki naj bi bilo deležno državnih in deželnih prispevkov ter prispevkov Evropske skupnosti, naj bi bilo poverjeno Kraški gorski skupnosti, kar predstavlja novost v stališčih Ljudske stranke, saj je doslej menila, da bi morala naravni park na Krasu upravljati posebna ustanova. V zvezi z zaščito Krasa so načelniki večinskih svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu podrli stališče župana Illyja, ki postavlja pogoje za popdporo zadevnega deželnega zakona. V bistvu župan predlaga, naj bo park na Krasu enoten in oporeka hipotezi »petih ločenih gredic«, naj bo od samega začetka zasnovan s perspektivo, da ga lahko razširijo tudi na slovensko stran meje, in končno naj finančni pogoji zagotovijo, da bo deloval v okviru vsedržavne zakonodaje o parkih. Ce ne bodo sprejeli teh osnovnih smernic, trdi v bistvu Illy, bo tržaška občina zahtevala, naj preložijo odobritev deželnega zakona o naravnih parkih. Danes v Primorskem dnevniku Kmalu odločitev o Priebkeju Prizivno vojaško sodišče bo odločalo, ali se bo proces nadaljeval, ali pa bo treba zamenjati sodni zbor. Stran 2 Uspešen MittelFest Prireditelji so zadovoljni z obiskom in odmevnostjo letošnjega MittelFesta, ki je bil v celoti posvečen problemu identitete, obenem pa že snujejo načrte za prihodnjo izvedbo čedajskega festivala. Stran 3 Očarljiva Scugnizza V soboto se je s premiero Scugnizze začelo zadnje poglavje letošnjega tržaškega mednarodnega festivala operete. Postavitev Scugnizze je zelo prepričljiva. Stran 3 Rop v Grljanu Ropar-samotar je iz urada Tržaške hranilnice v grljanskem centru za teoretsko liziko odnesel kakih 20 milijonov lir. Stran 5 Goričani pri Cecottiju Delegacija Teritorialnega pakta za Goriško je včeraj predložila predsedniku Dežele program posegov za gospodarski preporod Goriške. Stran 11 Torek, 30. julija 1996 ITALIJA, GOSPODARSTVO NOVICE RIM / PO POLEMIKAH Z ROSI BINDI ZARADI CENE ZDRAVIL Aretirali znanega mafijca MALPENSA (VARESE) - Dve leti se je skrival pred varnostnimi silami, sedaj pa so ga prijeli in aretirali: 41-letnega Domenica Cocuzza, znanega mafijca, so našli v Santu Domingu, sledila je ek-stradicija in včeraj so ga z letalom pripeljali na letališče Malpensa. Zaprli so ga v Lombardiji, od koder ga bodo premestili na Sicilijo. Cocuzzo so v Santu Domingu odkrili karabinjerji v povezavi s Sisdejem. Sumijo, da je predstavljal vezni člen za trgovino z mamili med Kolumbijo ter Severno Evropo. Gaspare Mutolo ga tudi obtožuje, da je pripadal isti mafijski »družini« kot brat in da je bil med tistimi, ki so jih uporabljali za mafijske umore. Prav včeraj pa se je omenjeni brat, Salvatore Cocuzza, ki je med drugim osumljen umora deželnega tajnika KPI Pia La Torreja in njegovega šoferja, v pismu predsedniku sodišča, pred katerim poteka proces »Golden Market«, priznal svojo pripadnost mafiji. Salvatore, ki se včerajšnje obravnave sicer ni udeležil, je priznal tudi svojo udeležbo pri umorih, vendar ni nikogar drugega obtožil (»iz osebnih razlogov in zaradi vesti«). Zapisal je še, da za svoje dejanje noče nobene »nagrade«. To je prvi primer, da se neki »boss« Cose nostre ogradi od svoje preteklosti. Doslej je znan sicer še en primer, vendar je šlo za navadnega »vojaka«, Francesca Davija, ki pa je priznal le svojo pripadnost Gosi nostri. Sodniki so menili, da je njegov korak le »delen in nepopoln« in mu niso priznali ugodnosti za skesance. »Vroče« na procesu Pecorelli PERUGIA - Prvi dan razprave na procesu Pecorelli, na katerem so obtoženi Claudio Vitalone, Pip-po Calo, Giulio Andreotti, Gaetano Badalamenti, Massimo Carminati in Michelangelo La Barbera, je bil zelo »vroč«: prišlo je do ostrih besednih sporov med javnimi tožilci in odvetniki, do kritik metodam pravdništva, tudi obrobnim pričam so zastavljali celo vrsto vprašanj. Se pred tem je sodišče zavrnilo vse zahteve obrambe (preklic pripora za Carminatija, zaslišanje skesanca Giacoma Laura itd.). Od šesterice obtoženih pa sta se obravnave udeležila samo Vitalone in Calo. Trg Fontana: zasliševanje MILAN - Javni tožilec Grazia Pradella je včeraj pričela zasliševati dve od nedavno štirih aretiranih oseb, ki so v okviru nove preiskave o pokolu na Trgu Fontana osumljene, da so nudile pomoč Carlu Marii Moggiju in Delfu Zorziju. Vsi štirje (Piercarlo Montagner, Stefano Tringali, Piero An-dreatta in Roberto Raho) so še priprti, a med zaslišanjem so vsi z izjemo Raha, ki ni želel odgovarjati, priznali, da so imeli stike z Maggijem in Zorzijem ter tudi z bratom slednjega. Na avtocesti le lažje ranjeni ANCONA - Na avtocesti A14, dva kilometra pred Pesarom, sta se pripetili dve prometni nezgodi, v katerih je bilo nekaj oseb ranjenih (na srečo le lažje), prišlo pa je do velikih težav v prometu. V smeri proti severu je promet sicer potekal normalno, proti jugu pa je bila kolona dolga 10-12 km, ker so lahko z zmanjšano hitrostjo peljali samo pq prehitevalnem pasu. Pri ljudski stranki odločno zavračajo Dinijeve kritike Tajnik PPI Bianco pa obenem vabi vse, naj naredijo konec polemikam Na prazniku glasila AN so Dinija sprejeli z žvižgi, Di Pietra s ploskanjem Di Pietro, Tatareila in Dini na prazniku AN v nedeljo zvečer (Telefoto AP) RIM - Medtem ko so se utišale polemike med Antoniom Di Pietrom in zelenimi glede gradnje novega odseka avtoceste med Bologno in Firencami, so bile včeraj še v ospredju kritike bivšega premiera in sedanjega zunanjega ministra Lam-berta Dinija na račun ministrice za zdravstvo Rosi Bindijeve v zvezi z nedavnim ukrepom o ceni zdravil. Glede na včerajšnje izjave pa se bo verjetno tudi ta polemika kaj kmalu utišala. Gerardo Bianco, tajnik Ljudske stranke, ki se je odločno postavila na stran Bindijeve, je vse povabil »naj si vzamejo nekaj oddiha, da bi se zatem bolje spoprijeli z zahtevnimi nalogami, ki Od julija 1999 nič več brezcarinskih nakupov znotraj Evropske unije BRUSELJ - Evropska komisija ni upoštevala zahtev operaterjev - predvsem letaliških družb - in je potrdila, da potniki znotraj Evropske unije ne bodo imeli več pravice nakupovanja v brezcarinskih conah. Ukrep bo začel veljati kot napovedano 1. julija 1999 in v Bruslju so zavrnili zahtevo, da bi ta datum premaknili vsaj za nekaj let. Brezcarinske trgovine bodo seveda ostale, vendar bodo v njih nakupovali le potniki namenjeni v države, ki niso članice EU. Po mnenju komisarja Maria Montija namreč nimajo take trgovine v EU, kjer so bile odpravljene notranje carinske pregrade, nobenega smisla več. Podjetja, ki upravljajo letališča, pa se hudujejo, ker so te trgovine zelo dobičkonosne. RIM / PROCES PRIEBKE Odločitev v prihodnjih dneh Se bo proces začel znova? RIM - Prizivno vojaško sodišče je včeraj razpravljalo o zahtevi po zamenjavi predsednika sodnega zbora, ki sodi bivšemu nacističnemu častniku Erichu Prieb-keju. Predstavniki zasebnih strank, predvsem židovske skupnosti, zahtevajo zamenjavo predsednika Agostina Qustellija, ker je baje nekemu karabinjerskemu častniku dejal, da bo sodišče Priebkeja oprostilo. Priebke, ki je včeraj dopolnil 83 let, je prisostvoval razpravi, ki je potekala za zaprtimi vrati. Sodniki imajo pet dni časa, da se izrečejo o zahtevi, verjetno pa bodo svojo odločitev sporočili prej, morda še danes. Ce bodo sprejeli zahtevo zasebnih strank se bo moralo sojenje Priebkeju začeti znova. čakajo vlado ob koncu počitnic«. Po njegovem mnenju bodo namreč vsi imeli le korist od tega-če bodo vladi omogočili-da opravlja svojo dolž' nost. Oglasil se je tudi Dini, ki se je včeraj naud drugim sestal s svojim hrvaškim kolegom Matejem Graničem. Dini je dejal, da ne gre za nikakršen spopad, izrazil je samo svoje mnenje-Poudaril je, da je njegova stranka del sedanjega zavezništva in da nima nikakršnega namena, da bi se od njega oddaljila-zavzel pa se je za enotnost sredinskih sil, ker bi tako lažje zagovarjale stališča zmernih krogov v levosredinski koaliciji-V tem smislu se bodo ta teden sestale tudi razne sredinske komponente večine. Pristavil je še, da bi njegova stranka težko podprla smernice gospodarske politike, ki bi vlado še bolj premaknile na levo. Dini je bil v središču pozornosti tudi v nedeljo, a tokrat bolj zaradi žvižgov, s katerimi so ga sprejeli na prazniku časnika AN »11 Secolo«-Praznika se je udeležil tudi minister za javna dela Di Pietro, ki pa je bil deležen navdušenega aplavza, a na koncu so tudi Diniju »prizanesli«-ploskanja je bilo za vse-Di Pietro je govoril o mednarodnem kriminalu, ponovil pa je svojo zamisel o »authority« proti korupciji in za kontrolo premoženja, ki je bila že v Dinijevem i® Berlusconijevem programu, »čeprav so se spravili samo name.« MmT0R SRE ČET PET PON $ 11,6 15' 12,1 15 13,6 15 I/ 26.8 152 S • D1VK 18,6 10 17,3 ia 5,8 ia 8 P 29. JULIJ 1996 v URAH S2 S valuta nakupni prodajni $ 5 I ameriški dolar 1508,00 1547,00 nemška marka francoski frank 102100 300,00 1047.00 309.00 Ši E 2. holandski gulden 906,00 933,00 belgijski frank 49,10 51,10 n funt šterling irski Šterling 2341.00 2433.00 2412.00 2507.00 §5 danska krona 263,00 271,00 §1 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1095,00 1128,00 japonski jen 13,80 14,40 |1 Švicarski frank 1245,00 1284,00 || avstrjski Šiling 144,50 148,90 norveška krona 236,00 243,00 švedska krona 229,00 236,00 <8 portugalski escudo 9,80 10,20 — španska pezeta 11,90 12,50 l avstralski dolar madžarski florinf 1175,00 11,00 1210,00 14,00 slovenski tolar 11,00 11,60 S hrvaška kuna 265,00 290,00 V Italiji avtomobili niso več najcenejši v Evropski uniji BRUSELJ - Italija ni več država, ki se nejkši na portugalskem, na drugem lahko ponaša z najcenejšimi avtomobi- mestu je bila Velika Britanija, na li v Evropi. Ta podatek izhaja iz po- tretjem pa Nizozemska. V nekaterih ročila, ki ga vsakih šest mesecev primerih so razlike v ceni zelo velike: objavlja Evropska Unija. Medtem ko je tako je Volksvvagnov polo na Portugal-bila pred šestimi meseci na prvem me- skem za celih 38 odstotkov cenejši kot stu, sedaj Italije ni več med prvimi tre- v matični Nemčiji. Zanimivo je tudi, mi državami. Ob koncu junija letošnje- da je Fiatov bravo med vsemi petnajsti-ga leta so bili namreč avtomobih najce- mi državami EU najdražji prav v Italiji. V juniju rahel porast plač RIM - Po statističnih podatkih zavoda ISTAT so bile v juniju letos plače odvisnih delavcev za 4,1 odstotka višje od plač v istem mesecu lanskega leta. Plače n aj bi torej naraščale hitreje od inflacije, ki je bila v juniju 3,9-odstotna. To povečanje plač naj bi bilo odvisno predvsem od izvajanja delovnih pogodb v nekaterih sektorjih in od nekatzerih novih delovnih pogodb, predvsem pogodbe neučnega osebja univerz. 29. JULIJ 1996 | v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1512,00 1542,00 nemška marka 1024,00 1042,00 francoski frank 299,00 309,00 holandski gulden 903,00 928,00 belgijski frank 49,20 51,00 funt šterling 2336,00 2416,00 irski šterling 2427,00 2522,00 danska krona 263,00 273,00 grška drahma 6,27 6,87 kanadski dolar 1092,00 1127,00 švicarski frank 1249,00 1274,00 avstrijski šiling 144,08 148,58 slovenski tolar 11,10 11,40 29. JULIJ 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1526,720 ECU 1938,630 nemška marka 1029,830 _ francoski frank 303,610 funt šterling 2378,940 holandski gulden 917,170 belgijski frank 49,962 španska pezeta 12,109 danska krona 266,720 irski funt 2471,910 grška drahma 6,460 portugalski escudo 10,009 kanadski dolar 1110,660 japonski jen 14,083 švicarski frank 1262,800 avstrijski šiling 146,340 norveška krona 239,110 švedska krona 232,080 finska marka 338,590 29. JULIJ 1996 INDEKS MIB-30: -0,88% ______ delnica cena var. % delnica cena Alleanza Ass. 12.227 _ Italcementi 10.927 +0,65 Bca di Roma 1.275 -1,00 Italgas 5.130 -1,13 Benetton 18.407 + 1,89 La Fondiaria 6.494 -2,02 Comit 2.802 -1,40 Mediobanca 8.291 -0,71 Credit 1.676 -0,17 Montedison 1.099 -1,08 Edison 8.759 +0,77 Olivetti 725 -5,11 Eni 6.544 +0,27 Parmalat 1.797 -1,58 Ferruzzi fin. 720 -0,79 Pirelli Spa 2.418 +0,16 Fiat 4.672 -0,36 Ras 14.224 -1,67 Gemina 657 -1,73 Rinascente 9.749 -1,20 Generali 34.581 -0,01 Sai 13.504 +2,19 Ifi p. 13.031 +0,36 San Paolo To 9.076 -0,55 Ifil 4.029 -0,39 Sirti 9.328 +0,25 Imi 11.529 +0,21 Štet 4.662 +0,93 Ina 2.153 +0,18 Telecom Ita 2.858 -0,69 JZAKON O PARKIH / KOMPROMISNA REŠITEV ALI POGREVANJE ZAKONA BELCI? Ljudska stranka za širše zaščiteno območje na Krasu Upravljalo naj bi ga Kraška gorska skupnost - Danes začetek razprave TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine bo začel danes obravnavati zakonski osnutek o dežel-ftih parkih, v okvir katerega spadajo tudi zaščitena naravna območja na tržaškem in goriskem Krasu. Osnutek, ki ga je izdelala Pristojna deželna komisija, i6 naletel v prejšnjih dneh na hude kritike naravovar-štvenikov: zeleni namreč zahtevajo, da bi tudi na krasu ustanovili naravni Park, in to na območju, ki 8a predvideva tako imeno-vani Belcijev zakon iz leta 1971. Če njihove zahteve ne bodo upoštevane, bodo - skupno z nekaterimi drugimi svetovalci - začeli z grobo obstrukcijo, so napo-vedaU. Po predlogu zakonskega osnutka (z zaščitenimi območji v Dolini Glinščice, na Medvedjaku, na Volni-ku, pri Devinskih s.tenah jn Doberdobskem jezeru) in predlogu o celovitem naravnem parku zelenih, I6 prodrl včeraj v javnost še tretji predlog. Na novinarski konferenci ga je predstavila tržaška Ljudska stranka. Ta predlog naj bi bil nekakšen kompromis med Kras na TV KP O zaščiti krnskega prosto-m bo danes govor na slovenskem programu TV Koper. V pogovoru, la ga Pripravlja novinarka Mirjam Muženič, bodo sodelovali predsednik KGS Ivo Sirca, tajnik KZ Edi Bukovec in predstavnik ministstva za okolje Slovenije. V pogovoru lahko sodelujejo tudi gledalci s klicem na telefonsko Številko 0038666 -38433 od 18. ure dalje. prvima dvema. Ljudska stranka bo predložila na današnji razpravi popravek k členu št.63 zakonskega osnutka (to je členu o zaščitenih območjih na Krasu). Le-ta predvideva, da bi - namesto občinskih in medobčinskih parkov, o katerih je govor v osnutku - določih območje, na katerem naj bi udejanili krajinsko zaščito. To pa zato, ker se Ljudska stranka ne strinja s predlogom o petih majhnih, samostojnih a tudi osamljenih zaščitenih rezervatih, temveč meni, da bi bilo treba zaščititi širše predele. Po izjavi podpredsednika dežele Cristiana Degana naj bi se to območje ujemalo z območjem, ki ga je svojčas predvideval Belcijev zakon. Načrt Ljudske stranke pa ni gob prepis tistega zakona iz leta 1971. Belcijev zakon je predvideval ustanovitev naravnega parka na Krasu, ki naj bi ga upravljala posebna ustanova. Ljudska stranka meni, da bi se morali o stopnji zaščite območja, ki ne obsega pet sedaj predvidenih naravnih rezervatov, šele dogovoriti, in to dežela, obe pokrajini (tržaška in gori-ška), občine in Kraška gorska skupnost. Krajevne uprave in ustanove naj bi torej povedale svoje o zaščiti, zaščitena območja naj bi ne bila vsiljena z vrha, kot je to veljalo za Belcijev zakon. S takim načrtom naj bi bilo območje deležno državnih in deželnih prispevkov ter prispevkov Evropske skupnosti. Obstaja pa še druga novost. Na vprašanje: kdo naj bi upravljal takšno zaščiteno območje, je Degano odgovoril, da naj bi to bila Kraška gorska skupnost. V dokumentu, ki ga je ob tej priložnosti izdala Ljudska stranka, piše nadalje, da bi morali »strukture Kraške gorske skupnosti okrepiti, da bi lahko opravljala nove specifične zadolžitve,« pri čemer je omenjeno tudi »sodelovanje z Deželnim podjetjem za gozdove in parke«. Ljudska stranka bo torej danes,predstavila svoj predlog kot kompromis med zakonskim osnutkom deželne komisije in zahtevami zelenih. Bo ta predlog sprejemljiv tudi za ostale partnerje večine? Ga bodo zeleni pozitivno ocenih? Odgovori bodo znani danes, ko se bo v deželnem svetu začela razprava o zakonu o parkih in zaščitenih območjih. Illyjevi pogoji za kraški park Včerajšnjemu kratkemu tržaškemu občinskemu svetu (v razpravi so bili sklepi v zvezi z miklavževim sejmom in z območjem okrog Ul. Salem ter nekaj vprašanj svetovalcev) je sledil sestanek načelnikov svetovalskih skupin, na katerem je bil govor o deželnem zakonu za zaščito Krasa. Župan Illy je predlagal - in večina je z njim soglašala - naj bi pri deželni vladi preverili usmerjenost glede zakona in predlagali, naj preložijo odobritev in poglobijo zakonski osnutek, če ne bi deželni svet v razpravi sprejel naslednje tri usmeritve, ki so za tržaškega župana »pogoji za sprejemljivost zakona o zaščiti Krasa« in sicer: enotnost zaščitenega območja (ne pa pet »gredic«, kot je rekel Illy), perspektivna razširitev zaščitenega območja na slovensko stran, možnost, da parku dodeljujejo finančna sredstva na mednarodni, vsedržavni, deželni in krajevni ravni (kar pomeni, da mora biti ustanovljen v okvira državne zakonodaje o parkih). Illv bo stopil v stik z deželno vlado, na kar bo poročal občinskim svetovalskim skupinam za morebitne posege mestne skupščine. NOVICE Ranili in prijeli tatu PORDENONE - V Azzanu Decimu v pordenonski pokrajini je predsinočnjim prišlo do streljanja med karabinjerji in dvema moškima, od katerih je eden sedaj v bolnišnici. Agenti so stopiti v akcijo, ko so prejeti sporočilo, da je bil v San Vitu ukraden fiat coupe. V njem sta bili dve osebi in ko sta zagledali karabinjerski avto, ki jima je zapiral pot, sta se pognali proti njemu in se vanj čelno zaleteti. Ukradenemu fiatu se je medtem približal lancia delta z štirimi moškimi, verjetno pajdaši (karabinjerji domnevajo, da so se pripravljali na kakšen rop in so se oskrbeti z ukradenim avtom); očitno so jim hoteti pomagati in jih vzeti k sebi v vozilo, a manever ni uspel in tako sta tatova zbežala peš. Eden je bil oborožen in je nekajkrat ustrelil, agenti so odgovoriti na ogenj in ga lažje raniti ter prijeti. Praznik v Beljaku BELJAK - V Beljaku je vse pripravljeno na 53. tradicionalni praznik (Villacher Kirchtag), ki bo v soboto, 3, avgusta. Praznik bo spremljala vrsta manifestacij, ki so se pričele že v nedeljo, 28. trn. in ki so jih poimenovali »teden tradicij« (nastopajo godbe na pihala, folklorne skupine itd.). Manifestacije se bodo zaključile v nedeljo, 4. avgusta, a najslovesne-je bo dan prej, ob »šagri«, ko bodo na sporedu sprevod folklornih skupin iz vseh avstrijskih dolin, iz Italije, Slovenije, Madžarske in Nemčije, ples v šestih različnih krajih, ognjemet in podobno. »Modri telefon« za turiste TRST - Ves avgust in prvih devet dni septembra bodo turisti imeli na voljo »prijatelja«, »modri telefon (0532-766522 ali fax 0547-680145).do katerega se lahko v vsakem trenutku obrnejo bodisi za informacije (npr. o kopaliških objektih, diskotekah, restavracijah, cenah) kot za pomoč in podobno. Pobudniki pa bodo tudi sprejemali razna sporočila (-npr. o arhitektonskih ovirah, ki so nepremostljiva težava za handikapirane). ČEDAD / V NEDELJO SE JE KONČAL MITTELFEST Prireditelji so zadovoljni z obiskom in že snujejo načrte za prihodnost ČEDAD - MittelFest v Čedadu se je končal v nedeljo z množičnim koncertom glasbe kle-zmer velikega izraelskega klarinetista Giore Feldamana, zadnji pomebnejši gledališki dogodek pa je bila v soboto zvečer uprizoritev Pesmi mest, ki jo je postavil Gabriele Vacis s skupino turinskega Teatro Settimo in dubrovniškim Kazalištem Marina Držiča. Predstava, ki delno sloni na opisu Nevidnih mest italijanskega pisatelja Itala Gal vina, je nastala v produkciji samega MittelFesta in drubrovniškega festivala; kljub trudu prizadevnih igralcev je bila v uprizoritvi razvidna priložnostna namembnost predstave, v kateri se je spojitev dveh kultur izražala v bistvu v občasnem prepletanju besedila v dveh jezikih, skratka v prijemu, h kateremu so se zatekle tudi druge priložnostne postavitve festivala, denimo, večer poezije Srečka Kosovela ali Dnevniki identitete s pismi emigrantov. Glede obiska je zadovoljna tudi Mimma Gal-lina, organizacijski vodja MittelFesta. »Prireditev je res uspela, zadovoljna sem tako glede kvalitete predstav kot glede prisotnosti tujih skupin, pa tudi glede naših postavitev. Dobra je bila obiskanost predstav, seveda bolj ali manj množična glede na različne predstave. Po mojem se moramo bolj truditi, da prepričamo občinstvo, naj si ogleda tudi predstave v tujih jezikih, glede katerih je manj navdušeno, saj ne gre pozabiti, da je gledališče tudi beseda in da iz teh izkušenj raste festival. Pomembno je tudi, da MittelFest »institucionaliziramo«, z ustanovitvijo posebnega združenja, da bomo lahko delovali dolgoročno in se ne bodo stiki prekinili ob koncu festivala; to pa ni odvisno od nas operativcev, temveč od javnih ustanov in politikov. Vsekakor pa smo letos storili velik korak naprej glede kvalitete odnosov na mednarodni ravni, vzpostaviti smo odnose z mnogimi gledališkimi skupinami. Glede načrtov za prihodnost smo že konkretno na delu na načrtih, kakršna je postavitev koreo-oratorija Damirja Zla-traja Freyja o shizofreniji. Sicer je glede sodelovanja s slovenskimi skupinami veliko možnosti za naslednje leto, ko bo v maju in juniju v Ljubljani teden evropske kulture. Naj omenim, da je bil v Čedadu tudi Dušan Jovanovič, ki si je ogledal precej predstav in s katerim smo se veliko pogovarjali. Poleg tega je mogoče vzpostaviti sodelovanje med FJK in Slovenijo tudi v okviru Evropske unije, denimo v načrtu Inter-reg. Upajmo, da bomo lahko začeli delati v tej perspektivi že od septembra dalje.« (bov) TRST / ZADNJA PREDSTAVA V REPERTOARJU LETOŠNJEGA MEDNARODNEGA FESTIVALA Očarljiva uprizoritev tipično italijanske operete Scugnizza Pred predstavo se je zbor gledališča Verdi poslovil od svoje dolgoletne zborovodkinje Ine Meisters, ki sta jo no odru nagradilo župan llly in ravnatelj lorio TRST - Z uvodnim 0c* Ine Meisters, dolgo rovodkinje zbora gled< ™ (darilo sta ji na odi ravnatelj lorio in župar 2 bor dvignila na zavi Ven’ se je v soboto zvi pastor Dvorane Tripcoi dajo od operet na prog snjega mednarodnega 8a festivala: za Coste S^izzo«. Delo sodi me Uspešnice tega neapelj: stelja, sicer salonske^ jem izboru, vendar pre c'uai) sončnega m< 2uvom in njegovih 9udi. Tako je »Scugn sv°jimi iskrenimi : Postala sinonim za opereto« v najžlahtns , Zgodba libretista .da je krhka, tipič ^leta iz vsakdanje; atih neapeljskih Iji ^cami in trgi, kje: seugnizzi« s svojim P° malem pobalinsk em notranjem bish nabitem nacino Palome nečakinja tipične napolitanke iz ljudstva, Marie Grazie, je ena od njih skupaj s Totojem, ki je vanjo zaljubljen »do ušeš«. V ta neponovljivi ambient pade priletni ameriški turist - vdovec in miljarder Toby Gutter s svojo lepo hčero Gaby. Prevzame ga Sa-lomejina privlačnost do take mere, da jo hoče poročiti in odpeljati v Ameriko kljub nasprotovanju hčerke Gaby. Na prigovarjanje zainteresirane tete Marie Grazie Salome končno kloni, vendar je njeno srce tudi po poroki, s Totojem, s katerim je ra-stla in živela na utici. Vzporedno s to osrednjo temo, Tobyjevi hčerki dvori njegov smešni sekretar Chic, za katerega pa se ona ne zmeni. Stvar se končno sredi komičnih prizorov in s sodelovanjem ulice le razplete tako, kot je prav: Salome se vrne k Totoju, h kateremu sodi po svojem poreklu in srcu, Toby Gutter vzame za ženo priletno, a še vedno mamljivo teto Mario Grazio in še Gaby končno le kloni dvorjenju sekretarja Chica. Vse se zaključi s trojno poroko in seveda s tarantello, ki jo plešejo vsi, ljudstvo ulice in glavni akterji zgodbe, kateri je resnični lesk dal šele avtor glasbe Marco Costa s svojo tipično mediteransko žilico in s svojim globokim poznavanjem čustvenih globin svojih ljudi, tako kot je bil on sam, navezanih na svoj svet, na Življenjske navade sredi stisk in revščine, pa vendarle nezamenljive za ameriške dolarje. Gostova glasba prekipeva v svoji neposrednosti in tempera-mentosti, vrhunec pa dosega v spevih, predvsem Salome, Toto-ja in Gaby, ki so pravi biser napolitanske melodičnosti in ki so, predvsem nekatere, kot naprimer »Vedere Napoli e poi morire« (predelava pesmi istega avtorja »Era de maggio«), ki jo v duetu pojeta Gaby in Toto, »Una rondi-ne non fa primavera«, dražljiv duet plesnega ritma dvajsetih let Shimmv (Salome in Chic), predvsem pa »Napoletana come canti tu«, pesem, ki je zaslovela po svetu s svojo čustveno melodiko in ki je v bistvu tudi osrednji glasbeni motiv operete. Vodstvu tržaškega festivala je za uprizoritev »Scugnizze« uspelo najti pevce in igralce, ki so vsi, skupaj z zborom in baletom, v novi scenski postavitvi Sergia D’-Osma in s koreografijami Roberta Croceja v režiji izkušenega Mas-sima Scaglioneja in pod glasbenim vodstvom dunajskega gosta Alfreda Eschvveja, ustvarili blestečo predstavo tako v individualnem kot skupinskem oziru, kar, glede na število nastopajočih in omejenost odra, gotovo ni bilo lahko. Ne za režiserja, ne za nastopajoče. V naslovni vlogi scugnizze Salome se je predstavila pojavno prikupna ter pevsko in plesalsko briljantna subretka Elena Berera (med drugim zadnja partnerica pred katkim umrlega komika Bramierija). Njena Salome je bila pristno in živlnjenjsko prepričljiva scugnizza. Totoja je tenorist Amedeo Moretti podajal glasovno in igralsko nadvse prikupno in v ustreznem sozvočju s svojo partnerko. Tržaška sopranistka Manuela Kriščak je bila pevsko presenečenje predstave v vlogi Gaby in tudi sicer prijetna pojava. Njenega očeta Tobyja Gutte-rja je z rutinsko igralsko veščino in »amerikanščino« podajal Gi-anni Fenzi, njegovega sekretarja Chica pa z večjim karikiranjem Gennaro Cannavacciuolo. Pojavno in igralsko je izstopala Isa Danieli, igralka tipične Eduardo-ve napolitanske šole, s pristnim ih sproščenim tipiziranjem Salo-mejine tete Marie Grazie. Dopadljiv obroben tik natakarja je naredil Alessandro Spadorcia. Režiser Massimo Scaglione je poskrbel za tekočo potek odrskega dogajanja vključno z nekaterimi posrečenimi prizori (ples pul-cinel) koreografije Roberta Croceja pa je dobro izvajal baletni zbor s solisti, čeprav je včasih prišlo na odru do gneče in kakšne ritmične neskladnosti z orkestrom, ki ga je suvereno in s primemo melodičnostjo vodil Alfred Eschvre. Skratka, gledali smo predstavo, ki dela čast vodstvu tržaškega operetnega festivala in ki tudi učinkovito zaključuje letošnji repertoar. Jože Koren PISMA UREDNIŠTVU Še o kraškem parku V petkovem Primorskem dnevniku 26. julija, predstavniki zemljiških lastnikov na Krasu zagovarjajo svoje pravice in zahtevajo udeležbo pri upravljanju načrtov za zaščito tega ozemlja. Poleg nekaterih ugotovitev, s katerimi se da soglašati, pa so, žal, tudi druge, ki preraščajo v demagogijo in dezinformacijo ter si zato zaslužijo odgovor. Zelo tvegana je na primer trditev, da so prebivalci in zemljiški posestniki na Krasu 25 let podvrženi dejanskemu razlaščanju in da so izgubili milijarde lir, ker so bili ob pridelke in seCnjo in ker je vrednost njihovih zemljišč zaradi vmkulativnih ukrepov padla. Zanimivo bi bilo vedeti, da kakšni osnovi slonijo te ocene, kajti govor je o le nekaj stotinah hektarov zemlje, ki jo tradicionalno - na zelo omejenih površinah - obdelujejo vrtnarji in vinogradniki in na kateri (le nekaj desetletij) rastejo drevesa brez posebne gospodarske vrednosti. Kar pa zadeva razvrednotenje parcel imajo lahko pritožbe lastnikov neki smisel edinole, Ce s tem mislimo zemljišča, za katera bi hoteli, da bi bila zazidljiva. Toda to je navzkriž z zatrdilom samih lastnikov, ki ogorčeno zavračajo obtožbo, da hočejo zacementirati Kras. Jasno je, da bi bil posplošeni očitek vsem posestnikom, češ da imajo v mislih gradbene špekulacije, napačen in krivičen. Ravno tako napak in nepravično pa bi bilo oprostiti obtožbe vse zapovrstjo ali obtožbo izreči samo na rovaš »subjektov, ki so prišli iz mesta«. Če pa si je kakšen »meščan« lahko zgradil vilo na Krasu, to vendar pomeni, da mu je kakšen Kraševec prodal parcelo, kakšen župan pa izdal gradbeno dovoljenje. Ah ne? Ce lahko kdo reče, da je v Trstu tudi Občina v rokah »meščanov«, pa tega ni mogoče trditi o drugih občinah. In vendar so se v večjem delu kraške planote (čeravno ne povsod) razmnožila absurdna, mestoma tudi zelo razsežna stanovanjska naselja, in to v kričečem nasprotju ne le z načeti korektne urbanistične politike, temveč tudi s tipično kraško arhitekturo: dovolj je, da se sprehodimo po glavnih naseljih re-pentabrske ali pa devinsko-na-brežinske občine (da Opčin, Pa-drič, Banov idr. ne omenjamo). Pač pa soglašam s predstavniki zemljiških lastnikov, da so kraško ozemlje posibb in razlastili zaradi gradnje javne infrastrukture. Skoda le, da so se tem delom uprli (ali vsaj skušali ublažiti škodo) praktično samo naravovarstveniki: lastniki zemljišč so namreč molčali ali pa - v primeru sinhrotrona - se dogovorih za oddajo parcel po ugodni ceni. Dejstvo je, da bi ustanovitev naravnega parka na Krasu bila odločilna ovira za nadaljnja uničevalna dela na tem dragocenem ozemlju. Tako bi lahko sicer bilo že v preteklosti, vendar nismo mi krivi, če je zaščitni postopek za Kras ustavljen že 25 let. Skušajmo torej ukrepati tako, da ne bomo izgubili še drugih priložnosti, saj bi se to obrnilo tudi proti samim zemljiškim posestnikom. Zaradi zamujanja z odobritvijo deželnega zakona o zaščitenih ob- močjih Furlanija-Julijska krajina -edina v Italiji - ni bila deležna nedavne porazdelitve državnih prispevkov za deželne parke in naravne rezervate. Slo je za kakšnih 50 milijard lir, naša dežela pa bi od tega lahko dobila vsaj 5 milijard, ko bi bili pravočasno izglasovali zakon, ki je še zmeraj predmet razprave. Pri tem je važno poudariti, da so bila ta sredstva prednostno namenjena pridobivanju zemljišč, spodbujanju z okoljem združljivih kmetijskih dejavnosti, obnovi kmečkih naselbin, agroturizmu, finančnim dokladam za vinkulacije in odškodninam za škodo, ki jo povzroča divjad. Furlanija-Julijska krajina ni prišla sicer v poštev niti pri porazdeht-vi približno 50 milijard lir za zaščitena območja leta 1994. Naslednja razdelitev bo ob koncu leta 1996: kako se bo končalo? Podčrtati velja, da bi poleg z državnimi sredstvi lahko računali še s sredstvi, ki jih nakazuje deželna uprava, saj ta 100-odstotno krije stroške za upravljanje parkov in rezervatov. Glede vključitve zemljiških lastnikov v načrtovanje in upravljanje parka (upamo, da do njega zares pride) nimamo nobenega načelnega pridržka, da le kdo ne misli na nekakšno ”ekskluzivo“: v zasebni lasti je samo en del Krasa, a celotno dobrino, ki jo predstavlja okolje, od krajinskih lepot in geoloških značilnosti pa do rastlinstva in živalstva, je treba zaščititi v interesu celovite skupnosti. Dario Predonzan, odgovorni za ozemlje pri deželnem vodstvu WWF Piccolo in priznanje GM Spoštovano uredništvo! Oglašam se Vam v zvezi s pisanjem tržaškega dnevnika II Piccolo in Vašega članka "Univerzalni jezik glasbe, GM in bocenski primer’’, ki ga je napisal Sergij Premru, z vsebino katerega popolnoma soglašam. Le Premrujevo trditev: »Pri nas pa je vse strogo in izključno italijansko. Tudi zaradi tega je nastala Glasbena matica, tudi zaradi tega manjšina vzdržuje svojo glasbeno šolo z velikim naporom in sredi skoraj nepremostljivih težav, tudi zaradi tega se svoji šob ne moremo in ne smemo odreči,« bi nekoliko dopolnil oz. popravil. Ne drži, da je Glasbena matica nastala, ker je v Konservatoriju Tartini vse strogo italijansko: Glasbena matica v Trstu je nastala veliko pred konservatorijem Tartini, saj je slednji bil uradno ustanovljen šele leta 1954, po končani angloameriški vojaški upravi v Trstu. Prej je bil "Tartini” le sopodružnica šob "Verdi”, obe pa sta delovab v Trstu na privatni ravni. Glasbena matica pa je bila v Trstu, in sicer kot podružnica Glasbene matice -Ljubljana, ustanovljena že 29.10.1909, torej pred skoraj 87 leti.V Gorici pa je bilo pevsko glasbeno društvo ustanovljeno še prej, to je leta 1900. Zgodovina je ta, zato smemo upravičeno sklepati, da je "Tartini" nastal zaradi "Glasbene matice”, ne pa obratno! Saj je Glasbena matica veliko pred Tartinijem dobba pravico do javnega glasbenega javnega poučevanja v Trstu, in sicer že 7. maja 1912, ko je to pravico prejela na podlagi posebnega dekreta avstrijskega pristojnega ministrstva. Ker je bila na podlagi ministrskega zadevnega dekreta Glasbena matica priznana torej pred Tartinijem, smemo sklepati, da je ta nastal zgolj iz potrebe po konkurenci na glasbenem področju v naših krajih. Glede dvojezičnosti na domnevni sku- pni glasbeni šob v Trstu močno dvomim, tudi če danes direktor Tartinija Giorgio Blasco pravi, da "bi lahko pomislih na rešitev kot v Bocnu in razpisah natečaje -seveda javnega značaja - za stobce s slovenskim učnim jezikom”. Kako bi delovala taka utrakvistična šola, pa čeprav samo glasbena, si lahko mislimo. Itabjanski jezik bi gospodoval povsod, saj bi bil le-ta uradni jezik Mi vsi, ki delujemo v okviru Glasbene matice v dežeb Furlaniji Juhjski krajini, pa si želimo ohraniti samostojnost Glasbene matice in zato naj bo čimprej ta javno priznana s strani itabjanskega parlamenta, oziroma vlade. Ustanova, ki se naglo bliža svojemu stoletnemu delu (samo fašizem je za nekaj let prekinil njeno delovanje) ima vso pravico zahtevati od babje, da jo javno prizna in tako omogoči njeno redno in povsem nemoteno delovanje. Zato je zadnji občni zbor Glasbene matice, ki je bil letos junija v Trstu, soglasno izglasoval resolucijo, ki od itabjan-skih pristojnih oblasti zahteva le-to, kar bi ji oblast katerekob demokratične države na svetu že davno priznala. To javno pravno priznanje zahteva vodstvo Glasbene matice, njeno učno in upravno osebje, zahtevajo starši gojencev iz Trsta, Gorice, Spetra in Kanalske doh-ne, zahtevamo vsi Slovenci, ki živimo v mejah italijanske republike. To je naša pravica in na tej naši poti nas ne bodo niti malo zbegale, kaj šele potrle kake zlonamerne in šovinistične interpelacije, ki jih posl. Menia namenja in bo najbrž še namerni rimskim oblastem. Takim poskusom kaljenja strpnosti med tu živečima narodoma, se bomo Slovenci v babji znah, tako kot smo se vedno znab v svoji zgodovini, primemo in pametno zoperstaviti. Z odhčnim spoštovanjem. dr. Drago Stoka - Trst Z novo storitvijo »Ponovnipoziv zasedene številke« je vas telefon tisti, ki klice namesto vas. Končani so tako časi, ko ste morali vrteti in vrteti zasedeno številko. Danes je strankam s Tržaškega na razpolago storitev »Ponovni poziv zasedene številke«. Ko zaslišite sporočilo, da rezervirajte ponovni klic, ker je želj ena številka zasedena, morate samo pritisniti na številko 5. To zvočno sporočilo istočasno tudi pomeni, da je ta storitev možna na vašem telefonu. Potem samo odložite slušalko, telefon bo namesto vas sam poklical željeno številko. HI Rezervacija traja trideset minut, v tem času pa se lahko posvetite svojim dejavnostim, ali pa po telefonu mirno kličete druge in sprejamate njihove pozive. Poseben zvočni signal, drugačen od tistega, ki ste ga navajeni, vas bo opozoril, de sta istočasno prosti vaša številka in tista, ki ste jo rezervirali. Na razpolago imate 20 sekund, da dvignete slušalko in klic bo posredovan avtomatično. IH Ta storitev bo od junija do septembra na razpolago poskusno in je ni mogoče uporabljati za številke, ki se začenjajo z 0-00-1 in za telefonske centrale z več linijami. Podrobnejše informacije lahko dobite na številkah 187ali 188. TELECOM ITALIA NEVERJETNO! / POVZPELA SE JE DO 15. NADSTROPJA ZGONIK / ARCiGOLA IN SDGZ Lisica ponoči »na obisku« v bolnišnici na Katinari Ulovili so jo in ubili - Analize bodo pokazale, ali je bila stekla - Molk oblasti Pri Guštinu srečanje o kakovosti vsakdanjega vina Predstavitev vodiča priložnost za razmišljanje o krajevni ponudbi Lisica v katinarski bolnišnici! Ponoči se je pritihotapila po stopnišču hp petnajstega nadstropja in šele po enournem i°vu so jo ulovili. Neverjetni dogodek, Li bi lahko imel hude Posledice, se je pripetil že pretekli teden, novica 0 njem pa je pronicnila šele včeraj, ker so ga hotele zdravstvene oblasti oviti v tančico molka, da Pl se o njem ne razvede-t°- Zakaj, ni težko ugibati. Po novicah, ki smo jih Včeraj zbrali, se je »ne-j)ubi dogodek«, kot so ga Unenovali, dogodil v noči med preteklim četrtkom in petkom. Zvito-repka je prispela na »-obisk« približno ob dveh zjutraj skozi varnostna Vrata, ki jih je bil nepazljivi obiskovalec ob odhodu iz bolnišnice pustil odprta. Žival se je Povzpela po varnostnem stopnišču vse do petnajstega nadstropja, to je do Vrha takoimenovane »kirurške« stolpnice. Tu jo Je opazila bolničarka in takoj obvestila vratarja. Le-ta je poklical na po-Pioč dežurno gasilsko ekipo v bolnišnici in 8°zdno stražo, ki sta začeli skupaj z vratarjem lrj Se nekaterimi bolničarji lov na lisico. Neobičajen lov je trajal skoraj hro, ko je »lovcem« hspelo ujeti žival v mre-ž°- Z veliko opreznostjo s° jo nato prevzeli gozdni stražniki, ki so jo odpeljali iz bolnišnice in jo jtato ubili, saj je obstajata nevarnost, da bi bila lsica okužena s stekli-p0- Truplo so poslali v adovo na laboratorij, ki )e specializiran za ugota- Na fotografiji (KROMA) arhivski posnetek katinarske bolnišnice vljanje stekline: analize bodo pokazale, ali je bila lisica stekla, ali ne. Po mnenju Giovannija Driolija, namestnika vodje oddelka katinarske bolnišnice, je lisica prispela do bolnišnice iz gozdiča, ki se razprostira na pobočju pod bolnišni-ško strukturo. V tistem gozdiču mrgoli divjih živali: pogosto se namreč dogodi, da bolniki in obiskovalci bolnišnice vidijo skozi okna družinico srnic, ki se na podvečer poda na sprehod med zelenjem, ali pa poskakujoče zajce v travi. Tudi lisica se je kdaj pa kdaj pojavila. Zdravstveno podjetje je sicer zahtevalo, da bi poželi travo in uredili poti na pobočju pod bolnišnico, a gozdna straža tega ni dovolila zaradi zaščite živali. Kako je bilo sploh mogoče, da je lisica našla pot do 15. nadstropja bolnišnice? K temu je verjetno botrovalo več naključij. V pritličju potekajo v tem obdobju nekatera preureditvena dela. Zato se ljudje ob izhodu iz bloka, nad katerim se dvigujeta obe stolpnici, poslužujejo tudi novega zasilnega izhoda. Tistih vrat v večernih urah ne zaklepajo prav zato, ker gre za zasilni izhod. Ker so tam v bližini tudi učilnice medicinske fakultete, je možno, da je eden od slušateljev ob izhodu pustil za sabo odprta vrata. To nepazljivost naj bi »izkoristila« lisica med svojim nočnim pohodom. Pritihotapila se je tako do varnostnega stopnišča v notranjosti stolpnice. Drioli je poudaril, da ločujeta stopnišče in oddelke, v katerih so nameščeni bolniki, dvojna varnostna vrata. Po njegovem mnenju torej bolniki niso bili v nevarnosti. Lisica se je povzpela vse do 15. nadstropja. Po Driolijevih izjavah naj bi jo prva opazila bolničarka, ki je za kratek čas zapustila oddelek, da bi si na varnostnem stopnišču privoščila cigareto. Ko je zagledala lisico, ji je zastal dih, a si je kmalu opomogla: poklicala je vratarja in zatem je takoj stekla »reševalna akcija«, ali bolje: lov na lisico. Žival je skoraj uro bežala pred nevarnostmi, naposled pa je padla v mrežo nepoklicnih lovcev. »Morali smo jo ubiti, ker je obstajala nevarnost, da je stekla,« je povedal vodja oddelka za okolje pri tržaški pokrajini VVilliam Starc, ki je bil tudi zelo rezerviran. Sele analize laboratorija iz Padove bodo pokazale, ali je bila lisica stekla. V laboratoriju v Padovi so »analizirali« tudi druge lisice, ki so jih našli crknjene ali pa so jih bili pobili, odkar se je steklina pred nekaj leti razpasla tudi po naših gozdovih. Za upravnega vodjo Zdravstvenega podjetja Micheleja Zanettija je bil lisičji obisk »neljubi dogodek«. O njem je vedel povedati, da lisica ni povzročila nobene škode, sicer pa je bil zelo skop s podatki. Dejal je, da ni prejel še ustreznega poročila o dogodku (»...-ker so bili uradi konec tedna zaprti.«), in da zato ne more dajati nobenih izjav. Za takim molkom se seveda skriva nelagodnost ob dogodku, ki bi se ne smel pripetiti, pa se je. Mogoče je šlo res za naključje, lisičji obisk pa kljub vsemu postavlja pod vprašaj varnost v katinarski bolnišnici. Na to vprašanje zdravstvene oblasti dolgujejo javnosti jasen in takojšen odgovor. Marjan Kemperle V zgoniški gostilni Guštin so včeraj popoldne predstavili novo publikacijo o vinih (Guida al vino quotidiano), ki jo je pripravilo združenje Arcigola, izdal pa založnik Rizzoli. Vodič obravnaja »vsakodnevna« in torej ne vrhunska vina, ki pa morajo vseeno zagotoviti dobro kvaliteto. Srečanje (Foto KROMA), ki so ga priredili v sodelovanju z gostinsko sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in se je zaključilo s prigrizkom in pokušnjo krajevnih vin, je nudilo tudi priložnost za razmišljanje o kvahteti domače proizvodnje. Po mnenju izvedencev združenja Arcigola se je v zadnjih letih kakovost kraških vin izredno izboljšala še zlasti zaradi kvalitetnega prispeka nekaterih mlajših vinogradnikov. Istega pa ni mogoče trditi za gastronomsko ponudbo, ki na tržaškem Krasu še zaostaja n.pr. za goriško. Obenem so opozorili, da pretirano število osmič in agroturizmov v nekaterih primerih ne zagotavlja več kvalitetne domače ponube. Jutri v Miljah prve prireditve poletnih pustnih praznovanj Jutri bodo v Miljah pričela praznovanja poletnega pusta in sicer na Marco-nijevem trgu, kjer bo ob 21. uri nastopila mladinska gledališka skupina II Gardo z dvema glasbenima komedijama (La skuo-la ter Biancamiky e le 7 nane). V četrtek bo v Cahi Pan-cera ob 20.30 predstavitev knjige Livia Doriga »Da Cherso al Carso«, v petek zvečer pa bo skupina On-gia predstavila na Marco-nijevem trgu svoj glasbeni program. Vse večere do prihodnjega ponedeljka bodo v portiču delovali kioski skupine Bora, do nedelje pa bodo kioski skupine Ongia delovali v Ul. Roma; v Evropskih vrtovih se bodo odvijala košarkarska in odbojkarska srečanja. PO RUBEŽU PRI MALALANOVIH V JUTRANJIH URAH / PLEN OKROG 15 MILIJONOV LIR Težke obtožbe za Livia Malalana Včeraj je bil na kvesturi, kjer so ga dalj časa zasliševali ivio Malalan, brat Lu- ga funkcionarja (od 6 me-)ana Malalana, je bil secev do 2 in več let je-'eraj skoraj tri ure na če). Zaslišanje Livia Ma-8a težkih Mana (na sliki KROMA v *-rSkov, upiranje ja- desno, v sredi odv. Bo-' j,.. 61X111 funkcionarju," za gdan Berdon, levo Luci-na l-6 Predvidena zapor- jan Malalan včeraj pred do r tZen °d 6 mesecev kvesturo) je javni tožilec lot, ter žalitve javne- pri preturi Luigi Dainotti poveril policiji. Obtoženi naj bi kazniva dejanja zagrešil pred skoraj dvema mesecema, 12. junija. Tistega dne je policija v Trebčah zarubila Lucijanu Malalanu del stanovanjske opreme: Malalan ni poravnal davčnih obveznosti, ni plačal davka na odvoz smeti, vendar ni bil njegov namen davke utajiti, pozivnico za plačilo je zahteval tudi v slovenščini. Dogodek je globoko odjeknil v javnosti, še zlasti, ker je šlo za drugi poseg organov javne varnosti pri Malalanovih. Lucijan je davčne izterjevalce tistega dne pričakal s čekom, bil je pripravljen poravnati svoj dolg, vendar je zahteval prevajalca. Niso mu ugodili. Včerajšnje zaslišanje njegovega brata (zastopa ga odv. Berdon), ki je ovito v preiskovalno tajnost, je potekalo v slovenščini in italijanščini, zapisnik pa so vodili najprej v slovenščini. Oborožen ropar v filiali CiT v Grljanu Uradi CrT so v bivšem hotelu Adriatica in so namenjeni gostom mednarodnega centra Bolj kot plen, ki je bil tokrat sicer dokaj skromen, okrog 15 milijonov lir, za-skrblja nenehno naraščanje števila ropov in lahkota, s katero jih izvajajo v raznih bančnih podružnicah v mestu. Tokrat je neznanec brez težav oropal filialo CrT v Grljanu (na sliki, foto KROMA), kjer kaj takega gotovo niso pričakovali. Uradi CrT so namreč v drugem nadstropju bivšega hotela Adriatico, v katerem je sedaj osebje Centra za teoretsko fiziko, ki se je z drugimi gosti tudi edino posluževalo njihovih uslug. Zato tudi niso sprejeti kakšnih posebnih varnostnih ukrepov, postaviti blindiranih avtomatskih vrat in podobno. Prav veliko ljudi verjetno tudi ni vedelo za tamkajšnje urade, ki jih dejansko sestavljata dve sobi s pisalnimi mizami in majhnim sefom. V filiali sta zaposleni dve uslužbenki, 33-letna Clau-dia Millo in 29-letna Donatella Bossi. Včeraj zjutraj nekaj po 10. uri je bil poleg njiju v uradu še neki klient, Poljak. Tedaj je vstopil moški z umetnimi brki in brado. Izrekel je običajno frazo: »To je rop«. Bossije-va ga sprva ni vzela resno, pomislila je, da gre za šalo. Ropar je to opazil, postal je nervozen, segel je za pas in potegnil pištolo, nakar si je kar sam pomagal, zagrabil je nekaj šopov bankovcev v predalu, trojico pa je zaklenil v toaleto ter mimo odšel. Nihče ga ni opazil, ko je prišel, nihče ga ni opazil, ko je zapustil hotel. Alarm so sprožili nekaj po 10.30, preiskavo vodi policija, ki je postavila cestne zapore, a za roparjem (bil je srednjih let) se je izgubila vsaka sled. DOLINA / S SOBOTNO SVEČANOSTJO Mladi prevzeli skib za spomenik padlim Vsi govorniki so poudaril da se moramo tudi danes zavzemati za vrednote NOB V Dolini, na kraju, ki mu vaščani pravimo Tabor, stojita dva spomenika: prvega so dolinski rodoljubi postavili v spomin na množično ljudsko zborovanje, iz katerega se je pred 118 leti uradno izoblikovalo vaško kulturno življenje, drugo kamnito obeležje pa je na Taborju ”le” pol stoletja in stoji v hvaležen poklon žrtvam druge svetovne vojne. Zob časa ga ni načel, zaradi izpostavljenosti so zbledele le vklesane črke nekaj desetin imen padlih, ubitih, pogrešanih vaščanov: skrbna roka pa jih je vsa ta leta ne-, govala, tako da ni zbledela podoba pokončnega pomnika na vojno gorje. Pred 50 leti so spomenik postavili preživeli partizani, borci in aktivisti. Dolina je bila namreč med prvimi vasmi na Tržaškem, ki so se oddolžile svojim vojnim žrtvam. Na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI je bila v soboto zvečer na glavnem vaškem trgu svečana prireditev, pri kateri so sodelovale vse vaške organizacije. Ni šlo le za proslavo pomembnega dogodka iz vaške preteklosti, šlo je za važen zgodovinski mejnik, ki bo vaški skupnosti po svojih zmogljivostih zagotovil nasledstvo v Času, dal bo jamstvo za še nadaljnji boj za pravice tu živečega slovenskega naroda. Kot ni osivela podoba kamnitega spomenika, tako se namreč niso v tej polovici stoletja izgubile vrednote, za katere so mladi DolinCani in Dolinčanke darovali svoje življenje v NOB. Tedaj je šlo za obrambo, borbo za osvoboditev izpod dolgoletnega jarma nacifesistične nadvlade. Danes gre za uveljavljanje pravic, za ohranjanje jezika, kulture, zemlje, ki smo jih podedovali od svojih prednikov in jih ne moremo, niti ne smemo zanemariti. V svojih posegih so govorniki in predstavniki krajevnih oblati vsi po vrsti ugotovili, da se moramo še danes, dobrega pol stoletja po končani vojni, odločno zavzemati za uveljavitev prav tistih vrednot, ki so tedaj vodile boj naših ljudi: mir, enakopravnost, sožitje, pravice do suverenega ohranjanja in razvijanja lastne kulturne identitete. Filibert Benedetič je posebej poudaril dragocenost jezika, kulturne zavesti, ki pravzaprav postavlja izhodišča za sožitje med narodi, je glas kulturnega duha Evrope. Manjšina naj bo torej posrednik bogatih vsebin, ki naj širši prostor razvija mimo zastraženih državnih meja. Prav tako je v italijanskem govoru Paolo Šema opozoril na še vedno živo prisotno potrebo po tvornem zavzemanju za splošne Človečanske pravice: globoko je zajel iz polpretekle zgodovinske dobe in iz tedanjih dogodkov izluščil misel o tem, kako lahko samo z velikim znanjem, z obširnim poznavanjem in znanjem premoščamo ovire in ustvarjamo boljši svet. V imenu občinske uprave je pozdravil dolinski podžupan Aldo StefančičrpodCrtal je pomembnost ohranjanja spominskih obeležij. Obenem je to izraz hvaležnosti do naših padlih in spodbuda za odločnejše zavzemanje za naše pravice. V imenu republiškega odbora Zveze borcev Slovenije in medobčinskega sveta Zveze borcev juzno-primorskih občin je nastopil Emil Skrl. Spregovoril je o zaskrbljujočem "rušenju” spomenikov padlim po slovenskih vaseh, kjer se vse pogosteje postavljajo spomeniki domobrancem in se tako postavljajo na glavo zgodovinska dejstva in se zmanjšujejo dejanja, ki so jih v času vojne vodili pošteni cilji. Sobotno proslavo na dolinskem trgu je oblikoval tu- di kulturni spored, v katerem so nastopih člani Pihalnega orkestra Breg, moškega in dekliškega zbora Valentin Vodnik, mlajši in starejši recitatorji. Posebno svečan je bil trenutek predaje spomenika v varstvo domačemu kulturnemu društvu. V imenu bivših partizanov, ki so ga postavili in ga pol stoletja skrbno negovali, je Drago Slavec prebral listino, v kateri izroCa spomeniški kraj v varstvo mlajšim rodovom. V odgovor je David Bandi, predsednik KD Valetnin Vodnik, v imenu vseh članov svečano obljubil, da bo društvo prejeto nalogo vestno in z ljubeznijo izvrševali. »-Vsak od nas lahko pripomore k obnavljanju zavesti, lastne kulture in zgodovine, ki je nikakor ne smemo v imenu novih Časov izbrisati z uničevanjem spomenikov, kot se dogaja tudi v krajih, kjer se je prelivala kri naših prednikov,« je poudaril predsednik društva in dodal, da je ohranjevanje spomenikov iz naše zgodovine ohranjevanje nas samih. Slavnostno prireditev je sklenil združeni nastop godbenikov in pevcev, ki so pod vodstvom Ignacija Ote zapeli znamenito Vstajenje Primorske, pesem, v kateri se simbolično zrcalijo naša prizadevanja za svobodno, omikano in pravično sožitje. Damjana Ota VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 30. julija 1996 PETER Andrej Šifrer je ogrel občinstvo v Mačkoljah Zaradi slabega vremena je v nedeljo popoldan odpadel kulturni spored na šagri KD Primorsko. Kljub temu pa je prireditveni prostor v borovem gozdičku obiskalo veliko ljudi. V soboto zvečer pa je obiskovalce mačkoIjanskega praznika razveselil znani slovenski kantavtor Andrej Šifrer (Foto KROMA) Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.46 - Luna vzide ob 20.21 in zatone ob 5.47. Jutri, SREDA, 31. julija 1996 IGO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,9 stopinje, zračni tlak 1019,2 mb narašča, vetef 6,5 km na uro zahodnik, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giorgia Grego, Silvia Castelletto, Martina Furlanis, Adriano Grgič, Astrid Inamo. UMRLI SO: 95-letna An-na Žigon, 88-letna Eleono-ra Andreini, 67-letna Laura madalosso, 84-letni Antonio Poropat, 51-letni Marino Sibelja, 47-letna Silva Faraguna, 86-Ietna Ana Žerjal, 88-letna Norma Be-nich, 68-letna Maria Sferno, 73-letni Giuseppe Na- Na visoki soli za telesno kulturo ISEF v Rimu je z odliko in pohvalo diplomiral Martin Maver Čestitajo mu vsi pri SZ Sloga dalin, 75-letna Giovanna Časti, 81-letni Angelo Rebula, 76-letna Giuseppina Celin, 77-letni Lucia Visin-tin, 65-letna Edvige De-grassi, 61-letna Milena Banova, 86-Ietna Gioconda Mungherli, 51-letna Lilia-na Treppo, 63-letni Egidio Toscan, 86-letna Carmela Arico, 74-letni Angelo Tre-mul. LEKARNE V nedeljo smo v Re-pniču DOMENICA slavili, Abrahama proslavili in še nadalnjih 50 let bomo pili. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva mu želijo Milena, Maurizio, Manuela in Andrej. Na univerzi v Bologni je iz letalsko-satelitskega inženirstva z uspehom diplomiral MILAN KLINC.Cestitajo mu Martina, Tanja, Rožana in Jan. V nedeljo je slavil v Praprotu 60. rojstni dan IVO ZIDARIČ. Vse najboljše in obilo zdravja mu želijo vsi, ki ga imajo radi. SZ Sloga čestita svoji igralki TATJANI TENSI ob uspešno opravljeni maturi na Trgovskem teh-ničem zavodu Ž.Zois. V soboto sta si obljubila večno zvestobo MARKO in TAMARA. Vse najboljše jima želijo slovenski tržaški skavti in skavtinje. Od PONEDELJKA, 29. julija do SOBOTE, 3. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA, Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA, Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. m. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO a PRIREDITVE SKD J. RAPOTEC prireja SAGRO 1., 2., 3., 4. in 5. avgusta. Igrali bodo: Long Slunk, Status Symbol, Adria Kvintet in Happy day. Delovali bodo dobro založeni kioski. SZ SLOGA priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Trebčah na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču 2., 3. in 4. avgusta. V hladni senci pod borovci bodo na razpolago jedi na žaru, vino in osvežilne pijače. Ob večernih urah, pozno v noč bodo za prijetno vzdušje igrali priznani ansambli “Happy day“, “ Kvintet “ MI“ in “Status Symbol“. DOM PRISTANIŠKIH DELAVCEV - Brisčiki v sredo, 21. avgusta bo ob 21. uri koncert Inti Illima-ni. Predpodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka zveza iz Trsta obveščata, da organizirata dvodnevni izlet dne 28. in 29. avgusta na Radgonski sejem in kulturno zgodovinski sprehod po Ptuju, Ormožu in Laškem. Informacije in vpisovanje sprejemajo v Kmetijski zadrugi v Trst, tel. St. 382555 in na Kmečki zvezi, tel. St. 362941. SD BRDINA organizira pohod na Krn 12. in 13. avgusta. Vabljeni so vsi. Informacije na tel. St. 212859 in 226271 ob večernih urah. ARISTON - 21.30 »Goodbye Mr. Holland«, i. Richard Dreyfuss. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Danes zaprto. Jutri: 17.40, 19.50, 22.00»L’esercito delle 12 scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Compagna di viaggio«, r. Peter Del Monte, i. Michel Pičcoli, Asia Argento, Lino Capolicchio. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. S ČESTITKE Naša navihanka MATEJA je slavila 11. pomlad. Naj se ji izpolni vsaka skrita želja ji želijo mama, tata ter brata Aljoša in Sandi. □ OBVESTItA PD KOLONKOVEC vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo danes, 30. t. m., ob 21. uri na sedežu društva v Ul. Fianona 1. SKD TABOR - Opčine-Prosvetni dom - V okviru Tabora ’96 bo razstava ČLOVEK IN TRTA- VINOGRADNIŠTVO NA OPČINAH. Do petka, 2. avgusta sprejemamo od 16. do 19. ure razno kletarsko orodje in predmete. KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Opčine- Prosvetni dom bo avgusta zaprta zaradi počitnic. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu in Odsek za zgodovino bosta zaprti zaradi letnih dopustov do 18. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo zaprta zaradi dopustov od 1. avgusta do 2. septembra. MODELIRANJE krušne sredice - Kulturni krožek “La trama" prireja 3. in 4. avgusta seminar, na katerem bodo iz krušne sredice oblikovali prisrčne majhne cvetlične šopke in kompozicije iz sadja, ki bodo uporabljeni kot dekoracija Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 na glinenih in keramičnih vazicah, lončkih, kozarčkih, na plutovinastih zamaških, na škatlicah in na neštetih drugih predmetih. Za informacije tel. na St. 040/369024 opd 13. do 16. ure. MALI OGLASI tel. 040-361888 SOBO oddajam za krajše obdobje. Tel. St. 228438. CLIO 1.4, letnik 91, metalno črne barve v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040/220540. PRODAM nekatere knjige za 1., 2. in 3. razred srednje Sole. Tel. st. 040/228766. PRODAM knjige ža 3. klasični licej. Tel. St. 635265. PRODAM harmoniko Bonpezzo Stirikat oglaše-no, črno barve novo. Tel. St. 272667 po 14. uri. PRODAM gorilnik Riello 8, 50-60.000 kalorij na plinsko olje, malo rabljen po ugodni ceni. Tel. St. 200133. PRODAM stanovanje, 108 kv.m., 6. nadstropje z dvigalom in ogrevanjem v zelo dobrem stanju v Ul. Montegna. Tel. St. 040/228390. PRODAM HIŠO Z VELIKO PRIZIDANO GARAŽO, primerna za poslovne ali obrtniške dejavnosti. V stanju nove izgradnje. Predel Kampane-le. Razgled na morje. Široka dvoriščna vrata za avtomobile ali kombije in 300 kv. m uporabnega dvorišča. Pritličje: dve mali terasi, vhod s slačilnico, večja kuhinja, dnevna soba, soba, večja kopalnica s straniščem. Podstrešno nadstropje: vežica, velika zakonska soba, dvojna soba + manjša soba z možnostjo dodelave druge kopalnice. Dimenzije garaže: 12 m x5,5x3,7 h s tuSem in straniščem, Tel. št. 040/327126-393016. RAČUNALNIK 486 DLC 33 Mhz z mat. koproce-sorjem, ram 4 MB, hard disk 210 MB, barvni ekran 124x768 prodam.Nudim popolni izbor slovenskih črk. Tel. St. 040/228459 v včernih urah. PODJETJE išče knjigovodjo ali doktorja iz ekonomije z večletno prakso. Pisne ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36/1, 34132 Trst, pod geslo “Knjigovodja." KAMNIT lijak z odtokom za vrt iščem. Tel. st. 220669 - proti večeru. NAŠLI smo Sop ključev v Boljuncu v bližini gledališča. Tel. St. 228766. KUPIM knjige za 3. razred DTTZ Z. Zois. Tel. st. 228766. KUPIM knjige za 3. razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. st. 040/225174 ob večernih urah. KUPIM knjige za 1. razred trgovske šole. Tel. št. 200050. NUJNO iščem delo v gradbenem sektorju. Tel. St. 0481/78188 ob uri obedov. BELA, črna in siva mucka iščejo prijaznega in skrbnega gospodarja. Tel. št. 040/200916. MARIO in ONDINA GRUDEN sta odprla osmi-co v Samatorci št. 17. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. PRISPEVKI V spomin na mamo Rozalijo Počkar daruje Rožica 15.000 lir za KD Ivan Grbec in 15.000 lir za ske-denjski etnografski muzej. V spomin na Gigija Bo-gatca daruje Milko Kobau 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Celestina Dobrila daruje družina Kočevar 30.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na Gigija darujeta Ida in Drago Purič 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Gigija Bo-gatca daruje Leander z družino 25.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Gigija Bo-gatca in Vojka Bogatca darujeta Oskar in Nives Sedmak 50.000 lir za SD Mladina. V spomin na dragega strica Vojka Bogatca darujeta Sonja in Igor 30.000 lir za SD Mladina. V počastitev spomina Gigija Bogatca darujejo Irma, Lucija, Lina, Leopolda in Zofi 75.000 lir za MPZ Vesna. V počastitev spomina Gigija Bogatca darujeta Dorica in DuSan Sirk 30.000 lir za SD Mladina. V isti namen daruje Vojmir Tretjak z družino 30.000 lir za SD Mladina. V spomin na Olgo Križman daruje družina Kuret 50.000 lir za KD Kraški dom. V spomin na Marijo Marc darujejo sosedje 50.000 lir za SD Zarja. Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga ma' Ana Žerjal Pogreb bo jutri, 31. t-m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalujoči sinovi Dušan, Branko in Pepi, snahi Marija in Fabia ter vnukinja Rossana z možem Paolom Posebna zahvala dr. Spetiču. Dolina, Milje, 30. 7. 1996 Ob izgubi drage maine izrekamo Brankotu ih družini iskreno sožalje pevci zbora Jadran in člani Društva Slovencev miljske občine Zapustil nas je naš dragi Angel Rebula Pogreb bo jutri, 31. t’ m., ob 13. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Slivnem. Žalostno vest sporočajo caki žena, sin, sestra, nei in nečakinje z družinam Trst, Cerovlje, Sesljam Slivno, Nabrežina, Križ. 30. 7. 1996 Ob izgubi dragega očeta izrekajo Kevinu Borio-luttiju iskreno sožalj ^ gojenci in uslužbenci Slo venskega dijaškega dom Srečko Kosovel iz Trsta od ponedeljka do petka od 8.30 do 15-ure PUBLIEST • Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 76869/ ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-779660U KAJAK NA DIVJIH VODAH / IZVRSTNA DRUGA VOŽNJA NOVICE Andraž Vehovar Sloveniji priboril srebrno kolajno Po prvi vožnji je bil četrti - Konec »bronaste dobe« za Slovenijo OCOEE - Slove: Port je od nedelje t e)si za srebrno olimp |?edaljo. V kajake ?!vjih vodah jo je os ■ sukij, svetov yak Nemec Oliver F postal še olimj ^nagovalec. Na coee v ameriški z 'pavi Tenessee je s č ^1. 22 (brez kazei °Ck) za 43 stotink s e Ugnal Vehovarja 5), bron pa je pri] pUlcu Tho: “Bckerju. Solkanec Jernej . ^1C je bil 7., Fedjf pa 26. Prizoriš °šnjih olimpijskih t( v kajaku in kam TOlem amerišker limpijska odličj delili sredi “^vata indijai 'aeria Cherokee, “opnicki pa je sl a®c Andraž Veho '‘Luštno je, ^em,« so bile p ® slovenskega s^ega junaka Ve 1 Vesel sem, da r ^ druga vožnj Udarni' ' bro že v prvem nastopu. Med obema vožnjama sem vedel, da bo težko premagati Fixa. Progo sem imel že prej dobro ogledano in sem natančno vedel, kaj mi je storiti. Pred prvim nastopom sem imel še nekaj treme, drugo vožnjo pa sem pričel izredno sproščeno. Mogoče bi lahko peljal še nekaj bolje, saj je bila v igri tudi zlata medalja. A kaj bi sedaj o tem. Tudi srebro je fantastičen uspeh,« je pred odhodom na doping kontrolo povedal presrečni Vehovar. Zaključek druge vožnje je celotna slovenska odprava, ki se je zbrala na reki Ocoee, na čelu s predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janezom Kocijančičem, spremljala kot na trnih. Vehovar, po prvi vožnji četrti, je fantastično odpeljal drugi nastop in dosegel drugi čas. Imel pa je startno številko 13, ki je tokrat prinesla veliko sreče v slovenski tabor v Atlanti. Z za njegovim nastopom je na startu čakalo še 12 tekmovalcev, 11 pa bi ga lahko teoretično prehitelo. Kot prvi je za Vehovarjem drugi olimpijski nastop pričel olimpijski zmagovalec iz Barcelone Italijan Pierpaolo Ferazzi, ki pa letos ni v vrhunski formi. Ko si je za dotik vratc nabral pet kazenskih točk, je bilo že jasno, da letos odličja ne bo videl. Toda samo vodilni po prvi vožnji, Nemec Fix, je ponovno odpeljal odlično in imel najboljša oba vmesna časa, vendar je pri 24 protitočnih vratcih napravil napako in jih ni več prevozil (50 kazenskih točk). Na vrhu je bil še bronasti na zadnjih OI v Španiji Nemec Jochen Lettmann, od katerega je bila odvisna kolanja Vehovarja. Nemec se je že kmalu po startu dotaknil vratc in je ostal pri času prvega nastopa, ko je zaostajal za Vehovarjem. Kolajna je bila že v slovenskih rokah. Barva odličja je bila odvisna od zadnjega nastopa Američana Scotta Shi-pleyja, ki je imel številko 1. Shipley je bil pred tekmo prvi favorit za olimpijsko zlato, po prvi vožnji pa je bil 8. Doslej je slavil na vseh mednarodnih tekmah, ki so bile na olimpijski reki Ocoee. Shipley pa je tokrat klonil pritisku domače javnosti. Pri obeh vmesnih časih je bil počasnejši od Vehovarja, nato pa se je dotaknil še 22. vratc in Vehovar je končal bronasto olimpijsko dobo slovenskega športa pod samostojno zastavo. Na OI v Barceloni so dve bronasti odličji osvojili veslači, na OI v Lilleh-maerju pred štirimi leti pa tri bronaste kolajne alpski smučarji. ■AZZURRI. Paola Sensini bronasta, odbojkarji spet 3:0 . SAVANNAH - Po kaj obetavnem Začetku za italijanske Jauralce in jadralke je VCeraj Paola Sensini v razjedu mistral Itahji Prijadrala bronasto °lajno. Zlato je psvojila Lai Shan Lee lz Hongkonga, srebro Sa Novozelandka ti®bara Kendah. Včeraj pa so svoje ^stope v predtekmo-anju zaključili tudi Pijanski odbojkarji. 7a konec so s 3:0 U5;12, 15:8,15:12) Pteinaggii še jugosla-1° in brez izgublje^ J^ga seta prepričljivo izlili Prvo mesto v kupini. V četrtfinalu ® »azzurri« po-"len!i s četrtouvrsce-®kipo iz A skupi-u Proti Jugoslaviji je ® asco spet povsem Premeni! začetno še-erko, vendar pa je asprotnik samo na ^Cetku povzročil Jkaj težav, nato pa ® Ho spet vse po ^mecenih« tirnicah. KOŠARKA / PRED ČETRTFINALNIMI OBRAČUNI Zvezdnikom NBA lahko določen odpor nudijo le Jugoslovani Do spopada bo predvidoma prišlo šele v finalu - Hrvaška še enkrat proti »Dream teamu«? - Grčija si je v četrtfinalu »izbrala« Litvo ATLANTA - Končan je predtekmovalni del olimpijskega košarkarskega turnirja. NBA »zvezde« so po pričakovanjih nadigrale vse tekmece. ZR Jugoslavija je sicer igrala v slabši skupini, a je bila s samimi zmagami in lahkotnostjo igre vsaj po atraktivnosti blizu Američanom. Vse kaže, da se bosta ti reprezentanci pomerili v finalu. Po predvidenem scenariju bo pričakovano pofinale ZDA - Flr-vaška, ter nato finale ZDA - Jugoslavija. Zadnji krog predtekmovanj na tur- in Brazilija, Litva in Grčija, Kitajska in ZRJ, medtem ko bo najzanimivejši četrtfinalni par Avstralija - Hrvaška. V obeh skupinah je bilo praktično vse jasno že pred zadnjim krogom. Edino vprašanje je bilo, kdo bo osvojil drugo mesto v skupini B, o katerem sta v medsebojnem srečanju odločala Avstralija in Grčija. Tudi to pa je bilo hitro rešeno. Avstralci so že po šestih minutah tekme vodili z 20:5, ob polčasu pa je bila prednost Avstralcev že 22 točk. Grki so povsem popustili, Avstralci (Gaze 17, Heal 13 točk) pa so iz minute v minuto večali prednost. V dvorani so bili vsi mnenja, da so Grki (Economouu 22) namerno izgubili, da bi se v četrtfinalu izognih Hrvatom. Grki namreč stanje evropskih reprezentanc poznajo bolje od Avstralcev, poleg tega pa imajo s Hrvati sila neugodno tradicijo in jim manj »ležijo« kot Litva. V preostalih dveh srečanjih skupine B je ZRJ premagala Portoriko, Bra-zilija pa Južno Korejo. ZRJ je igrala s pol moči, zato nekoliko manjša razlika v koših. V 32. minuti je Portoriko zmanjšal zaostanek na dve točki (66:64), takoj za tem pa je ZRJ dosegla delni izid 16:2. Najboljša v dresu ZRJ sta bila Danhovič z 22 in Djordjevič z 21 točkami, ostale točke pa so dosegli Bodiroga (8), Obradovič (2), Paspalj (4), Rebrača (12), Divac (10), Savič (18). Pri Portoriku pa se je z 20 točkami izkazal Ortiz. V skupini A »Dream Team« ni imel problemov s Hrvaško, ki je srečanje držala odprto le do rezultata 9:12. Nato so ameriški profesionalci z delnim izidom 12:0 ušli in odpora je bilo konec. Najboljši strelec srečanja je bil Tabak, ki je dosegel 19 točk, ameriški strelci pa so bili kot običajno izenačeni. Hrvatje so naredili napako, da so skušali po atraktivnosti potez konkurirati z Američani, kar jim je le redkokdaj uspelo. Strelci na tekmi, ZDA: Barkley 14, Hil 9, Robinskon 13, Pippen 9, Richmond 16, Miller 7, Mlaone 10, Stock-ton 2, 0’Neal 8, Payton 8, Olajuvvon 6. Hrvaška: J. Vrankovičč 6, Kukoč 10, Alanovič 2, Rimač 14, Tabak 19, S. Vrankovič 2, Mulaomerovič 7, Radja 9, Marcelič 2 .ČETRTFINALNI PARI: ZDA -Brazilija, Jugoslavija - Kitajska, Litva -Grčija, Avstralija - Hrvaška. Lestvica skupine A Izidi 5. kroga: Kitajska - Litva 55:116 (23:53); Hrvaška - Združene države Amerike 71:102 (38:57); Argentina - Angola 66:62 (27:32) 1. ZDA 5 5 0 522:345 10 2. Litva 5 3 2 427:354 8 3. Hrvaška 5 3 2 422:386 8 4. Kitajska 5 2 3 360:502 7 5. Argentina 5 2 3 351:396 7 6. Angola 5 0 5 280:379 5 Lestvica skupine B Izidi 5. kola: Avstralija - Grčija 103:62 (52:30); ZR Jugoslavija - Portoriko 97:86 (45:34); Brazhija - Južna Koreja 127:97 (66:49) 1. ZRJ 5 5 0 478:364 10 2. Avstralija 5 4 1 492:438 9 3. Grčija 5 3 2 402:416 8 5. Brazilija 5 2 3 498:494 7 4. Portoriko 5 1 4 447:465 6 6. Južna Koreja 5 0 5 422:562 5 Monika Seleš izpadla Novosadčanka Monika Seleš, ki brani barve ZDA, se je na teniškem turnirju zaustavila v četrtfinalu. S 7:5, 3:6, 8:6 jo je premagala Čehinja Jana Novotna, ki se bo v polfinalu pomerila z Aranbco Sanchez, ki je gladko premagala Japonko Kimiko Date. Veslanje: polom Italijanov Dvojec lahka kat: 1. Švica 6:23.47; 2. Nizozemska 6:26.48; 3. Avstralija 6:26.69. Četverec lahka kat: 1. Danska 6:09.58; 2. Kanada 6:10.13; 3. ZDA 6:12.29; Dvojni četverec: 1. Nemčija 5:56.93; 2. ZDA 5:59.10; 3. Avstralija 6:01.65; 4. Italija 6:02.12. Osmerec: 1. Nizozemska 5:42.74; 2. Nemčija 5:44.58; 3. Rusija 5:45.77. Dvojec lahka kat Z; 1. Romunija 7:12.78; 2. ZDA 7:14.65; 3. Avstralija 7:16.56; 4. Italija 7:16.83. Dvojni četverec lahka kat 2: 1. Nemčija 6:27.44; 2. Ukrajina 6:30.36; 3. Kanada 6:30.38. Osmerec 2: Romunija 6:19.73; 2. Kanada 6:24.05; 3. Belorusija 6:24.44. Gimnastika: Čorkina na bradlji Preskok 1. Simona Amanar (Rom) 9, 825; 2. Mo Huilan (Kit) 9, 768; 3. Gina Gogean (Rom) 9, 750. Parter 1. lonnis Melissanidis (Grč) 9, 850; 2. Xiao-shuang Li (Kit) 9, 837; 3. Aleksej Nemov (Rus) 9, 800. Dvovišinska bradlja: 1. Svetlana Corkina (Rus) 9, 850; 2. VVenjing Bi (Kit) in Amy Chow (ZDA) 9, 837. Jahanje Dresaža ekipno tekmovanje: 1. Nemčija, 2. Nizozemska, 3. ZDA Dviganje uteži Do 99 kg: 1. Akakide Kakiavilis (Grč) 420 kg (185/235), 2. Anatolij Karpati (Kaz) 410 kg (187, 5/222, 5), 3. Denis Gotfrid (Ukr) 402, 5 (187, 5/222, 5) Odbojka na mivki Zenske: 1. Pires/Jacqueline (Bra), 2. Rodrigues/Adriana (Bra), 3. Cook/Potharst (Avs). Moški: 1. Kiraly/Steffes (ZDA), 2. Whitmarsh/Dodd (ZDA), 3. Cheese/Steel (Kan) Kanu na divjih vodah Slalom Gl M: 1. Michal Martinkan (Sik), 2. Lukas Pollert (Ceš), 3. Pahiče Estanguet (Fra). Slalom C2 M: 1. Francija, 2. Češka, 3. Nemčija. Kolesarstvo Zasledovanje ekipno M: 1. Francija, 2. Rusija, 3. Avstralija, 4. Italija. Na točke 2:1. Nathalie Lancien (Fra), 2. Ingrid Haringe (Niz), 3. Lucy Sharman (Avs). Odbojka (Ž) Skupina A: J. Koreja - ZDA 1:3, Kitajska - Japonska 3:0, Nizozemska - Ukrajina; lestvica: Kitajska 10, ZDA 8, Nizozemska 6, J. Koreja 4, Japonska 2, Ukrajina 0. Skupina B: Rusija - Kuba (-10, 6, 7, 8), Brazilija -Nemčija 3:1 (4, -13, 6, 8), Kanada - Peru 3:2; lestvica: Brazilija 10, Rusija 8, Kuba 6, Nemčija 4, Kanada 2, Peru 0. Četrtfinali: Kitajska - Nemčija, Kuba -ZDA, Nizozemska - Rusija, J. Koreja - Brazilija. Nogomet (Ž) Polfinala: ZDA - Norveška 2:1, Kitajska - Brazilija 4:1. Finale: Kitajska - ZDA. r © malalan NARODNA UL 28 - OPČINE - TRST (I) - TEL. 040/211465 Dragulji ^pA-OtV/i^ Pooblaščeni zastopnik: suucitclin OFFICIAL TIMEKEEPER AND PARTNER OF THE 1996 OLVMPIC GAMES Torek, 30. julija 1996 ATLANTA 8 ________ATLETIKA / KRALJICA ŠPORTOV DOSLEJ UPRAVIČILA SVOJ NAZIV_ Sirija in Etiopija se veselita V kladivu in višini »padec bogov« Fotuma Roba v maratonu in Ghada Shouaa v sedmeroboju sta priborili prvo žensko zlato kolajno za svoji državi - Roberta Brunet bronasta v teku na 5000 metrov 'ATLANTA - Da je kraljica Športov je atletika potrdila že v prvih dneh svojega programa. Moški tek na 100 metrov je bil Čudovito doživetje za tiste, ki so po sobotnem ponočevanju Se nekaj Časa vztrajali pred TV ekranom. Presenetljiv razplet in svetovni rekord. Tisočinke so odločile vrstni red najhitrejših žensk. Res veličasten začetek... ...In tudi izredno nadaljevanje. Nedeljska tekmovanja so prinesla dve (če ne Štiri) »zgodovinski« odločitvi: Ghada Shouaa je v sedmeroboju dobila prvo žensko (zlato) kolajno za Sirijo; Fatuma Roba je osvojila prvo žensko (zlato) kolajno za Etiopijo - v maratonu, kar nas je neizogibno poneslo Šestintrideset let nazaj, ko je bosi Etiopijec Abebe Bikila kot prvi pritekel skozi Titov slavolok na olimpijskem maratonu v Rimu; Madžar Balasz Kiss je prekinil vladavino metalcev kladiva iz nekdanje Sovjetske zveze; NOVICE Bomba z interneta Odgovorni za eksplozijo v Centennial Parku v Atlanti so načrt za svojo bombo dobili na internetu, so pokazale prve preiskave varnostnih oblasti. Načrte za taksne bombe je brez težav možno najti prek računalnika, saj je računalniška mreža pravi učbenik za teroriste, je povedal predstavnik FBI David Tubbs. Malonovi domov Karl Malone, elan ameriške košarkarske reprezentance, imenovane Dream Team, se je nemudoma odzval na tragični dogodek v Centennial Parku. 33-letni košarkar, ki skupaj s kolegi biva v hotelu Omni v neposredni bližini kraja eksplozije podtaknjene bombe, je svojo družino, ki ga spremlja na tekmovanju, takoj poslal domov. »Varnost moje žene in otrok je najbolj pomembna,« je pojasnil olimpijski zmagovalec iz Barcelone. Prva olimpijska medalja v zgodovini za Hongkong Jadralka Lee Lai-shan iz Hongkonga si je z zmago v predzadnji etapi v kategoriji mistral (jadranje na deski) že zagotovila naslov olimpijske prvakinje. Jadralka, ki je v letih 1993 in 1994 v tej disciplini osvojila naslov svetovne prvakinje, je Hongkongu zagotovila prvo olimpijsko medaljo v 44-letni zgodovini sodelovanja te kolonije na 01. Hongkong zadnjič tekmuje pod zastavo Velike Britanije, saj bo že prihodnje poletje prešel pod kitajsko oblast. Boksar filozof Po porazu proti Ukrajincu Vladimirju Klicku se ameriški boksar v supertežki kategoriji Lawrenc Clay-Bey, sicer zaporniški čuvaj in s 30 leti najsta-rejši elan ameriškega boksarskega moštva, s porazom ni obremenjeval. »Nasmehnite se, saj ni konec sveta,« je vabil novinarje. »To so olimpijske igre, bodite veseli,« je nadaljeval Clay-Bey in povzel, da »olimpijskih iger ni mogoče primerjati z življenjem posameznega človeka«. Navijači Smithove zavzeli Irish pub ATLANTA - Sorodniki in prijatelji irske plavalke Michelle Smith, ki si je na igrah v Atlanti priplavala kar tri zlate medalje, so v glavnem mestu Giorgie dobesedno zasedli neki Msh pub. Medtem ko se drugi lokali pritožujejo nad premajhnim dobičkom, je Irish pub Fado postal neuradno središče mednarodnega kluba navijačev Michelle Smith Njena starša sta tam vse od začetka hčerine »zlate bere,« iz lokala pa svoj program prenaša celo irska televizijska postaja RTE. »Oprijeta« pozornost ATLANTA - Športniki lahko pritegnejo pozornost gledalcev na različne načine. Eni z dobrimi nastopi, drugi pa z domiselnostjo. Avstralske košarkarice so se tako na primer v veliko zadovoljstvo gledalcev odločile, da v svojo igro vnesejo vec privlačnosti in so tradicionalne drese, sestavljene iz kratkih hlaC in majice, zamenjale s tesno oprijetimi dresi. »S tem smo skušale na tekmo privabiti Cim-veC gledalcev,« je pojasnila ena od košarkaric. Charles Austin (na sliki zgoraj desno) je za Združene države osvojil prvo zlato kolajno v višini odkar je leta 1968 v Ciudadu Mexico naj-visje skočil legendarni Fo-sbury. Fatuma Roba se je izkazala z izredno dobrimi taktičnimi izbirami. A ne samo. Svoj osebni rekord, ki je prej znašal nekaj Cez 2 uri 29 minut, je izboljšala za tri minute, čeprav je vreme kljub zgodnji (sedmi!) uri začetka bilo za dolg tek neugodno in proga z mnogimi rahlimi, a dolgimi vzpetinami in spusti kar zahtevna. Od zadnjih velikih prireditev je bil morda le maraton na EP v Splitu leta 1990 težji. Tekma se je odločila pri dvajsetem kilometru, ko je skupinica sedmih tekačic ujela in pustila za sabo »pobeglo« Uto Pip-pig, iz skupinice pa je kmalu potegnila Fatuma Roba. Drugo veliko zmago »nove atletike« je dosegla Sirijka Ghada Shouaa v sedmeroboju. Resda je Shouaa kar v prvi tekmi zgubila svojo glavno tekmico Jackie Joy-ner, ki se je poškodovala, toda po drugi strani je vprašljivo, če bi Američanka dosegla 6780 točk, ki jih je tokrat bila sposobna zbrati Sirijka. Za primerjavo je lani v Gtite-borgu na SP Shouaa zbrala 130 točk manj tako, da od nje lahko pričakujemo, da bo še nekaj časa krojila usodo te zahtevne zvrsti. Madžar Kiss se je s svojimi 24 leti znebil stare garde metalcev sovjetske šole. Kakšen zasuk pomeni ta izid v metu kladiva? Ogromen. Sovjeti so na OI zmagovali v tej panogi (razen leta '84, ko jih ni bilo) že od leta 72. Na dosedanjih SP so vedno bili na prvih dveh mestih, na zadnjih dveh olimpiadah pa so celo mo- nopolizirali zmagovalni oder! V malokateri panogi (le na 400 metrov Američani in 3000 zapreke Kenijci) je bila premoč ene države tako očitna. Kiss je zadnji člen madžarske Sole, ki je v Zsivotskemu (zlat v Ciudadu Mexico leta ’68) imela svojega najvidnejšega predstavnika. Z drugim mestom Američana Deala je tokrat bivšim Sovjetom ostal le bron: klavrno. Skok v višino je zapečatil usodo najboljšega skakalca v višino vseh časov, kubanskega mačka Javiera Soto-mayorja. S poškodbami posut »de profundiis« pa je tak: za današnjo generacijo nedosegljiv svetovni rekord (2, 45) in kar 22 skokov čez 2, 40. Za naslednika je sam »El gato« izbral Topiča, ki je pozimi treniral na Kubi, toda odločno boljši je bil tokrat Američan Charles Austin. Poljak Artur Paryka je sicer neverjetno visoko (na oko čez 2,40) poletel pri višini 2, 35, toda po drugi strani je Austin (2, 39 zanj) prvič zgrešil Sele, ko je zaman naskakoval svetovni rekord. Zmaga je šla torej v res prave roke. Ne samo: Austin je preskočil izvrstnih 2, 39, kar je najboljši rezultat, ki je bil kdaj dosežen na velikih tekmovanjih. Mimogrede: kot Sotomayor se je pri skromnih 2, 25 ustavil tudi Troy Kemp, lani svetovni prvak. Izjema v tem s eri j skern zahajanju šampionov je bil ženski tek 5000 metrov. Ki" tajka Wang Jumda, svetovna rekorderka na tej in dvojni razdalji je osvojila prvo zlato v panogi, ki je na olimpij" skem programu zamenjala tek na 3000 metrov. Tekmice so bile brez možnosti, od vseh pa je svojo nalogo Se najbolje opravila Roberta Brunet, ki je za Italijo osvojila pr" vo kolajno v atletiki na teh OI. Roberta Brunet je na EP leta ’90 v Splitu bila prav tako tretja (3000m), a kasneje ni zabeležila vidnejših uspehov. Po bronu je včeraj italijanski tabor razveselilo še srebro Elisa-bette Perrone (na sliki levo) v hoji na 10 kilometrov za težko dosegljiv0 Rusinjo Nikolajevo. Tri, dva... ena? Po bronu in srebru »azzurri« zdaj Čakajo na zlato: za Fionc May in Giuseppeja D’ Urša je to precej težka naloga. Sobotni in nedeljski finalni izidi - moški - lOOm: 1. Donovan Bailey (Kan) 9.84; 2. Frankie Fredericks (Nam) 9.89; 3. Ato Boldon (Tri) 9.90; troskok 1. Kenny Harrison (ZDA) 18,09; 2. Jonathan Edwards (VB) 17,88; 3. Yoelbis Quesada (Kub) 17,44; kladivo: 1. Balazs Kiss (Mad) 81,24; 2. Lance Deal (ZDA) 81,12; 3. Aleksej Krikun (Uk) 80,02; 4. Andrej Skvarjuk (Uk) 79,92; 5. Heinz VVeiss (Nem) 79,78; 6. Ilija Konovalov (Rus) 78,72; 7. Igor AstapkoviC (Blr) 78,20; 8. Sergej AIay (Blr) 77,38; 9. Enrico Sgmlletti (Ita) 76,98; višina: 1. Charles Austin (ZDA) 2,39; 2. Artur Partyka (Pol) 2,37; 3. Steve Smith (VB) 2,35; 4. Dragutin Topič (Jug) 2,32; 5. Steinar Hoen (Nor) 2,32, 6. Lambros Papakostas (Grč) 2,32; 7. Tim Forsyth (Avs) 2,32; 8. Lee Jin-taek 0. Kor) 2,29; 9. VVolfgang Kreissing (Nem) 2,29; 10. Przemyslav Radkievvicz (Pol) 2,29; 11. Jaroslavv Kotevvicz (Pol), Javier So-tomayor (Kub) 2,25; 13. Troy Kemp (Bah) 2,25; 14. Tomas Janku (Ceš) 2,25; ženske -lOOm: 1. Gail Devers (ZDA) 10.94; 2. Merlene Ottey (Jam) 10.94; 3. Gwen Torrence (ZDA) 10.96. Kopje: 1. Heli Rantanen (Fin) 67,94; 2. Louise McPaul (Avs) 65,54; 3. Triine Hattestad (Nor) 64,98; maraton: 1. Fatuma Roba (Eti) 2:26.05; 2. Valentina Jegorova (Rus) 2:28.05; 3. Yuko Arimori (Jap); 4. Doerre (Nem) 2:28.45; 5. Rios (Spa) 2:30.50; 6. Simon (Rom) 2:31.04; 7. Machado (Por) 2:31.11; 8. Krolik (Nem) 2:31.16; 5000 metrov: 1. Jurotia Wang (Kit) 14:59.88; 2. Pauline Konga (Ken) 15:03.49; 3. Roberta Brunet (Ita) 15:07.52; 4. Michiko Shimizu (Jap) 15:09.05; 5. Paula Radcliffe (VB) 15:13.11; 6. Jelena Romanova (Rus) 15:14.09; 7. Elena Fidatov (Rom) 15:16.71; 8. Rose Cheruyot (Ken) 15:17.33; sedme-raboj: 1. Ghada Shouaa (Sir) 6780; 2. Nataša Sazanovič (Blr) 6563; 3. Denise Lewis (VB) 6489; 4. Urszula Wlodarczyk (Pol) 6484; 5. Eunice Barber (S. Leone) 6342; 6. Rita Inancsi (Rom) 6336; 7. Sabine Braun (Nem) 6317; 8. Kelly Blair (ZDA) 6307; hoja 10 km: 1. Jelena Nikolajeva (Rus) 41:49, 2. Elisabetta Perrone (Ita) 42:12, 3. Wang Van (Kit) 42:19,4. Gu Yan (Kit) 42:34, 5. Rossella Giordano (Ita) 42:43, 6. Olga Kardapolceva (Blr) 43:02, 7. Ka-tarzyna Radtke (Pol) 43:05,8. Valga Cibulskaja (Blr) 43:21. i NOGOMET / ZNANI POLFINALISTI KVALIFIKACIJE SKOKA V DALJAVO Finale v skladu z napovedmi? Gregor Cankar Anale ujel za rep Proti pričakovanemu finalu? Vse kaže, da se bo iz nogometnega turnirja izcimil skoraj od vseh napovedan finale med Brazilijo in Argentino. V četrtfinalu so Brazilci (na sliki) s 4:2 nadigrali Gano, Nigerijci pa z 2:0 Mehiko. Polfinalna para bosta tako Argentina - Portugalska (danes) in Brazilija - Nigerija (jutri). Obe srečanji sta že bili na sporedu v predtekmovanju. Argentina in Portugalska sta se razšli pri 1:1, Brazilija pa je Nigerijo premagala z 1:0. Ko boste brali te vrstice, boste že vedeli, kdo je novi olimpijsk zmagovalec v skoku v daljavo. Med tistimi,, k so se v finalu potegovali za odličja, je bil tudi slo-vensk rekorder Gregor Cankar, k se je v finale uvrstil po zelo napetih kvalifikacijah. Slovensk skakalec je namreč v prvih dveh poskusih prestopil, nato pa je skočil natanko 8 m. Povsem enak je bil tudi nastop Rusa Andreja Ignjatova. Na koncu je bil to 12. rezultat in tako nobeden od njiju ni izpadel. Prav v zadnjem poskusu je kvalifikacijsko normo izpolnil tudi Carl Lewis, k je na koncu imel celo najboljšo daljavo kvalifikacij, 829 cm. Po kvalifikacijskem nastopu je bil Gregor še precej razburjen: »Na koncu se mi je prikazala Marija. Ce bi moral to doživljati vsak dan, bi umrl pri 22. letih,« je dejal 21-letni Celjan. »Motilo me je, da smo imeli enourno zamudo, kajti pripravljal sem se za vnaprej določeni čas. Ena ura lahko zelo veliko pomeni. Čakali smo na pomožnem štadionu, kajti organizacija jim ravno ne gre od rok. Bil sem povsem miren. Najtežje je bilo med samo tekmo. Bil sem prepričan, da bom zlahka skočil 805 cm, kolikor je bila kvalifikacijska norma in niti sanjalo se mi ni, da bo slo tako na tesno. Po prvih dveh prestopih sem stopil stopalo in pol nazaj, da ne bi se v tretje prestopil' Bilo je tako napeto, da sem si skrajšal življenje za deset let« Cankarjev trener Srdan Dordevič je bil zadovoljen: »Te kvalifikacije so bile kot slabo režirana drama. Važno pa je, da je bil naš prvi cilj izpolnjen. Vendar vse do zadnjega rezultata Nemca Georga Ackermana nismo vedeli, kako je z Gregorjem-Nemčevega rezultata pa nato niso pokazali na semaforju. Toda po Ackermanovi reakciji smo vedeli, da ni preskočil 8 m. In res je bilo tako.« Jasna Milinkovič ATLANTA 1996 Torek, 30. julija 1996 ________VATERPOLO / V NEDELJSKEM FINALU OLIMPIJSKEGA TURNIRJA_ Špancem z zmago nad Hrvati zlato, Rudičevim varovancem pa bron Madžari, ki so bili glavni favoriti za zlato, so se po trnem boju s podaljški morali predati Italiji in se zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom - Rudič že misli na Sydney ^ ** % ATLANTA - Spancem zlato, Hrvatom srebro, Rudičevim Italijanom bron, medtem ko so se morali v začetku favorizirani, šestkratni olimpijski prvaki Madžari zadovoljiti s četrtim mestom. To je izid obeh nedelj-skih finalnih srečanj v vaterpolu, ki pa bi bil kaj lahko tudi drugačen, saj So si bile vse štiri ekipe dokaj enakovredne. Za Spance (na posnetku AP) , ki so po tra-mciji med najmočnejšimi vaterpolisti na svetu, ni mogoče reči, da si zlatega odličja niso zaslužili, podobno, kot velja za Hrva-jo, ki so si v Atlanti priborili prvo kolajno po osamosvojitvi. Ne glede pa nekatere neokusne jzjave in nepotrebne polemike v hrvaškem tabo-ru, ki jih je sprožilo morda res nekoliko vprašljivo sojenje v Četrtfinalu Proti Jugoslaviji in v pol-hnalu proti Italiji. Poraz s Spanci, ki so v finalu izrabili vso svojo izkušenost, zato Hrvatov ni razočaral, tako kot so bili Italijani veseli brona, pa čeprav jim je marsikdo skupaj z Madžari napovedoval boj za zlato. Ratko Rudič ne bi bil to, kar je, namreč vodilni vaterpolski trener v svetu, če ne bi znal športno sprejeti izida tega zahtevnega turnirja in pohvaliti svoje mlade igralce. »Končno sem tudi jaz doživel poraz, po treh zlatih kolajnah je pač prišel čas tudi za kaj takega,« je izjavil po izločitvi iz finalnega boja, po osvojitvi brona pa je dejal, da se ciklus nadaljuje in da je osvojitev kolajne na olimpijskih igrah vedno velik dogodek. »Res je, prišli smo zato, da zmagamo, jaz delam vedno tako. Toda nameni se zmeraj ne uresničijo. V tekmi z Madžarsko smo dokazali, da smo močna ekipa, s trdnim značajem. Dobil sem že vse in večkrat, vendar mi noben uspeh ni dal toliko zadoščenja, kot zmaga nad Madžarsko.« Rudič toprej ne obžaluje svoje odločitve po zmagi na svetovnem prvenstvu leta 1994, ko je radikalno pomladil postavo in na mesto osmih »seniorjev« postavil skupino mladih upov. Te bomo gotovo še videvali na zmagovalnem odru. Ce se je finalna tekma med Španijo in Hrvaško (7:5) končala regularno, si je morala Italija bron priigrati v dveh podaljških. Regularni del srečanja se je namreč končal z golom prednosti za Italijo, a se je eden od italijanskih igralcev na klopi vrgel v vodo hipec pred zaključnim sodniškim žvižgom in Madžari so takoj protestirali. Priziv je bil sprejet in tako so imeli Italijani v dveh podaljških priložnost, da so pokazali svojo vrednost in zmago povečali na dva gola razlike (20:18). Rezultati olimpijskega tumirja v vaterpolu finale za 1. mesto: Španija - Hrvaška 7:5 (0:1, 1:2, 4:2, 2:0) finale za 3. mesto: Italija - Madžarska 20:18 (3:4, 4:4, 2:3, 7:5, 3:0,1:2) 5.-6. mesto: Rusija -Grčija 10:8 (2:2, 1:1, 2:1, 2:3, 2:1,1:0) 7.-8. mesto: ZDA - Jugoslavija 12:8 (2:1, 5:2, 2:2, 3:3) 9.-12. mesto: Ukrajina - Nizozemska 9:9 (2:1, 1:5, 3:2, 3:1); Nemčija -Romunija 10:6 (2:2, 2:0, 3:2, 3:2). Vrstni red: 1. Španija, 2. Hrvaška, 3. Italija, 4. Madžarska, 5. Rusija, 6. Grčija, 7. ZDA, 8. Jugoslavija, 9. Nemčija, 10. Ukrajina in Nizozemska, 12. Romunija. JCOLAJNE / BERA ODLIČIJ SE JE CEZ KONEC TEDNA ZELO POVEČALA Za Italijo ena najuspešnejših olimpiad Veliko veselje od kolesarstva, prva kolajna v atletiki razočaranje v veslanju in kajaku ATLANTA - Zdaj se ,.e vidi, da bo to za Ita-b? ena najuspešnejših ? mipiad. Deveti dan ®er 80 prišle nove kolaj-e, dve zlati v kolesarst-u in ena v gimnastiki bron v vaterpolu in etiki- Vendar je bila r edelja tudi dan razoča-aib. in sicer v veslanju b kajaku, kjer Ferrazziju 1 Uspelo ubraniti me-,a i.e iz Barcelone. Ve-ati so imeli kar pet želu v.0gnju, toliko, ko-i. or ie bilo čolnov fina-en a 80 ndnesii le no kolajno, pa čeravno jlato- Povrhu je prišlo liri Ve.h izločitev v kva-'kacijah in tako se je t Vl}ela polemika med r bičnim direktorjem a , uro in nekaterimi 8 aCi, ki kritizirajo nje-X6 trenerske prijeme, a doslej prazno atlet-d °i nrlaho je poskrbela berta Brunet, ki je osvojila bron v teku na 5000 metrov, medtem ko je talijansko kolesarstvo dokazalo, da je prava talilnica zlata: po Collinel-liju sta si ga obesila za vrat še Antonella Bellut-ti in Silvio Martinelli (na posnetku AP). GIMNASTIKA / PO BREZHIBNI VAJI NA KROGIH Chechiju so se uresničile sanje o olimpijskem zlatu Konec gimnastične suše za Grke in Švicarje, za Belo ruša Šerba pa še ne - Zmagoslavje kitajskega Švicarja ATLANTA - Za Grčijo se je minulo noč končala stoletna suša v gimnastiki. Grk loannis Melissanidis (na zgornjem posnetku AP) je namreč v parterju osvojil zlato medaljo, ki je tudi prva olimpijska gimnastična medalja nasploh v zadnjih sto letih za Grčijo. Zadnjic so Grki medalje v gimnastiki, šest, osvojili na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896. Suša se je končala tudi za Švico, saj je Li Dongua, sicer kitajskega porekla, na konju z ročaji za svojo no- vo državo osvojil prvo zlato medaljo od leta 1952. Pač pa se je suša nadaljevala za Belorusa Vitalija Serba, sicer že olimpijsko legendo, ki bi rad šestim olimpijskim zlatom dodal še sedmo. Za Grkom sta se v parterju zvrstila Kitajec Li Xiaoshuang, prvak iz mnogoboja, in Aleksej Nemov, ki ima zdaj medalje vseh treh barv: zlato ruske ekipe in srebro v mnogoboju. Nemov je osvojil še bron na konju z ročaji, kjer je srebro pripadlo Romunu Mariusu Urzici. GimnastiCarke so nastopile v dveh disciplinah: v preskoku in na bradlji. Na prvem orodju je zmagala Romunka Simona Ama-nar, druga je bila Kitajka Mo Huilan, tretja pa spet Romunka, Gina Gogean. Na bradlji je slavila svetovna prvakinja, Rusinja Svetlana Korkina, srebro si je priborila Američanka Amy Chow, tretja pa je bila Kitajka Bi VVenjiing. Nepričakovani grški zmagovalec v parterju je po tekmi navdušeno razdajal poljube množici, medtem ko je njegov trener poskakoval od sreče. »Preden sem pozdravil -sodnike, sem si rekel, da nisem v ZDA oziroma v Atlanti, ampak v Atenah. Nisem bil loannis Melissanidis, bil sem Grčija,« je dejal zmagovalec. Za Lija Donghuo pa je bilo zlato vrhunec poti, ki se je začela na Kitajskem pred več kot 20 leti. Bil je eden najboljših kitajskih gimnasticarjev, tudi po nesreči na treningu leta 1984, ko so mu morali odstraniti ledvico in vranico. Toda leta 1988 se je preselil v Švico, saj se je medtem poročil s Švicarko Esperanzo Friedli, ki jo je spoznal v Pekingu, ko ga je vprašala za pot. Njegova žena zdaj pričakuje njunega prvega otroka. »Star sem 29 let in bil sem velikokrat poškodovan, zato mi ni bilo lahko. Medalja je za mojo ženo in otroka,« je povedal zmagovalec. Vitaliju Serbu pa ni uspelo dobiti zlata na svojem najboljšem orodju že na drugi olimpiadi zapored. Njegov nastop v parterju je bil izjemno slab in uvrstil se je na sedmo mesto med osmimi tekmovalci. Belorusu ni uspevalo že na ogrevanju, njegov nastop pa je bil poln napak. Zlati krogi Vurija Chechija Zdaj je res »kralj krogov«, trenutek, na katerega je čakal dolga štiri leta, je napočil. Sele z zlato kolajno okrog vratu, Yuri Che-chi (na spodnjem posnetku AP) priznava: »Da nisem Chechijeva vaja na krogih je bila tako brezhibna, da so bile negotovosti iz prejšnjih dni v hipu pozabljene. V Barceloni mu je poseg po kolajni onemogočila resnejša poškodba, po tokratnem slavju pa je priznal, da je imel bolečine v desnem ramenu. Tako je moral še enkrat stisniti zobe in dati od sebe vse, kar zmore, kajti drugouvrščeni Romun in tretjeuvrščeni Madžar sta pred njim opravila odlični vaji. Bul-gar JovCev, ki se ga je Che-chi bal kot najresnejšega tekmeca, pa se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Po dveh dnevih izredne napetosti, se je tako Yu-rijev obraz po vaji sprostil v širok nasmešek. »Vaja ni bila nic v primerjavi s Čakanjem. Komaj sem čakal, da bo vse mimo, da se rešim skrbi,« je dejal Chechi, njegov trener pa ga je takole dopolnil: »Bal se je, da bi se mu zgodilo kaj nepredvidenega, kar bi mu prekrižalo cilj, ki ga je zasledoval 15 let.« Vaja na krogih je bila zadnja preizkušnja in Chechi je bil zadnji tekmovalec: »Vedel sem, da so moji tekmeci dosegli zelo visoke točke in da moram preseči oceno 9.812, da moram torej opraviti nikdar- zmagal na olimpijskih igrah, me je težilo kot kamen.« Z oceno 9, 887 je namreč Juri po štirih naslovih svetovnega prvaka prvič postal tudi olimpijski zmagovalec na krogih. Drugo mesto sta si z oceno 9, 812 razdelila Romun Dan Burinca in Madžar Szilve-szter Csollany. brezhibno vajo.« In to je tudi storil. Izidi, krogi: 1. Yuri Chechi (Ita) 9, 887; 2.Dan Burinca (Rom) 9, 812; 3. Szilveszter Csollany (Mad) 9, 812; 4. Jordan JovCev (Bol) 9, 800; 5. Andreas VVecker (Nem) 9, 762. DANES BODO PODELILI SEDEM KOMPLETOV KOLAJN Danes bodo podelili 7 kompletov kolajn. Atletika bo počivala. V košarki (M) in odbojki (2) bodo na sporedu četrtfinalne tekme. V nogometu je na sporedu prvi polfinale: Argentina - Portugalska. Badminton: polfinale Baseball: Nizozemska -ZDA, Japonska - Italija, J. Koreja - Avstralija Košarka (M): Litva - Grčija, Jugoslavija - Kitajska, Avstralija - Hrvaška, ZDA - Brazilija Boks: četrtfinale Nogomet: Portugalska - Argentina (polfinale) Kajak-Kanu: kvalifikacije in repesaži Hokej na travi (2): Argentina - V. Britanija, Nemčija - J. Koreja, Španija - ZDA, Avstralija - Nizozemska Rokoborba: kvalifikacije Mountain bike: cross coun-try M/2 Sinhronizirano plavanje: ekipno (obvezni liki) Rokomet (2): Madžarska -Danska, Nemčija - Angola, J. Koreja - Norveška, Kitajska -ZDA Odbojka (2): Nemčija - Ki- tajska, Kuba - ZDA, Rusija -Nizozemska, Brazilija - Južan Koreja (četrtfinali) Modemi peteroboj: finale Softball: tekmi za 3. in 1. mesto Dviganje uteži: do 108 kg Tenis: posamezniki M (četrtfin.), dvojice 2 (četrt-fin.) Namizni tenis: dvojice M (fin.), posamezniki M/2 (pol-fin.) Lokostrelstvo: posamezniki M (kvalifikacije) Skoki v vodo: deska 3 metri 2 Jadranje: 470 M/2, Tornado (dve regati) Po TV danes ponoči nogometni polfinale 8.30 (Rai3) komentarji iz študija 13.00 (Rai2) modemi peteroboj 14.30 (Rai3) modemi peteroboj, lokostrelstvo, kanu, rokoborba 16.00 (Rai3) gorsko kolesarstvo 17.00 (Rai3) tenis, lokostrelstvo, kanu 18.50 (Rail) modemi peteroboj, boks, gorsko kolesarstvo 19.50 (Rai3) lokostrelstvo 20.30 (Rai3) kanu, gorsko kolesarstvo 21.00 (Rai3) baseball, lokostrelstvo, boks 22.00 (Rai3) dviganje uteži, modemi peteroboj 22.30 (Rail) gimnastika, gorsko kolesarstvo, kanu, tenis, moderni peteroboj, dviganje uteži 0.00 (Rai2) nogomet (polfinale Argentina - Portugalska), baseball, moderni peteroboj, skoki v vodo, boks ODBOJKA / PO SPOROČILU ZDRUŽENJA KLUBOV Slogašice vendarle v B2 ligi! Objavljena tudi neuradna sestava skupin v ostalih prvenstvih Slogine odbojkarice bodo v prihodnji sezoni vendarle igrale v B2 ligi! Vest še ni uradna, vendar pa ni nobenega dvoma, da tako tudi bo. Zaradi precejšnjega števila odpovedi so namreč pri sestavi skupin prišle v poštev tudi mnoge ekipe, ki se ob koncu pretekle sezone niso direktno uvrstile v višjo ligo in so bile uvrščene v posebno prednostno lestvico. Koimpex je med tretjeligaši na tej lestvici zasedala šesto mesto. Na podlagi vpisov in prednostnih lestvic je Združenje odbojkarskih dmgoligašev sestavilo skupine, ki jih bo moral zdaj potrditi še državni svet odbojkarske zveze FIPAV, vendar naj bi bila to le gola formalnost. V sporočilu, ki ga je včeraj izdalo Združenja drugo-ligašev, je bil Koimpex vključena v C skupino B2 lige, v kateri so še Marzola Povo, Fait Rovereto, Panda-color Sarmeola, Mogliano Veneto, Albatros Treviso, Godigese, Schio, Noventa Vicentina, Oroleader Ca-vazzale, Alloys Tržič, Au-saffer Sangiorgina, Domo-vip Porcia, Sloga Trst. Združenje je tudi objavilo sestavo skupin moške B2 lige, v kateri nastopata goriški Val in Sloga, moške Gl lige v kateri nastopa Soča in ženske Gl lige, v kateri bo igral tudi tržaški Bor. Moška B2 liga: San Mi-guel TN, Argentario, Santa Giustina BL, Fossb, Mogliano, Laguna Light Paese, Ri- viera del Brenta, Bonacic Chioggia, Red Level Isola VR, Verona Volley, Imsa Gorica, Koimpex, Volley Pordenone in Bombana Copparo FE. Moška Gl liga: Chioggia, Oderzo, Ponte nelle Alpi, Nova Gens, Soaeve Verona, Mussolente, Cessalto, Fin-cantieri Tržič, Soča Sobe-ma, Pallavolo TS, Pav Natisoma, Vivil, Buia UD, Fle-bus Povoletto. Zenska Gl liga Sartori Padova, San Carlo Padova, Codogne, Dolo, Colombo Veroba, Tomana Gradišče, Volley 93 Trst, Bor, Ken-nedy Videm, Bmetres Ba-gnaria Arsa, Libertas Marti-gnacco, La Porcelllana Bianca Humin, Ottica To-masini Cordenons in Fontane Treviso. MALI NOGOMET / V DOBERDOBU Križ dobil prvi in zelo uspeli »Memorial Karlo Ferietič« Mladinski odsek Doberdob je prejšnji tedej priredil turnir v malem nogometu za 1. »Memorial Karlo Ferietič«, na katerem je nastopilo osem ekip. Turnir je vsestransko uspel, saj so bile tekme zelo zanimive in tehnično tudi dokaj kakovostne. Ves teden pa se je ob robu igrišča zbralo veliko število gledalcev, tako da požrtvovalni oiganizatorji nameravajo prihodnje leto turnir spet prirediti-Tumir je dobila ekipa iz Križa, kijev razburljivem finalu in po sedemmetrovkah premagala Stivan. FINALE ZA 3. MESTO Spedal drink Doberdob - Mladina je vse Doberdob 7:1 (1:0) SPECIAL DRINK: W. Peric, A. Ferfolja 1, D. Gergolet, I. Peric 2, P. Gergolet 4, A. Ferfolja, Lakovič, Zampar. MLADINA JE VSE: D. Gergolet, S. Jarc 1, Kosič, Lavrenčič, Colja, Mamšič, A. Lakovič, Cemic. FINALE ZA 1. MESTO Križ - Stivan 7:6 (3:3,0:1) KRIZ: Košuta, Tence, P. Sedmak, Gustinčič 1, S. Sedmak, Fonda 2. STIVAN: Gerin, F. peric, Pahor, Crasnich, A. Pahor, Peric, tomasettig 2, Štolfa 1, Leghissa. SODNIKI: Devetta, Ferfolja, Vecchiato. VRSTNI RED: 1. Križ, 2. Stivan, 3. Special drink Doberdob, 4. Mladina je vse-Doberdob, 5. Standrež, 6. Vrh, 7. Poljane, 8. Jamlje. Najboljši igralec turnirja je bil Dean Štolfa (Stivan), najboljši strelec pa Peter Geigolet (Mladina je vse) z 12 goli. ZDA ■ ' RUSIJA •y X. 16 26 11 9 9 FRANCIJA 12 6 12 KITAJSKA 10 12 7 ITALIJA 10 6 9 NEMČIJA 8 11 18 AVSTRALIJA 7 7 16 POLJSKA 6 5 3 ROMUNIJA 4 4 4 MADŽARSKA 4 3 5 KUBA 3 4 7 JAPONSKA 3 4 3 JUŽNA KOREJA 3 4 3 GRČIJA 3 3 0 NOVA ZELANDIJA 3 2 1 TURČIJA 3 0 1 IRSKA 3 0 '1 ŠVICA 3 0 0 KANADA 2 6 6 BELGIJA 2 2 2 UKRAJINA 2 1 5 JUŽNA AFRIKA 2 0 1 BELORUSIJA 1 4 3 NIZOZEMSKA 1 3 8 KAZAHSTAN 1 3 1 BRAZILIJA 2 2 4 VELIKA BRITANIJA 1 2 4 CESKA 1 2 1 FINSKA 1 2 0 ŠPANIJA 1 1 2 SEVERNA KOREJA 1 1 1 DANSKA 1 0 1 SLOVAŠKA 1 0 1 JUGOSLAVIJA 1 0 1 ARMENIJA 1 0 0 HONGKONG 1 0 0 KOSTARIKA 1 0 0 EKVADOR 1 0 0 ETIOPIJA 1 0 0 SIRIJA 1 0 0 BOLGARIJA 0 3 4 ŠVEDSKA 0 2 1 AVSTRIJA 0 1 1 NORVEŠKA 0 1 1 SLOVENIJA 0 1 0 HRVAŠKA 0 1 0 JAMAJKA 0 1 0 KENIJA 0 1 0 NAMIBIJA 0 1 0 UZBEKISTAN 0 1 0 GRUZIJA 0 0 1 MOLDAVIJA 0 0 1 MEHIKA 0 0 1 MONGOLIJA 0 0 1 TRINDIDAD 0 0 1 NOVICE Ribeiro zmagovalec v Brooklynu Fittipaldi hudo ranjen BROOKLVN- Brazilec Andre Ribiero v Lola-Hondi je zmagovalec dirke formule Indy v Brooklynu. Dirka Maribora 500 mu je druga zmaga v karieri. Drugo mesto je zasedel Američan Bryan Hertha, tretje pa še en Brazilec Mauricio Gugelmin. Hudo se je med dirko ranil nekdanji prvak formule ena Emerson Fittipaldi. Devetinštiridesetletni Brazilec si je nalomil sedmo vratno vretence in poškodoval pljuča. »Možgani nos bili prizadeti, dolgoročno je prognoza ugodna«, so sporočili zdravniki. Minoffi v Marseille Shearar v Nevvcastle PARIZ - Med mnogimi italijanskimi nogometaši, ki zapuščajo domovino, je tudi dosedanji Parmin li-bero in kapetan Lorenzo Minotti. Podpisal je pogodbo z francoskim 01ympiqueom iz Marseilla, .ki se je ob koncu pretekle sezone vrnil v najvišjo francosko ligo. Dolgo časa se je govorilo o tem, da bo v Italiji prišel najboljši strelec evropskega prvenstva Anglež Alan Shearar, ki pa je iz Blackbuma prestopil v Nevvcastle. Podpisal je bajno petletno pogodbo v vrednosti 35 milijard hr. Totip PRAVILNA NAPOVED: 11 21 22 IX 12 11; dodatna dirka: 3-4; DOBITKI: 14 (brez dobitnik, prenos v naslednje kolo 586.984.441 lir); 12 (10 dobitnikov) 58.698.000 lir; 11 (262 dobitnikov) 2.240.000 lir; 10 (3572 dobitnikov) 164.000 lir. ______FORMULA ENA / VELIKA NAGRADA NEMČIJE V HOCKENHE1MU_____ Damonu Hillu naslov prvaka že skoraj ne more uiti Tri kroge pred koncem je vodilnemu Bergerju počil motor - Ferrarijeva dirkača spet razočarala Damon Hill je imel tokrat precej sreče (AP) HOCKENHEIM - Anglež Damon Hill je po zmagi na VN Nemčiji še za korak bližji naslovu svetovnega prvaka v formuli ena. Nesrečen junak dirke je bil Avstrijec Gerhard Berger, ki je vodil vse do tri kroge pred koncem, ko je odpovedal motor njegovega renaulta-Benettonov dirkalnik je bil tokrat povsem enakovreden VVilliamsu in dvoboj med Bergerjem in Hillom je bil izjemno zanimiv, zelo uspešno pa se je boril tudi Aleši. Hill je na koncu dirke mimo priznal, da Bergerja ne bi premagal, ko Avstrijcu ne bi bil počil motor. Preko sto tisoč nemških navijačev je prišlo bodrit Michaela Schumacherja, ki pa je krepko razočaral. Zasedel je sicer četrto mesto, ni pa bi nikoli v boju za zmagovalni oder, kar sicer predsedniku Ferra-rija Montezemolu ni preprečilo, da bi izjavil, da še vedno pričakujejo, da bodo pred koncem sezone prišli najmanj do ene zmage. Vrstni red VN Nemčije: 1. Hill (Vbr, vvilliams) 1.21:43, 417; 2. Aleši (Fra, Benetton) +11, 452 sek, 3. Villenueve (Kan, vvilliams) +33, 926, 4. Schumacher (Nem, Ferrari) +41, 517, 5. Coulthard (Sko, vvilliams) +42, 196, 6. Barrichello (Bra, Jordan) +1:42, 099, 7. Panis (Fra, ligier) +1:43, 912, 8. Frentzen (Nem, Sauber) po 1 krogu, itd. Vrstni red dirkačev: 1. Hill (Vbr) 73 točk, 2. Villenueve (Kan) 52, 3. Aleši 8fra) 31, 4. Schumacher (Nem) 29, 5. Coluthard (Vbr) 18, 9-Barrichello (Bra) 11, 10. Irvine (Irs) 9, Frentzen (Nem) 6, 12. Salo (Fin) 5, 123. Herbert (Vbr) 4, 14. Brundle (Vbr) 3, 15, Verstappen (Niz) 1,16, Diniz (Bra) 1. Vrstni red proizvajalcev: 1. VVilliams 125 točk, 2. Benetton 47, 3-Ferrari 38, 4. McLaren 34, 5. Jordan 14, Ligier 12, Sauber 10, Tjarei 5, Footvvork 1. GORICA Torek, 30. julija 1996 ._DEŽELA / SRECANEJ O PROBLEMIH GORICE GORICA / FESTIVAL SVETOVNE FOLKLORE 3 ŠOLSKE VESTI Cecolti prisluhnil goriški delegaciji Predloge bodo vljučili v protokol z vlado Poleg Evrope tudi Filipini in Kolumbija Sodeluje 9 skupin - Devetog napoveduje konzorcij za organizacijo goriškega poletja Plesalci foklorne skupine iz Medellina v Kolumbiji Predsednik deželne Uprave Cecotti je včeraj sprejel delegacijo Terito-dalnega pakta za Goriško, *u mu je predložila širok sklop problematik in po-Segov za gospodarski raz-v°j pokrajine. Ob koordi-Uatorju pakta, predsed-uiku Trgovinske zbornice °evilacqui, so bili še župana Gorice in Tržiča, Predstavniki Pokrajine, sindikalnih zvez in strokovnih združenj Podjetnikov. Cecotti je skušal ublažiti polemiko glede obtožb, da Dežela ^apostalja Goriško. Dejal Ja, da namerava prisluhni-P predstavnikom vseh te-titorilanih paktov in spe-aifične razvojne načrte na-iQ uskladiti s strateškimi smernicami Dežele. Drugi oilj razgovora pa je po njegovi oceni posodobitev protokola, ki ga je goriško predstavništvo decembra 1993 podpisalo z ministri državne vlade: protokol je treba danes prilagoditi perspektivi, ki jo odpira včlanjevanje Slovenije v Evropo. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi odbornika za prevoze Mattassi in za zdravtsvo Fasola, so nato podrobno vzeli v pretres posamezne točke razvojnega programa, ki jih je treba posodobiti. Predsednik Bevilacqua je predložil spomenico s prednostnimi posegi, o katerih so se člani teritorialnega pakta dogovorili že pred včerajšnjim srečanjem. V razpravi so nato še ostali razčlenili tako splošna vprašanja kot specifične načrte na področju prometnih zvez in transporta, pristanišča, okolja, razvoja univerze, turizma in kmetijstva ter zdravstva. Govor je bil tudi o ovrednotenju lagune in Krasa ter o problemih zaposlovanja v zvezi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Ocene srečanja so razmeroma pozitivne. Sindikati, ki so prvi sprožili polemiko o zapostavljanju Gorice, podčrtujejo važnost namena, da se s pripravo enotnega razvojnega načrta premosti konflikt s Trstom. Srečanje se je sklenilo z obvezo, da predsedstvo Dežele izdela enotno besedilo protokola, ki bo upoštevalo tudi včeraj iznesene goriške predloge. Sledil bo ponoven sestanek, nakar bodo protokol predložili predsedniku vlade Prodiju. Na občini razmišljajo, da bi v bodoče ustanovili neke vrste konzorcij med raznimi združenji, ki prirejajo večje kulturne manifestacije. Tako bi prihranili ne režijskih stroških, obenem pa bi enotno publicizirali navzven program poletnih prireditev v Gorici, ki je kar zajeten in zanimiv. Tako je napovedal občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag včeraj na tiskovni konferenci ob predstavitvi ene naj-starješih in najpopularnejših manifestacij goriškega poletja: Svetovnega festivala folklore. Letošnji festival bo že 26., medtem ko je tradicionalni sprevod folklornih skupin po mestu prišel že do 31. izvedbe. Spored manifestacij bo zajel zadnji teden avgusta od četrtka, 29. avgusta, do nedelje, 1. septembra. Formula bo podobna že preizkušeni iz prejšnjih let in bo obsegala troje manifestacij: festival z večernimi nastopi folklornih skupin iz devetih držav sveta, nedeljski množični sprevod in posvet o ljudskih tradicijah. Center dogajanja bo tudi letos Battistijev trg (v primeru slabega vremena dvorana UGG). Nastopile bodo folklorne skupine iz Avstrije, Kolumbije, s Filipinov, iz Latvije, Portugalske, Slovenije, Turčije, Ukrajine in Italije. Italijo bodo zastopali “I promes-si sposi” iz Oggiona pri Leccu, Slovenijo pa Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora. Nastopi skupin se bodo zvrstili na prvih dveh večerih, tretji, sobotni večer pa se bodo s krajšim nastopom ponovno zvrstili vsi sodelujoči. Folklorni sprevod bo v nedeljo popoldne ob 16. uri po Korzu do Batti-stijevega trga, kjer bodo nato podelili “Trofejo goriškega gradu”. Festival ni tekmovalnega značaja, pač pa vsako leto nagradijo skupino, ki je s svojimi nastopi in simpatijo najbolj prevzela gledalce. Na razliko od prejšnjih let skupin ne bodo ne-psoredno volili gledalci, pač pa bo izbirala žirija novinarjev in organizatorjev, ki naj bi pri tem upoštevala prav odziv občinstva. Spored manifestacij dopolnjuje posvet o ljudskih tradicijah, ki bo v soboto dopoldne v občinski sejni dvorani. Tema letošnjega 22. posveta je: Spektakel kultur med mi-stifikacijo in iskanjem identitete. Predsednik goriške “Pro loco” Sergio Pie-monti je ob predstavitvi poudaril pomen manifestacije, ki privabi vsako leto na tisoče (in za sprevod desettisoče) gledalcev. Kljub velikim finančnim težavam (od lanskega leta so podedovali 53 milijonov deficita) bodo tudi letos vse prireditve za gledalce brezplačne. Delno so organizatorji to dosegli s prihranki na režijskih stroških, delno z gostovanji skupin v drugih krajih (Cervinjan, Tržič, Artegna, Pontabelj, Re-manzacco), s čemer so si zagotovili 100 milijonov prispevka Dežele in dodatnih 50 deželne zveze Pro loco. Preostale vsote za kritje 250 milijonov lir stroškov bodo dobili od prispevkov občine in drugih javnih ter zasebnih ustanov. Pokrajina: iz obračuna je “čudežno” izginil deficit Pokrajinski svet se bo danes ob 17-30 sestal na seji, ki utegne biti dokaj razburljiva. Na dnevnem redu je odobritev obračuna za leto 1995, v zvezi s katerim je pokrajinsko palačo zamajala najnovejša afera, ki jo je zakuhala ligaška uprava. Proračun bi korali odobriti že junija. Toda uprava ga je zadnji hip umaknila z dnev-nega reda in odslovila glavnega računovodjo Pellegrinija. Izbrali so ga za grešnega kozla za izdaten deficit (približno 6 milijard lir), ki ga je izkazoval obračun. Pellegrinija so obtožili, da je nekorektno in pristransko izračunal postavke. O zadevi se bo še izreklo sodstvo, saj je odstavljeni računovodja vložil priziv na upravno sodišče, predsednico Marcolinijevo Pa ovadil tudi kazenskemu sodišču. Mimo tega ostaja odprto vprašanje obračuna. Uprava je dala pripraviti novega, v katerem se je deficit “čudežno” zmanjšal kar za tri četrtine. Toda kako? Pregledniki računov so o novem dokumentu že izrekli negativno mnenje. Opozicija prav tako obtožuje upravo in razkriva nekatere trike: tako naj bi na primer, ugotavlja svetovalec Zamparo, med kredite neupravičeno vključili več kot milijardo lir, seštevek 11 letnih obrokov prispevka, ki ga bo Dežela izplačevala tja do leta 2006. Uprava naj bi torej skušala zakriti deficit tako, da breme izgub prenese na naslednja leta. Danes je zato pričakovati oster spopad v pokrajinskem svetu, pri čemer bi utegnila - ob zavrniti vi obračuna -celo pasti uprava. Ge pa bo obračun odobren, bo o njem gotovo še razprava v kontrolnih in sodnih organih. NOVICE Odbor za letališče: cilj je 5 tisoč podpisov (do jutri) ? j °.^ora za letališče je do jutri doseči 5 tisoč P°dpisov proti financarski šoli na letališču. Obča-® vabijo, naj s podpisom pomagajo preprečiti Sadu j o vojašnice. V ta namen bo sedež (Korzo erdi 109, tel. 82160) danes in jutri odprt od 9. 0 13. in od 15. do 20. ure. V istih urah spreje-a)o prijave vseh (na voljo so še prosta mesta v JTobusu), ki želijo z delegacijo odbora v Rim. ahod bo jutri ob 23. uri, povratek naslednji car. V Rimu bodo v četrtek imeli srečanja na p edsedstvu vlade in ministrstvu za javna dela. eu odhodom delegacije bo tudi koncert in Užabno srečanje v goriškem ljudskem vrtu. Roparja sta izgubila denar icija je že v nedeljo izsledila enega od dveh Kaj nerodnih roparjev, ki sta v soboto zvečer esla poldrugi milijon lir iz kisoka za loto štabe V . sv- Lovrenca v Ronkah. Roparja sta med gorn izgubila del plena in s tem pritegnila po-tahV°^ rrPm°idočih, ki so. si zapisali številko na r lc^ avtomobila, s katerim sta zbežala. Enega sijPa.rJ.a so torej prijeli že v nedeljo in ga za-uJeJ0’ da bi izdal še ime pajdaša. Zaenkrat tega n .^da ni naredil, zato policija še ne daje podrob-B)sih informacij o zadevi. Orlando Fasano na gradu nieH^^bMkih muzejif1 na gradu je še nekaj dni lan q uro na ogled razstava slikarja Or- skn a. sapa. Umetnik bo danes obiskal Gorico dji PaJ z arh. Claudiom Alessandrijem, ki je ure-ki h afstav°- Fasano bo poklonil nekaj svojih slik, 0 0 obogatile muzejsko zbirko. FESTIVAL AMIDE! / PO SREČANJU Z M. CALOPRESTIJEM Nocoj film o Sergiu Amideiu Goriški scenarist protagonist Lizzanijevega filma "Celluloide" Nedeljski spored festivala Amidei na gradu je gledalcem ponudil priložnost za srečanje in razgovor z režiserjem Mimmom Caloprestijem (desno na sliki, f. Bumbaca), avtorjem filma »La seconda volta«. Calopresti obravnava posledice terorizma, zlasti pa svojstven odnos med žrtvijo poskusa umora in obsojeno teroristko, ki je streljala nanj. Prepletajo se družbena in politična vprašanja o pojavu terorizma, o njegovih posledicah in usodi protagonistov svinčenih let, pa tudi individualno doživljanje tako teroristke, ki ji je takratna izkušnja zaznamovala življenje z obsodbo na 30 let zapora, kakor žrtve, profesorja, ki nosi v lobanji kroglo kot otipljivo posledico preteklosti. Film je naletel na ugoden odziv, kakor tudi nastop režiserja, ki je spontano in preprosto odgovarjal občinstvu. Isti večer nam je ponudil še ogled filma G. Tomatoreja »Lo schermo a tre punte«, svojevrstno in zanimivo lepljenko filmskih odlomkov o Siciliji. Nocoj bo na vrsti film Carla Lizzanija »Celluloide«, ki ga bo predstavil odv. Nereo Battello. Gre za poseben festivalski dogodek: film namreč pripoveduje o dobi italijanske- ga neorealizma in posebej o nastanku Rossellinijeve mojstrovine »Roma citta aperta«. Med protagonisti je prav goriški scenarist Sergio Amidei (pooseblja ga Giancarlo Giannini). Po filmu, ki ga ne gre zamuditi, bo v okviru poklona Haroldu Pinterju na sporedu še film »LTnciden-te«, rež. Joseph Losey. Hamtonike na Njivci v Doberdobu Harmonika na Njivci je naslov večera, ki ga Občina Doberdob in KD Kremenjak prirejata nocoj ob 21. uri na dvorišču doberdobskega županstva. Večer bo posvečen diatonični harmoniki, instrumentu, ki je po zaslugi jamelj-skega društva pridobil veliko privržencev. Nastopili bodo Zoran Lupine in Denis No-vato, ki se lahko ponašata z naslovom italijanskih prvakov v diatonični harmoniki, Jan Leopoli in Patrick Kocjančič pa sta mlajša a zelo perspektivna harmonikarja. Med nameni večera, nam je povedal podžupan Viljem Gergolet, je ovrednotiti instrumentalno preprostost in domačnost harmonike v nasprotju s sofisticiranimi zvoki sodobnih glasbil. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča, da bo enotedenski seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Slovenj Gradcu od 25. do 30. avgusta. Prošnje sprejemajo odborniki SSS do 31. julija. □ OBVESTILA DRUŽBA se dobi v četrtek, 1. avgusta, ob 20. uri v Standrežu. URADI V ULICI MALTA 2 so v polehrem času odprti od 8. do 14. ure. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL je do 30. avgusta zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je do 31. julija zaprta. V avgustu bo poslovala ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure. OBČINA DOBERDOB sporoča, da je knjižnica do 2. avgusta zaprta zaradi dopusta. S ____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO organizira v soboto, 10. avgusta, izlet na Mašim nad Ilirsko Bistrico, kjer bo srečanje upokojencev Primorske. Avtobus z omejenim številom mest bo odpeljal z mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Vpisovanje bo na sedežu društva samo jutri, 31. t.m., med 10. in 11. uro. SPD GORICA priredi 25. avgusta avtobusni turistič-no-planinski izlet na Mar-molado (z žičnico). Rok za prijave in vplačilo prevoza je do četrtka, 1. avgusta. Prijave in pojasnila na društvu v ulici Malta 2 (tel. 33029) ob sredah, od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure. Društvo nadalje prireja v nedeljo, 4. avgusta, izlet na Bavški Grintavec. Tura je precej zahtevna in primerna za izkušene planince. Udeleženci, ki se mislijo organiziranega izleta udeležiti, naj se prijavijo v četrtek od 19. do 20. ure na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da prireja od 2. do 7. septembra izlet na tri severnoitalijanska jezera. Društvo prosi že vpisane, naj potrdijo udeležbo, nove interesente pa naj pohitijo z vpisom do zasedbe mest v avtobusu. Prijave bodo sprejemali do 14. avgusta na sedežu in pri poverjenikih. I ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes: 8.30, lolanda Pat-tini vd. Mainardi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; 9.45, Luigia Plett vd. Antoni iz splošne bolnišnice v Tržič; 10.30, Arturo Piva iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče; 11.00, Antonietta Glessi por. Sanfilippo iz Trsta v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče; 11.30, Antonio CalaSrese iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 12.45, Regina Feresin vd. Monti iz bolnišnice Janeza od Boga v Moš. ■ ! Torek, 30. julija 1996 SVET KITAJSKA JE VČERAJ IZVEDLA ZADNJI JEDRSKI POSKUS Svet obžaluje in pozdravlja Začenja se odločilni krog pogajanj o CTBT PEKING (Reuter, M.S.) - Kitajska je včeraj oH 3.49 uri po našem času na poligonu Lop Nor v pokrajini Xinjiang izvedla jedrski poskus, ki je bil po zagotovilih kitajskih uradnih predstavnikov zadnji. »Kitajska je danes uspešno izvedla jedrski poskus, je sporočila uradna kitajska tiskovna agencija Xinhua. »Kitajska vlada ob tem oznanja, da bo od 30. julija 1996 uvedla moratorij na izvedbo jedrskih poskusov.« »Kitajska odločitev o ustavitvi jedrskih poskusov je odgovor na poziv držav brez jedrskega orožja in konkreten korak v smeri k popolni jedrski razorožitvi,« je še sporočila Xinhua. Kitajska je zadnji jedrski poskus izvedla 8. junija in nato napovedala, da bo do septembra izvedla samo še enega. Diplomati in politični analitiki menijo, da je Peking pohitel z izvedbo zadnjega jedrskega poskusa zato, da bi lahko moratorij razglasil hkrati z obnovitvijo pogajanj o Splošni pogodbi o prepovedi jedrskih poskusov (CTBT). »S tem so pred današnjimi pogajanji v Ženevi pokazali gesto dobre volje in se postavili v izjemno ugoden diplomatski položaj, »je v Hong Kongu izjavil kitajski analitik Tai Ming Cheung. Kljub temu je včerajšnja jedrska eksplozija, ki je po trditvah avstralske Organizacije za geološke raziskave povzročila tresljaje z močjo 4, 3 stopnje po Richterjevi lestvici, kar pomeni, da je jedrska polnitev odgovarjala moči ene do pet kiloton klasičnega eksploziva, v svetu izzvala številne proteste. Japonski premier Rijutaru Hašimo-to je izrazil upanje, da je šlo v resnici za zadnji jedrski poskus. »Ničesar drugega ne morem reči kot to, da resnično upam, da je bil zadnji, posebej zdaj, ko si mednarodna skupnost prizadeva prepričati Indijo, naj se pridruži CTBT, »je izjavil Hašimoto, medtem ko so protijedrske skupine v edini državi, ki je doživela jedrski napad, izrazile ogorčenje in poskus označile za »neopravičjiv. Poskus so obžalovali tudi v Avstraliji. »Kitajskemu veleposlaniku sem povedal, da Avstralija globoko obžaluje odločitev kitajske vlade, da izvede jedrski poskus,« je sporočil avstralski zunanji minister Alexander Dovvner in hkrati dodal, da Canberra pozdravlja odločitev o moratoriju. »Konec kitajska serije jedrskih eksplozij pomeni, da nobena izmed držav z jedrskim orožjem ne bo več izvajala tovrstnih poskusov. Upamo, da je bil današnji jedrski poskus zadnji v zgodovini človeštva.« Obžalovanju jedrske eksplozije na poligonu Lop Nor so se pridružili tudi na Filipinih, kjer so hkrati pozdravili odločitev o moratoriju. »Konec izvajanja jedrskih poskusov je prišel pravočasno za CTBT in označuje pomemben korak k dolgoročni stabilnosti in varnosti, ne le v Aziji, ampak v vsem svetu,« se je glasilo uradno sporočilo filipinskega zunajega ministrstva. Novozelandski zunanji minister Jim Bolger je izrazi mnenje, da je včerajšnji jedrski poskus še toliko bolj obžalovanja vreden, ker ga je Peking izvedel na dan obnovitve pogajanj o CTBT. »Čeprav pozdravljamo že prej napovedani moratorij, mora Kitajska iti še dlje. Spoštovati bi morala voljo mednarodne skupnosti in končati poskuse za vselej. Južna Koreja je hkrati z obžalovanjem poskusa kitajsko pozvala, naj »iskreno spoštuje svoj moratorij in se pridruži mednarodne skupnosti v naporih za skorajšnjo sklenitev pogajnj o Splo-' šni pogodbi o prepovedi jedrskih poskusov«. Kitajski jedrski poskus je na Japonskem sprožil val protestov (Reuter) ANALIZA Kitajci presenetili pogajalce ŽENEVA (Reuter, M.S.) -Po skoraj treh letih so diplomati v Ženevi dosegli odločilno fazo pogajanj o rešitvi enega od glavnih vprašanj atomske dobe. Vendar je usoda globalne pogodbe, ki bi prepovedala jedrske poskuse, včeraj obvisela v zraku, potem ko je Kitajska izvedla svojo zadnjo jedrsko eksplozijo. Nekateri analitiki menijo, da časovna usklajenost ne bi mogla biti boljša, drugim se zdi nenavadna. »Kitajska je zdaj na isti ravni, kot ostale jedrske sile,« je izjavil eden od zahodnih pogajalcev. »S strateškega gledišča je za njih bolje, da je ta stvar že za njimi. Končno je prišel čas, da sedejo za mizo in se dogovorijo o pogodbi o prepovedi jedrskih poskusov,« je izjavil eden od diplomatov. Kitajski pogajalci izražajo optimizem v zvezi z možnostjo, da se pogajanja o Splošni pogodbi o prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) končajo do konca leta, čeprav še napraj ostajajo razhajanja o tem, kako nadzorovati izpolnjevanje določil pogodbe. ZDA in Rusija verjamejo, da bodo s Pekingom lahko uskladile stališča do konca tedna. Nekateri diplomati pa že opozarjajo na možnost, da se Kitajska ne bo držala lastnega moratorija. »Pozorno bomo morali spremljati, kako se Kitajska obnaša med pogajanji, »je izjavil eden od diplomatov, ki jih skrbi nenavaden termin eksplozije. »Presenečen sem, ker so se za poskus odločili tako zgodaj, »je izjavil Robert Karniol, eden izmed urednikov revije Jane‘s defence weekly. Peking je poskuse do- slej izvajal med majem in junijem ali septembrom in oktobrom. Azijski diplomati poudarjajo dejstvo, da bi bil poskus v mesecu avgustu precej neprimeren zaradi obletnic jedrskih napadov na Hirošimo in Nagasaki. September bi bil lahko še slabši, saj bo v Pekingu vrsta mednarodnih konferenc, na katerih bodo sodelovali številni tuji voditelji. Obstaja tudi zaenkrat še nepotrjena teorija, po kateri je Kitajska od Rusije dobila tehnologijo za izvajanje računalniških simulacij jedrskih poskusov, zaradi česar so v Pekingu spremenili načrtovani termin eksplozije. Pogajalci v Ženevi pa se bodo morali soočiti še z veliko boj zapletenim vprašnjem od nenavadnega termina ki- tajske eksplozije - Indijo, ki še vedno nasprotuje predlaganemu besedilu CTBT. Vlada v New Delhiju želi v pogodbo spraviti tudi rok za popolno jedrsko razorožitev in nasprotuje načinom uveljavljanja pogodbe. To mora 61 držav, ki sodelujejo na pogajanjih doseči s konsenzom. Sele po tem jo bo mogoče poslati v generalno skupščino Združenih narodov, kjer naj bi jo predložili podpisnicam. Združene države in ostali so Indijo - doslej neuspešno- skušali prepričati, naj ne blokira pogodbe, četudi se ne strinja z njenimi določili. Sedanje besedilo pogodbe, ki ga podpira večina držav, določa, da lahko pogodba stopi v veljavo šele, ko ga ratificira pet deklariranih jedrskih držav in Izrael, Indija ter Pakistan. MUSLIMANSKO - HRVAŠKO FEDERACIJO PRETRESAJO INCIDENTI NOVICE Mostarski virus se nezadržno širi po zahodni Bosni \/ Livnem in Glamočuje bilo v zadnjih dneh več bombnih napadov - V zrak so leteli zlasti muslimanski avtomobili in lokali SARAJEVO (Reuter, B.Ž.) - Predstavnik Združenih narodov Aleks Ivanko je včeraj sporočil, da je bilo v zahodni Bosni ob koncu tedna precej bombnih eksplozij, ki nakazujejo krhkost musli-mansko-hrvaške federacije. Po Ivankovem mnenju se je muslimansko-hrva-ški spor iz Mostarja razširil tudi na ostala področja Federacije BiH. Kot je povedal Ivanko, je v nedeljo v Livnu pred muslimanskim poslopjem, ki ga uporabljajo pripadniki mednarodnih policijskih sil, eksplodirala bomba, ki je uničila nek muslimanski tovornjak. Pet ur pozneje je nedaleč stran bomba razdejala avtomobil, ki je bil last muslimanske humanitarne agencije. Ivanko je izrazil zaskrbljenost, ker se je policija bosanskih Hrvatov na prvi incident odzvala šele po petih urah. Razmere so se po besedah muslimanskega podpred- sednika Ejupa Ganiča v Livnu precej poslabšale, ko je EU na mostarskih volitvah razglasila muslimansko zmago. V zadnjih dneh je tako v tem mestu in v bližnjem Glamoču v zrak zletelo kar nekaj muslimanskih zasebnih hiš in trgovin. Pripadniki Natovih mirovnih sil so včeraj aretirali dva Muslimana, oblečena v vojaški uniformi, in jima zasegli orožje in strelivo. Omenjena Muslimana sta namreč v soboto v bližini Visokega streljala na patruljo Natovih vojakov in ranila nekega pripadnika francoskih oboroženih sil. Po napadu je Ifor sprožil iskalno akcijo, v kateri so sodelovali ukrajinski in francoski vojaki. Francozi so zahodno od sarajevskega letališča odkrili šest sumljivih ljudi. Štiri so po zaslišanju izpustili, omenjena dva uniformiranca pa so zadržali in ju bodo izročili lokalnim oblastem. Napetosti med partnerjema ogrožajo nadaljnjo obnovo Federacije BiH (Foto: U. Potočnik) ZRJ zavrača izročitev svojih državljanov Haagu BEOGRAD (STA/dpa) - ZRJ mednarodnemu sodišču za vojne zločine ne bo predala svojih državljanov, prav tako pa ni pripravljena prilagoditi svojih zakonov predpi" som haaskega sodišča, je izjavil jugoslovanski pravosodni minister Krivokapič. »17. člen naše ustave prepoveduje kakršno koli izročitev naših državljanov tujini,« je povedal Krivokapič in dodal. Delegaciji Severne Irske in Velike Britanije dosegli dogovor BELFAST (STAAFP) - Delegaciji Severne Irske in Velik® Britanije sta na pogajanjih o miru na Severnem Irskem vC®-raj dosegli dogovor o pravilih postopka, s katerim bi mir°' vni proces privedli iz slepe ulice. Večina, strank je tako p°' dprla kompromis, ki ga je minuli teden predlagal vodja pogajanj, nekdanji ameriški senator George Mitchell. Eksplozija v Kašmirju SRINGAR (STA/AFP) - Najmanj dve osebi sta bili ubiti. 50 pa jih je bilo ranjenih v eksploziji, ki je včeraj odjeknila v neki mošeji blizu mesta Srinagar v indijski zvezni državi Kašmir. Atentat, za katerega ni še nihče prevzel odgovorno sti, se je zgodil ravno v času, ko so številni muslimans*3 verniki proslavljali obletnico rojstva preroka Mohameda. Ruske sile odbile napad na Bamut MOSKVA (STA/AFP) - Ruska vojska je včeraj odbila napad čečenskih upornikov na vas Bamut na jugozahodu Gečem je, v spopadu pa je bilo več ruskih vojakov ranjenih, je SP°. ročilo poveljstvo ruskih sil v Čečeniji. Vas je z dveh strm11 napadlo približno 50 do 60 čečenskih upornikov. NAPOVEDI PRIREDITEV Torek, 30. julija 1996 gledališča Lzy RLANUA-J U LUSKA KRAJ IN A u<§T gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich ednarodni festival operete 1996 enes, 30. t. m., ob 20.30 opereta »Scugniz-Maria Coste. onovitve: jutri, 31. t. m., v Četrtek, 1. in v j,etek, 2. avgusta ob 20.30. '^prodaja vstopnic za vse predstave je že eku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, O)-] 9) lesenska simfonična sezona: v teku je vpiso-a9i® novih in potrditev starih abonmajev; 81 tisti, ki bodo plačali do 3. avgusta, imajo Pravico do 5 odst. popusta. Pozarjamo, da bo blagajna gledališča Ver-* zaprta zaradi počitnic od 4. avgusta do septembra. 58 Pred katedralo sv. Justa y, a sera del di di festa« nedeljo, 4. avgusta, ob 21. uri nastop gle-^ališke skupine Teatio Studio Giallo s pred-ayo »Le incredibili istorie di tm venditore lunari«. Predstavi prireja Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico. V primeru slabega vremena bosta predstavi v dvorani Don Stiirzo (Ul. Don Sturzo 4 - Trg Rosmini). KOPER 3. Primorski poletni festival Danes, 30. t. m., ob 10. uri park ob tržnici -Piergiorgio Vimercati (Mago Barnaba); ob 19. uri Lapidarij pokrajinskega muzeja - Claudio Madia »NekoC je bil list papirja«; ob 21.30 Vrt pokrajinskega arhiva - PPF in Zavod Vitkar, Hrastnik »Sanjam spomin, a se spominjam sanj«; v PIRANU, na Prvomajskem trgu nastop gledališča 2 Obraza iz Celja »MaCek v Žaklju«. Jutri, 31. t. m., ob 10. uri Park ob tržnici -Teatro de la Tartarima, Kolumbija, igra s publiko, ob 19. uri pa bo na Titovem trgu predstava; ob 21.30 - Vrt pokrajinskega arhiva -»Sanjam spomin, a se spominjam sanj«; Vrt Slovenica , Cafe teater »Arabella«. [koroška —- Galerija Slama: danes, 30. t. ■' ob 20.30 »Ding Dong Daddy’s«, koncert; e srodo, 31. t. m., ob 20.30 kabaret z glasbo -JOtieni Šansoni z Lone Sonlov. j4KšlANJl -Bekstanjski festival s.taiska arena: jutri, 31. t. m., ob 20. uri mu-, cal Night; v petek, 2.- avgusta, ob 20. uri ^oncert štirih pop skupin iz štirih držav; v °boto, 10. avgusta, ob 20. uri nastop Otto ^henka. SENTPRIMOZ: - Na Breznikovem kampu: danes, 30. t. m., ob 20.30 kulturni večer -nastopajo MePZ Danica in tamburaska skupina Šentjanž v Rožu. SELE: - Farni dom: v Četrtek, 1.8., ob 17.30 gledališka predstava »PoroCni list«. VELIKOVEC: - Parkirišče pred glavno cesto: v nedeljo, 4.8., ob 9.30 pohod Zveze koroških partizanov po Svinski planini. Razne prireditve LRjrlanija-julijska krajina Izbica tiski grad - Gledališče pod Šotorom: do 3. avgusta, ob 21.00 - natečaj Amidei za najboljšo ^sko scenografijo. glasba _rad Sv. Justa Qastello in aria - Triestate ’96 anes, 30, t m 0b 21.30 večer afriške glasbe VSkupino Parafina. k P0n6deljek, 5. avgusta, ob 21.30 nastop y narja Ray Mantilla. sk 0rek’ 6. avgusta, ob 21.30 koncert cigan-y ®8a orkestra Antal Szalai. Hi ,etrtek, 8. avgusta, ob 21.30bo nastopil Da-, Luttazzi s predstavo »Adenoidi & sesso ^Luttazzi«. Vstncerte organizira Združenje Globogas; 63nr?n*ce: UTAT v Pasaži Protti (tel. 3°830o/’ itlformaciie; Grac* sv’ Justa (tel. sr[aSk() koncertno društvo Poroča, da se bo koncertna sezona 1996/97 tv?.®1* 11.11.96 in se JtkljueOa 21.4.1997. "SUnita obf'-etl?' koncerti tržaške Ve !,nske godbe na pihala »G. 5 t«, ki jo vodi Renzo Da-« ani'V ponedeljek, 5. avgu-ce ’ , 20.30. Naslednji kon- 2lbodo i2~ >= ™ (=■... mani. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Puppet festival Od 31. avgusta do 7. septembra - Animator-sko gledališče. BENEČIJA Postaja Topolove V Četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri »Voci dalla sala d’aspetto«: Jani Osvvald. V petek, 2. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Beneškega gledališča. Pristaniških delavcev :d°. 21. avgusta, ob 21. °ncert skupine Inti lili- Razstave esssr kfiri na n'il|lalrs*<' park: V konjušnici je do 7.1.97 2g gedrazatava »Praski zaklad«. Urnik: do dn , ,*°bra od 9. do 19. ure in od 26. oktobra n? 7'la Občin vUar*a od 9’ d° 18- ure. Bo 5 q ka razstavna dvorana na Trgu Unita: knloi Je na ogled razstava Tiepolo - risbe iz ’dUzkei,eqSartori0' X)(m5 ^artorio (Largo Papa Giovanni slika ■' t3-!0. je na ogled razstava risb Muz2aB1Z1^ stoletja Tiepola. tiin Kevoltella: Na ogled je razstava umet- Na ogina,Periziia (1935-1993). riCan° r tudl razstava pop slikarja Ame- in i5V;m Dine. Urnik ob delavnikih: 10-13 Galer'-’ °b Praznikih 10-13 in 18-24. Alika p3 ®assanese: na ogled je razstava Roma avakereja z naslovom »Pian Cordova, Gal' Pnan,° Sesfa 28078». tazsta^v kipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.9. Ho R,.h' ° k-arlo Bach, Elio Caredda, Silva-SePh StlnK°;.James Brovvn, Juan Leal-Ruiz, Jo-Scador a®1dl°. Fulvio Giannini in Lucia Pe-luristir. 3o..t-na ustanova (Ul. S. Nicold 20): do • razstavlja Mauro Likar. EEt -AN. - Turistična ustanova: do 9.8. Mitt^egoValentinuzzi. stavila n ,ur'sticna ustanova: do 7.8. raz-1,a Calogero Chinnici. k^~r " V pokrajinskem muzeju razstavlja Poln'e'™0t*Ve Bizjak. Razstavo do- Bizjak1 e^° vezenlne iu gobelini Veronike ŠPETER Beneška galerija: razstavlja Mario Massera. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulpture Marka Mladovana. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej: do septembra je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jel-litsch »Spomini na svili«. ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana StOvtMKKK KMtOOMK* OtfOttjS&k V LfUKJAN tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foer-ster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Scedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE ljubljansko: Čopovo 14 tel: 061/Ž10-852 T"1 Partlii^- ŠTAJEllc V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. A. Jarrv: KRALJ ABU Četrtek, 29. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. SNG OPERA IN BALET MARIBOR Slovenska 27 Maribor G. Donizzeti: LUCIA DI LAMMERMOOR Torek, 27. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Do 25. avgusta, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PREDNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do sre- dnjega veka. Informacije na tel.: 061/67 360. Od torka do petka ob 10. uri na ploščadi pred CD-jem: Programi za otroke -skozi igro spoznavajmo prednamce! Glavni pokrovitelj razstave je Pivovarna Laško, d.d. Zaradi vzdrževalnih del je odprt vhod v Cankarjev dom le s Prešernove ceste. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. CAFE BELVEDERE Bled FOLK - BLUES FESTIVAL: Sobota, 3. avgusta: Valeria & The Leg Brea-kers (Hrvaška). Soul & funk. Sobota, 10. avgusta: Melita Osojnik & Jasna Knez. Vokal & gib. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg. Skofio Loka Petek, 2. avgusta, ob 20. uri: Alenka Godec. Petek, 9. avgusta, ob 20. uri: Mednarodni jazz Quartet. AVDITORIJ PORTOROŽ. Portorož Križni hodnik, Piran: V petek, 2. avgusta, ob 21. uri: Piranski glasbeni večeri Ansambel za staro glasbo DULAMANS VRČUDEN-TON iz Salzburga. Nastop v kostumih. Program: srednjeveška glasba. Predstavili se nam bodo s kopijami srednjeveških instrumentov in v srednjeveških kostumih. Avditorij Portorož, letno prizorišče: V soboto, 3. avgusta, ob 21.30 uri: ROCK VEČER - SLOVENSKI ROCKERJI. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica V soboto, 3. avgusta, ob 21. uri, na prostem: Nastop skupine THE PLEASURE FUCKERS. Izjemen nastop, ki ga ne bi smeli zamuditi ljubitelji panka, rokenrola in garaže. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14 Trnovo T R N F E S T '96 Jutri, 31. julija, ob 21. uri: Kulturnoumetniski glasbeni večer z MARKOM BRECLJEM. V petek, 2. avgusta, ob 21. uri: Večer ruskih romanc in ciganskih balad z ruskima izvajalcema »DUO IRA ROMA«. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Križanke, 30. julija, ob 21. uri: SKOVANA NARAVAN, ples (Indija); Mohamed Allem - violina, Jwala Prasad Mangi -vokal, Shakeel Ahmed Khand - tabla. V sodelovanju z veleposlaništvom R Avstrije. Križanke, 1. avgusta, ob 20.30: Večer ob soju sveč TRIO LORENZ. Primož Lorenz - klavir, Tomaž Lorenz - violina, ^ Matija Lorenz - violončelo. Program: mojstrovine 20. stoletja; L. Lebič, M. Ravel, D. Šostakovič. Križanke, v torek, 6. avgusta, ob 20.30: Gernot VVinischhofer - violina, Albina Siksniute, klavir. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. GALERITA ILIRU A Tržaška cesta 40 Ljubljana V sredo, 31. julija,ob 19. uri v prostorih Galerije Ilirija: Razstava risb in kolažev BELO IN ČRNO Ane Cajnko. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5 Ljubljana SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Tradicionalne in nove tehnike. Razstava bo na ogled do 19. avgusta. NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Ljubljana Antonio Paroli /1688-17681 Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14 Ljubljana Gtinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje. Del zbirke 5000 del do zdaj neznanega avtorjevega opusa.JDo 25. avgusta) GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barši, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Liubliana Darja Dobnikar Lovak Olja na steklu. (Do 31. avgusta) KIČ KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Ljubljana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Ljubljana KITAJSKI PAPIRNATI ZMAJI Razstava bo na ogled do 8. septembra. BEŽIGRAJSKA GALERI-JA Dunajska 31 Ljubljana Marko A. Kovačič ZATIŠJE PRED VIHARJEM. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. EGUERNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA KRKA Dunajska 65 Ljubljana Jože Vodlan SLIKE. Razstava bo na ogled do 11. septembra. GALERIJA SKUC Stari trg 21 Ljubljana Skupinska razstava STVAR DOGOVORA. Razstava bo na ogled do 3. avgusta. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3 Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava sre* dnjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35 Ljubljana Zora Stančič CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) GALERIJA COMMER-CE Einspielerjeva 6 Liubliana SLOVENSKO DRUŠTVO TRIGLAV (Split). Likovna razstava bo na ogled do 9. avgusta. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Torek, 30. julija 1996 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21, 3. - 20.4: Ne načenjajte tem, o katerih zaenkrat ne morete razpravljati s trezno glavo, kajti sogovorniki bodo kaj kmalu spoznali, da vam ne gre za zmago resnice, ampak za triumf napuha. BIK 21.4 - 20. 5.: Idealen dan za začetek nečesa povsem novega. Dovolj temeljito ste namreč razčistili s preteklostjo ter očistili očala sedanjosti, skozi katere sanjarite o lepSi prihodnosti. DVOJČKA 21,5. »21.6.; Razmere vas bodo prisilile v opravke, M vam bodo vse prej kot. dišali. Vseeno jih boste končali, saj se boste tolažili z mislijo, da se drugi silijo ne glede na razmere. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo bo z vso človeško strpnostjo prenesel vas izpad ter vam podržal ogledalo samospoznanja. Ne vračajte mu z enakim, preden se temeljito ne nagledate svoje lažne podobe. LEV 23. 7. - 23. 8.: Medtem ko bodo drugi uživali zares, boste vi sanjarili. A nič hudega: drugi se bodo morati slejkoprej vrniti na kruta tla resničnosti, vi pa boste še zmeraj v oblakih. DEVICA 24 8. • 22.9.: Zaželeli si boste odpotovati daleč od vsakdanjih skrbi, nekam, kjer bi se predajali brezdelju in užitkom. Nikamor vam ni treba odpotovati; zadostuje spopad z notranjimi bremeni. TEHINICA 23.9.-22.10.: Zavedali se boste, da je neprijetna resnica veliko več vredna kot prijetna laž, zato ne boste kritizirali tistih, ki vas bodo obsipali s pripombami čez vas karakter. ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Blesteti boste na vseh pomembnih področjih, le na polju ljubezni vam bo Se zmeraj malce škripalo. Pohitite, kajti partner si ze lep čas poželjivo ogleduje sosedov plot STRELEC 23. 11.-21. 12.: Utrujenosti sploh ne boste čutili, tako zelo boste zaverovani v svoj dlj. Lepo, toda priznajte si že vendar, da vaše želje močno prehitevajo zmožnosti vašega telesa. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Obilica načrtov vas bo dodobra zmedla. Ne zaganjajte se k vsem hkrati, kajti tako ne boste končali nobenega. Začnite s tistim, ki zahteva najmanj in obljublja največ. - VODNAR 21.1. -19. 2.: Uspehi so vas dodobra uspavali, zato obstaja nevarnost, da boste prezrli namig, Id bi vam lahko odpri pot k novim, Ce že mirujete s telesom, naostrite vsaj od in ušesa RIBI 20. Z - 20, 3.: S sijajnimi domislicami boste presenečali tudi tiste, ki so doslej menili, da znate delati samo z rokami. Kako bodo šele presenečeni, ko jih boste tudi uresnitili! Množičen naval na trgovine ob začetku poletnih razprodaj V nemških trgovinah so se včeraj začele velike poletne razprodaje, ki so privabile množice ljudi. Z Reuterjeve slike je razvidno, da si bili med prvimi kupci predvsem revnejši priseljenci, ki si težko privoščijo nakupovanje po rednih cenah. Preventivni higienski ukrepi zaradi nevarne epidemije V japonskem mestu Sakai, kjer že mesec dni razsaja epidemija smrtno nevarne črevesne bolezni, si morajo otroci pred vsakim obrokom hrane roke umiti v posebnem, zelo močnem dezinfekcijskem sredstvu. Doslej je zbolelo že več kot 9000 ljudi, predvsem otrok, 7 pa jih je umrlo. (Foto: Reuter) KRIŽANKA Vodoravno: 1. moderen ples, 4. atol v Tuamotu, 8. frankovska vladarska rodovina, ki se imenuje po Karlu I. Velikem, 11. nasilen odvzem življenja, 12. mesto ob reki Garonni v Franciji, 13. slovenski gledališki igralec in režiser (Osip), 14. pritok Save pri Medvodah, 15. in-dijski književnik (Mulk Radž), 17. industrijska rastlina, 18. seznam napak, objavljen na koncu knjige, 20-glavno mesto največje države na svetu, 23. germanski bogovi, 24. švedska pisateljica (Nini), 28. morska žival, 30. slovesna prireditev, 31. ime nekdanjega libanonskega predsednika Džemajela, 32. kraj na robu Planinskega polja na Notranjskem, 33. nekdanja vojaška ali izletniška nahrbtna torba, tornister, 35. im6 dveh rimskih državnikov, 36. oče. Navpično: 1. sredozemska morska riba kostnica, 2. razvaljen grad pri Begunjah na Gorenjskem, 3. mesto v severni Italiji, 4. ime ameriškega filmskega igralca Padna, 5-manjši indonezijski otok.ob Sumatri (iz Crk sani), ^ afriška država z glavnim mestom Luanda, 7. okrasna rastlina, ki izvira iz Južne Amerike, 9. kraj med Ribnico in Velikimi Laščami, 10. sumerska boginja, sestra boginje Ki, 16. les za kurjavo, 19. glavno mesto Mjanmara v Indokini, 20. eden izmed najradikalnejših vodij francoske revolucije (Jean Paul), 21. ozimna rž, 22. rimska prerokinja, ki je rimskemu kralju Tar kviniju prodala preroške knjige, 25. ptica ujeda, mi' šar, 26. pripadnik filozofske šole v Elei, 27. domača pernata žival, raCka, 29. švicarsko-francoski pisatelj (Claude), 34. soglasnik in samoglasnik. — 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 e 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 e 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 ■B)B ‘0)e>i ‘)[B[u98{a) ‘oaun ‘UIUIV ‘Bqu ‘ia5[uy ‘izv ‘ba^sojaj ‘B}Bxra ‘ob{ ‘pireuv ‘nJ°S ‘)sag ‘uaSv ‘Jomn ‘iSupoiB^ ‘bbuv ‘b^s :otiABJopoA Aausas SKANDINAVSKA KRIŽANKA X IZBOUSANJE MORJE OB ARABUI 0DLITJE MEJNI KAMEN AMER. IGRALKA PARKER TONE KRALJ NEKROZNA RAZJEDA LIC TRSKA SL. KIPARKA (VLASTA) GL. MESTO ČADA VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE KONJSKI TEK AVTOR: LUKA PIBER PEČENO ŽIVILO IZ MOKE OLEG VIDOV STARI OCE DEL POVRŠINE PREDMETA KRMILO PRI SPLAVU KORDILJERE JEZERO NA FILIPIH. LUZONU ZNAMENJE OB CESTI SPODNJI DEL CEVUA VODJA ODDELKA Z. IME HERCEGOVEC KRAJ V BARANJI VEPER VELIKO DEKLE GLASBENIK HRUŠEVAR OČETNJAVA NOETOVA BARKA PAKROG PEVKA PINTERIČ ZADNJICA SLOG AMER. IGRALEC IVVILIIAM! MESTO V SLOVENSKIH GORICAH AMER. DIRIGENT (JAMES) KORALNI OTOK ZENSKA,KI OMAHUJE OBUTEV BRITANSKI FILMSKI IGRALEC (ALANI JOSIP MURN VOZ (LJUDSKO) NORVEŠKI KRAU GRAFIK JUSTIN OBLEKA REKA V FIRENCAH SIBIRUSKI VELETOK VRAG, HUDIČ NEMŠKA LUKA UREJENA OBALA PRETRES OBLIKA KITICE MATEMATIČNI ZAPIS SMUČI INORDIJ.I IDA KRAVANJA (OSARKARSKI KLUB IZ SOLUNA MN0G0- MOŠTVO OLIVER TVVIST ROVT (LJUDSKO) ERBIJ HRVAŠKI SLIKAR KARAŠ GROFIJA V ANGLIJI VAS PRI PRVACINI ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA SOLMIZA- CUSKI ZLOG GAMSJI BIVOL SCELEBESA GEOLOŠKA DOBA ■gvitri ‘VON^ ‘VJ ‘VJJl3v ■gON®1 ‘10* ‘AVISCOG^ ‘S0 ‘ViMONVT®1* ‘SltfV ‘V8OVN3 ‘»s ‘80 ‘A3a° ‘013 ‘V103 ‘iti 'V^TVAOHVh® ‘gRIASt “ILLS 'lis ‘VMD0 ‘vcinoo •jasvh&fl ‘3(138 -vNua^ ‘ViaOACMT3o0° 'XVNZIN13I3088 roaABioP0^ :AH1Is3< TV SPORED Torek, 30. julija 1996 RAI 3 slovenski program S RAI 1 6.30 6.45 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.55 17.30 17.50 18.00 18.10 118.50 19.30 20.00 20.45 22.20 22.30 0.00 0.30 0.40 1.00 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Bel colpo, amico! (pust., ZDA ’87, i. R. Bu-sker, D. McCrary) Dnevnik Nan.: ENG - V živo(i. Karl Pruner, Mark Humphrey) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Matrimonio ali’ ita-liana (kom., It. ’64, i. M. Mastroianni, S. Loren) Mladinski varieje Solleti-co, vmes risanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Danes v parlamentu Dnevnik Dok.: Legenda Mr. Volare Variete: Atlantam tam (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Dok. oddaja o živalih in naravoslovju: Kvarkov svet - Alahov vrt - Sahara (vodita Piero Angela in etolog D. Mainardi) Dnevnik Šport: 26. olimpijske igre Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualni intervjuji: II luogo del pensiero (vodi Giulia Fossa) Aktualno: Mladi Jug - Potovanje v mladinsko kulturo Nagrada Fregene RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 12.00 13.00 14.30 14.45 16.00 17.55 18.10 18.35 19.45 19.50 20.30 20.50 22.20 23.20 23.50 23.55 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave, nato risanke in nan. Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Tg 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, 13.40 Zanimivosti o olimpijskih igrah Variete: E 1' Italia raccon-ta - Italija pripoveduje, vmes (14.30) ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Šport in kratke vesti Nan.: Un caso p er due Kratke vesti Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Film: L’ indomabile Angelica (pust., Fr. ’67, i., M. Mercier, R. Hosein) Aktualna odd.: Perdenti Dnevnik in vreme,Tg2 Neon o kinu Danes v parlamentu Olimpijske igre: gimnastika, pentatlon, skoki... ^ RAI 3 6.00 8.30 9.00 10.30 12.00 12.05 13.00 14.00 14.30 19.00 19.55 22.35 23.00 0.40 1.10 2.15 Jutranji dnevnik Olimpijske igre Film: Lo spettro di Can-terville (fant., ZDA ’50, i. C. Laughton, R. Young) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Schuster - Bomba v Vatikanu, Filozofija, Na kolesu, Media/Mente, itd. Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici - V družini in s prijatelji - Življenjska izbira (i. T. Busfield) Dok.: Livingstone Deželne vesti,dnevnik Olimpijske igre: pentatlon,lokostrelstvo, rokoborba, kanu, gimnastika Dnevnik, deželne vesti Olimpijske igre Dnevnik, deželne vesti Dok.: La notte della re-pubblica (S. Zavoli) Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura Variete: Fuori orario Glasba: Enzo Jannacci §2 RETE 4 ITALIA 1 $T Slovenija 1 Si Koper Nan.: Jeffersonov!, 7.00 Love Boat, 8.00 Družina Bradford, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 II dono della vita, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11.30) dnevnik m Nan.: Hiša v preriji m 5 Dnevnik Nan.: Časa dolce časa n S Nad.: Sentieri, 15.30 Aroma de cafe ■ g TV film: Dagli Appenni-ni alle Ande (dram., '89) Aktualni odd.: Agencija, 18.45 Gosi come siamo Dnevnik in vreme Variete: Game Boat ra™ Film: La frustata (vestern, ZDA '65, i. M. Bal- sam, R. VVidmark) Film: 11 vedovo (kom., It. '59, i. A. Sordi), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Hf] CANALE5 Na prvi strani, vreme Aktualno: Arca di Noe Film: Femmina folle (dram., ZDA ’45, i. G. Tierney, C. Wilde) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Papi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Film: Giorno e notte con 1’ assassino (dram.,m ZDA ’90, i. J. Seymour) Variete za najmlajse Bim Bum Bam in risanke Risanke: Otok male Flo Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashadj Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima Sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) TV film: Artigli (dram., ZDA '91, i. T. Busfield, K. Quinlan, C. Lederer) Aktualno: 30 ore per la vita Dnevnik Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile, vmes (0.15) nočni dnevnik Nan.: Maledetta fortuna Papi quotidiani Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver e ji Nan.: T.J. Hooker j j Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete, risanke in Ciao Ciao Parade Nan.: Ultraman, 15.00 Phenom Aktualno: Poletni Planet Film: Čudovito Tommyjevo potovanje (fant., Fr. '94) Festival mladinskega filma Giffoni Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Thunder in Paradise, 20.00 Gli amici di papa (i. Bob Saget) Glasba: Festivalbar ’96 (vodita Amadeus in Ales-sia Marcuzzi) Film: I gusti del terrore (srh., ZDA ’95, i. David Naughton) Festival mladinskega filma Giffoni Italija 1 šport S TELE 4 19.30, 22.05, 23.40 Dogodki in odmevi I Dokumentarec Nan.: Great Detective Dnevnik v nemščini Film: La piu bella coppia del mondo (glas., ’68) Glasba: Slot Machine | Nad.: Amore gitano MONTECARLO 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Charlie’s Angels Film: Charlie Chan a Re-no (krim., ZDA ’39) Nan.: Matt Helm Nad.: Časa Sloan Variete: Zap Zap Nan.: Gospa in prikazen TV film: Topi d’ apparta-mento (krim., ZDA ’92) Nan.: Omicidi d’ elite, 1.05 Hitchcock 9.30 10.00 10.10 10.30 11.15 13.00 13.05 14.15 14.40 15.10 16.35 17.05 18.00 18.05 18.30 18.40 19.10 19.15 19.30 19.56 20.30 21.30 22.15 22.20 22.45 23.00 23.40 0.05 Videostrani Japonske pravljice Trije rokomavhi, 1. del Rapunzel, ameriški film Igre brez meja, 5, oddaja Poročila ABC - ITD, pon. tv igrice Atlas človeškega telesa, 6. del ameriške izobraževalne serije Obzorja duha Juha iz divjih zelišč, 1. del francoske drame Mostovi, ponovitev Gimnazija strtih src, 8. del avstralske nanizanke TV Dnevnik 1 Sredi galaksije zavij levo, 11. del avstralske nanizanke Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Atlanta '96 Gore in ljudje Roka Rocka VCeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Sova: Kobra, 18. del V območju somraka, 32. del ameriške nanizanke Poročila ST Slovenija 2 10.00 10.30 10.40 10.55 11.45 12.15 12.45 13.30 19.55 20.05 20.30 21.20 22.00 Ognjena moč, 10. del ameriške dokumentarne serije Luščenje oloriša, arheološki dok. film Utrinki iz snemanja, dok. animirani film 10 000 obratov Analitična mehanika, 29. del Brez žensk ne gre, 19. del angleške nanizanke Sova: Kobra, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke Atlanta '96: Dnevni pregled VCeraj, danes, jutri Davov svet, 1. del ameriške nanizanke S srcem in dušo, 1. del angleške nadaljevanke Osmi dan: SMG v Južni Ameriki Atlanta '96: namizni tenis - dvojice (M) Euronevvs Atlanta '96 - povzetek dogodkov Atlanta - Olimpiada '96 Rokomet: Hrvaška - Rusija Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes Atlanta '96 - povzetek dogodkov Atlanta '96 - Olimpiada '96, košarka - Četrtfinale, posnetek Vsedanes Folkest '95 Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan-na Giuricin DtO Hrvaška 1 Santa Barbara, 1307. del nadaljevanke Dobro jutro Poročila ■Ijlijjl Deklica iz prihodnosti, ■ 12. del otroške nanizanke ■UKil Popolna tujca, 22. del ameriške humoristične nanizanke Narnijske kronike. 6. del otroške nanizanke Splitsko-dalmatinska županija Poročila Ljubezen, 298. del nadaljevanke Zvite stopnice, ponovitev ameriškega barvnega filma Bravo, lepa naša Otroški program Mali veliki svet Srboritež Toporko in dvanajst župancickov Dr. Quinnova, 7. del ameirške nanizanke Giulia, kljub vsemu, 2. del nadaljevanke Poročila Kolo sreče [HEF Volitve v BiH Hugo, tv igrica Dnevnik Naj tamburica igra, večer novih hrvaških pesmi TV parlament Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Portreti: Beria, 6. del angleške dokumentarne serije A Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, '2.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poučila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v ži-v’0; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled ti-ska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski Posveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17'05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in °esedi; 20.35 Iz mladih grl; 21.05 Igra; 22.00 rcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; ^■15 Olimpijski program. Slovenija 2 ^03°' 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, '2'30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 n®vnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-9ted; 8.50 Koledar prireditev; 9.00 Olimpijca odd.; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, ovosti; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 6.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki edna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V Računalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stos -e v torek obujamo spomine; 21.00 Vi izbi-^ e' jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva, vre-®'; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 , !.°0' 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, \_0. 18.OO, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; T5.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Prevede-niesej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.38 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.34 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan;7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.15 Olipij-ski utrinek; 9.40 Hit dneva; 10.00 Gl. rubrika Od vrha do dna; 10.45 Horoskop; 11.00 Daljnega dneva; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Olimpijski studio; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.15 Glasb, želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Do ve, co-me, guando; 11.30 Souvenir d' ltaly; 13.00 Glasba po željah; 13,40 Bella bellissima; 13.55 Locandina; 14.40 Sigla single; 16.00 E., stote freschi; 18,45 Kino; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Znanstvene raziskave; 8.40 Slov. lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Dober nasvet (E, Jurič, prip. T. Gogala); 11.40 Potpuri; 12.00 Na počitnice; 12.30 Tropicana; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zgodovina prehrane; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: A. Vivaldi; 18.00 Kom.: Mlinar in njegova hči (r. J. Babič); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15,18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18,10-19.00 Partnerski magacin, Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. infax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Torek, 30. julija 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI 16 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA POSTAJA Mura Gornja Radgona 17,8 Sava Radovljica 12,4 Sava Šentjakob 14,6 Sava Hrastnik 17,0 Sora Suha 14,8 Ljubljanica Moste 16,5 Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje ATLANTA / PO SOBOTNEM ATENTATU m \ 800 / GROZNI ZADNJI TRENUTKI POTNIKOV Ze danes spet odprt okrvavljeni olimpijski park Neznanci so vdrli v stanovanje ene od žrtev in ga izpraznili, medtem ko je vdovec pripravljal pogreb... ATLANTA - Agenti Fbi so dokončali preiskavo na kraju atentata v Parku olimpijske stoletnice in ga bodo Se danes spet odprli za publiko. A. D. Frazier, glasnik organizacijskega odbora, je poudaril, da bodo ohranili »odprti znaCaj parka«, pa čeprav bodo pojacili varnostne mere in sicer bodo nastavili nove videokamere za nadzorovanje publike, na vhodih pa bodo pregledovali torbe vseh, ki bodo stopili v park. Računajo, da je od zaCetka olimpijskih iger park obiskalo veC kot milijon ljudi. Preiskovalci so optimisti glede možnosti, da bodo prišli na sled atentatorjem: pozornost je usmerjena predvsem v kroge skrajnih desničarskih belcev. Odgovorni za stike s tiskom pri Fbi-ju David Tubbs ni pojasnil podrobnosti, vendar kaže, da so na podlagi številnih pričevanj že izdelali identikit osebe, ki naj bi položila sumljiv zavoj v neposredni bližini kraja, kjer je prišlo do eksplozije. Izvedenci so tudi analizirati glas neznanca, ki je obvestil policijo o skorajšnjem atentatu: gre za domačega belca srednjih let, pravijo preiskovalci. Medtem so tatovi vdrti v hišo ene od dveh žrtev sobotnega atentata in izprazniti stanovanje: neprijetno presenečenje je pričakalo vdovca po Aliči Havvthom, ko se je vrnil v Albany iz Atlante, kjer je pripravil pogreb žene in obiskal ranjeno hčerko. Psihoza atentata rase po vseh Združenih državah: letalo Alaske Airlines s 139 potniki in 5 elani posadke je nemudoma pristalo v kraju San Jose (Kalifornija), ko so na krovu odkriti listek, na katerem je pisalo, da je na letalu bomba. Izkazalo se je, da je šlo za neokusno šalo. V Atlanti so okrepili varnostne sile z novimi enotami (lelefoto AP) Živi še pol minute po eksploziji letala NEW YORK - Veliko potnikov ponesrečenega boeinga 707 je doživelo usodo, ki je še bolj grozljiva od same smrti, tako vsaj kaže na podlagi najbolj verodostojne hipoteze o koncu tragičnega poleta twa 800 pri Long Islandu. 11 minut po vzletu jumba z newyorškga letališča J.F.Kennedy je eksplozija v prednjem delu letala dobsedno razdrobila pilotsko kabino in prostor za potnike prvega razreda, ki so v hipu umrli. Preostati del ogromnega štirimotor-nega jumbapa je letel brez prednega dela še približno pol minute, ker so motorji še delovali s polno silo. Velik del 230 oseb na krovu letala je torej preživelo v »obglavljenem« jumbu še približno pol minute, neskončne trenutke groze in panike, preden se jih je kruta usoda vendarla usmilila, ko se je letalo spremenilo v ognjeno kroglo, strmoglavilo 4 tisoč metrov navzdol in se raztreščilo v ocean. Na dnu oceana so potapljači odkriti nedotaknjen zaboj, v katerem so bili Človeški organi namenjeni za presaditev v Parizu, ki so jih naložili na letalo nekaj trenutkov pred vzletom brez nobene posebne kontrole. Začetno so preiskovalci menili, da so teroristi morda pretihotapiti peklenski stroj na letalo ravno v tem zaboju. Leon Panetta, Sef Clin- Strokovnjaki pregledujejo »Črno škatlo« strmoglavljenega boeinga (lelefoto AP) tonovega kabineta, je pojasnil, da preiskovalci Se vedno preverjajo tudi hipotezo o večji okvari na strukturi letala, ki naj bi povzročila eksplozijo letala, in ne izključujejo niti možnosti, da je letalo zadela raketa; v zvezi s slednjo hipotezo so sicer potrdili, da sta v bližini jumba letela hercules C-130 in helikopter H-60, vendar brez oborožitve, več kot so milj daleč pa je plula križarka Normandy, ki je sicer opremljena s protiletalskimi reketami, a »tistega dne ni streljala«, je izjavil glasnik vojne mornarice. Za Panetto je torej »skoraj gotovo«, da je eksplozijo povzročil peklenski stroj na samem letalu. Vsekakor, je pristavil, vzroki tragedije bodo dokončno jasni šele, ko bodo odkriti in analizirali vse razbitine jumba. Medtem so identificirati 147 od 153 trupel potnikov, kar so jih doslej odkriti. V globinah Atlan-stskega oceana je torej še 77 trupel, za katere je iz dneva v dan manj verjetno, da jih bodo sploh še odkrili. Z linijskim letalom twa so včeraj ob 9.30 pripeljali v Rim posmrtne ostanke treh italijanskih žrtev tra- gedije: gre za Maura Tofa nija in Pietra Di loria ter za pepel njegove žene IT1 ristine Susan Bailey’ krajšem cerkvenem okr® du na letališču Leonar da Vinci so ostanke 0 peljati v Prato, od koder s bili doma, kjer bo dan P°Predsednik Zda Bil1)' Clinton je medtem Pre ■ gal kongresu, naj crmP _ odobri poostrene pro 1 . roristične zakone, k1 n omogočijo preiskovalce predvsem telefonsko P sluškovanje osumljene terorističnih dejavn0 brez dosedanjih birokr skih zapletov.