6G1002UC
ionja knjižica
PRI.t.ukSKI DNEVNIK
*A*(P!'lC,ana v fiotovlnl Dostal& 1 grupo.
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 27 (9939)
TRST, četrtek. 2. februarja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiska) v tiskarn) «Doberdob» - ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
«1« V, ,*»	/ *
i * w -	Mm.?, 1 jr
***r" —«-*
I ti?* M
“	v iifii.uftiTliiiiiiiil ~i Vir* 1
it
PRED JUTRIŠNJO SEJO DEMOKRŠČANSKEGA VODSTVA
‘Močna skupina poslancev kd nasprotuje
SKLEPANJU VLADNE VEČINE S KOMUNISTI
t« tajnik PSDI Romita ponovil Andreottiju zahtevo po organski vladni večini cl 5 komunisti, s katero naj bi se vlada stalno posvetovala - Spori v PSI
j
W oj]* . ~ Napoved, da se .jutri sestane demokrščansko vodstvo, ki k'Lij nv j1''0 o spremembi linije glede sestave vladne večine, je vzbu-y demekrščanskimi poslanci pravo nevihto. Sum, da utegnejo arcagnmi Andreotti na seji vodstva sprejeti zamisel (in
r#,li, Kritik in bojnih napove s( W/'v se zdi, da so clemokr-ii1 Sl. . Roditelji lo predvidevali in P 'eter . . ? na'asč sklicali na pred-
0	nW|,p i,eje vodstva svoje parlamen-
r KkUpii,f'
p lilo D*c;1*’ec':-0n'u se je veliko štein lrjne atlcev KD izreklo proti vsa-tf, ®i. Mnu. ^'razumevanju s komuni-i.! Ce n<i sieet- dejal, da si želi rti katerii,'n. v°Jite'v, vendar ocene ne sj* tej j,. *supnib anket, po katerih drffctjeU na morebitnih volitvah «dst. pl“ ft^totkov glasov (KPI 38 Ji Ndšt-.lf Pa Komaj 5 ah G odst..), to, L 'dajo za »parlamentarno ba * k) ^ mamilo, ji daje p?guma rt “Lorda . Je nieno nepopustljivost, siijie pl81 Poslanci KD želijo, da bi
1	Ndaiio"1'1?0!15 5,3 sestavo viade še j« 'ahWVala' ker bi (kdove?) K D v« 8tfankePrlSilila s°eialist.e in laične lili de]u; . ’ Ki se boje volitev, naj so-I % z njo v vladi in tako spra-p K^niste v podrejeno vlogo. jK Holijp . ol> že. poslanci KD so Pic-jjjl Mtšm Jasn° povedali, da vodstvo
jPoljtjA an'ma pravice spreminjati fe ta I!Sg.a okvira pogajanj*, ker 'jeip . 8vir bil določen že na zad-*'(W>11g.‘'e8u stranke. Če Moro ali #i vJ^P' hočeta spn-razum o vlad-«li Kres. c.111 s KPI. naj skličeta kon-4||J	, anfanijev pristaš Pezzati je
‘Sito j aP.^u Poslancev KD povedal, storaff “ji sklican kongres tudi pred 'Pj ®j. o vladah leve sredine.
L1' fhtvi „1 ‘ h-evo ostalih strank) o vladni večini s komunisti, je sprožil
H1 li, gePa? Kritik in bojnih napove---------------
^S i-7	zt*‘’ da Sl> demokr- Po sejali poslansko in senatorske
.......... skupine se vsekakor zdi, da v petek ne ba vodstvo stranke izreklo zadnje besede, pač pa bo sklicalo še vsedržavni svet stranke, kjer naj bi se pomerili pristaši sporazuma s komunisti in pristaš; predčasnih volitev.
Glede tega, kakšna naj bi bila morebitna vladna večina s komunisti, se zdi, da je Andreotti zagovarjal z Romito zamisel o resoluciji o zaupnici vladi, ki naj bi jo podpisali načelniki vseh parlamentarnih skupin.
Romita je časnikarjem, po srečanju z Andreottijem, dejal, da ima občutek, da se Andreotti čuti »vezanega* in da nestrpno čaka na zaključke seje vodstva KD. Socialdemokratski tajnik je vsekakor formuliral v svoji izjavi, kakšna naj bi bila vladna večina, v kateri naj bi sodelovala tudi KPI; «Vladoa večina naj podpira vlado, ko se bo slednja lotila najbolj perečih. vprašanj. Obenem naj bo vladna večina soodgovorna za izbire vlade, ki se
mora z njo predhodno posvetovati, z njo ptieučitj načrtovane pobude. Vladna večina mora imeti tudi možnost, da nadzoruje dejavnost vlade na način, ki je pač tipičen za vladne koalicije. Skratka taka vladna večina mora izpolnjevati svojo dolžnost, obenem pa ji morajo biti zajamčene njene pravice*.
Polemike zadnjih dni s komunisti zaradi Craxijevih izjav so narekovale večjo previdnost uvodniku glasila PSI »A.vanti*, ki tokrat meni. da je KD «modro ravnala*, ker je sklicala sejo vodstva. Glasilo PSI opozarja na dejstvo, da so za apolitični sporazum* KPI, PSI, PRI in PSDI, se pravi skupina strank, ki razpolaga v parlamentu z rahlo večino. To naj KD upošteva.
Predlog PSI .je vsekakor obrazložil Claudio Signorile, ki poziva KD, naj sprejme oblikovanje vladne večine, k; «naj ustreza nujnostnemu stanju*. V tej večini naj bi socialisti predstavljali »vzajemno jamstvo* tako do KD ket do KPI.
Ta linija pa ni po godu pristašem struje, ki. jo vodita De Martino in Manca. Zbrala sta na skupščini struje nad 500 aktivistov in odločno napadla linijo «osi» Craxi - Signorile. češ da gre za »stalno in nepo-
trebno nihanje*, Craxija pa obtožujejo, da se je zamisli o vladi narodne enotnosti odpovedal še pred začetkom pogajanj, potem ko je to vlado zahtevala socialistična stranka vse prejšnje leto.
CANDIDA CURZI
Atentat v Bejrutu
BEJRUT — Tri osebe so izgubile življenje v atentatu, do katerega je prišlo včeraj pred bejrutskim kinom «Byblos». Kot kaže, je nekdo vrgel ročno bombo iz mimo vozečega avta. Menijo, da je bil atentat, pri katerem ,je bilo tudi dvanajst ranjenih, naperjen proti lastniku kina, ki je znan pristaš bivšega predsednik;' republike Sulejmana Fran-gieja. Ne izključujejo pa možnosti, tla so teroristi hoteli izvesti atentat na osrednji sedež libanonske falange, ki je prav v neposredni bližini.
MADRID — Madridski dnevnik »El Pais* objavlja vest, da so neznanci streljali proti stanovanju neofrankističnega vodje Manuele Praga Iribarna. generalnega tajnika koalicije strank «Alianza po-pular*.
>dala navaden kongres, saj je 1 V0 ; razPrfiva šest dni in sam
rešitv je ,S°v°ril sedem ur.» Druge
hska „n‘- Pravi Pezzati, razen pri-■■ 1 na .........,.... ’ .	__
14 *Le,"n ,a laične skupine in sociali J’ 1. ta|c^J Ukažejo nekaj dobre volje, u ihto JP. Primejpu bi jim za obnov-S^ ohdarnost lahko ponudili celo
Nvdstv° vlade.
Wrj v. teh besedah slutijo neka-,|hjrBJuf pogovorov, ki so se vče-; S 7PIetl‘ med Andreottijem, Mo-J “1) in a~ca8nini jem ter Romito (PS \ [Nm* nt)ne.iem (PLI). Morda de-5 1 tžko s^' voditelji preverjajo, ali *i) vlada (KD, socialisti in lai-j jzreCna 'Požna. Verjetno ni, vendar laičnjif *2.iave voditeljev manjših Jjjij,,]. 8teank lahko prepričajo tudi ^sk , zakrknjene člane demokr-te rn0®g.a vodstva, katerim bi Mo-a Priznati, da so vse poti •Usti. f>anc' razen večine s komu-
•luiiniiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiilHnAiiiiiittmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinitiiiiniiiiiiiiiiiiiii
LAMA, MACARIO IN BEN VEN UTO V FIRENCAH
Terorizmu se je mogoče zoperstaviti samo s politiko socialne pravičnosti
Tau
*ke sit* Se -ie izrekel na seji poslan-I feal rtPlI?e morotejec Rosati, ki je ^5o ,a ie «vstop KPI v vladno ve-Mitv^Pa alternativa predčasnim a>>- KD nad tem ni navdu-s ,ll0(l;iljuje Rosati, vendar se ^^Ve"aVedati' ha «so višji interesi 'li Pred interesi oseb, skupin
B1 ava na seji poslanske sku-U -ie hila ostra, vendar je Ni da kljub vsemu niso odo-N Se - jdAnega dokumenta. Pic-*tvu Je samo obvezal, da bo vod-^	mnenja skupine, ni
tw„a: aH jih bo tudi podprl.
mislijo senatorji, ki so na JV) sl, Sestanku dejali, naj vodstvo vi' turi8 v P1'1-0601 vzdušju. Sena-Ngf. a' nasprotujejo morebitnemu bi]D u stranke, ker bi nekaj take-
^ Ztfrkl i ^nn*innl,v
zSolj «norost».
C|ai>dio Signorile (PSI)
PRISOTNI SO JUŽNI JEMEN, SIRIJA, LIBIJA IN ALŽIRIJA
Danes vAlžiru vrh «fronte trdnosti»
V Kairu obnovitev pogovorov v okviru mešane vojaške komisije
Sindikalisti Macario, Lama in Benvenulo za govorniško mizo v florentinski kongresni palači (Telefoto ANSA)
Pie»luigi Romita (1’SDI)
FIRENCE — «Kaj je za vogalom?*, je vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo in nanj odgovarjajo sindikalni voditelji odločno: za vogalom italijanske bodočnosti je predvsem enoten delavski razred, ki bo še naprej ščitil demokratične pridobitve in obenem zahteval uresničenje nove, pravične gospodarske politike, ki naj razreši pereča vprašanja zaposlovanja in s tem odoravi socialne klice nasilja, prevratništva in terorizma.
To so poudarili voditelji federacije CGIL - CISL - UIL v kongresni palači v, Firencah, na manifestaciji predstavnikov delavskih in tovarniških svetov proti terorizmu in popuščanju prevratniškim silam.
V svojih posegih so se Lama, Macario in Benvenuto dotaknili škandaloznih razsodb v Tridentu in Rimu in poudarili, da morajo <ftiti sodniki neodvisni, ker je to njihova pravica, vendar te neodvisnosti nimajo v odnosu do ustave, ki je za vse veljavno protifašistično vodilo*. Lama je dodal, da ima v demokatič-nem režimu ljudstvo pravico in dolžnost, da kritizira sodnike, posebno še, če ti s svojo bojazljivostjo kloni jo iz strahu zahtevam teroristov.
Toda vprašanje terorizma in nasilja v Italiji ni mogoče rešiti, če politične sile ne bodo sposobne re siti splošnih vprašanj gospodarstva in torej vprašanja vlade. Glede gospodarstva so sindikati mnenja, da bo nova vlada morala sprejeti zahteve delavcev, ki težijo po večji zaposlenosti in ne po večjih zaslužkih. Italija torej potrebuje novo vlado, ne pa novih volitev, ki bi ničesar ne spremenile. Macario je pri tem še posebej pozval stranke, naj ne slepomišijo ob vprašanj ih formulacij, kot so »programska ali politična večina*, saj mora biti vsakomer. jasnOj da je večina, ki se je zares dogovorila o nekem programu, tudi politična.
Benvenuto, pa tudi drugi, so še
posebej zahtevali, naj v vladnem programu jasno definirajo vprašanje sindii alizacije in demilitarizacije policije, kar spada v okvir širše demokratizacije in jamstev, da bo mogoče zatreti in preprečiti raz-
raščanje terorističnega nasilja in pre vra tni št va.
Florentinskega zborovanja so se udeležili tudi predstavniki toskanskih deželnih in mestnih oblasti.
(st.s.)
ALŽIR — V okviru alžirske konference, ki se je udeležujejo države tako imenovane «fronte trdnosti*, ki se je včeraj spet začela v Alžiru, so izdelali osnutek politične deklaracije, ki jo bodo predložili zunanjim ministrom Sirije, Alžirije, Libije in Južnega Jemena ter predstavnikom Organizacije za osvoboditev Palestine, nakar jo bodo izročili državnim poglavarjem, ki se bodo sestali danes.
Medtem je prispel v Alžir sirski predsednik Asad, ki je ob svojem prihodu dejal, da je zelo optimistično razpoložen glede rezultatov konference. «Arabske države gledajo na alžirski vrh z velikim zanimanjem in nestrpnostjo* je dejal sirski predsednik.
Libanonski dnevnik «As Safir* objavlja medtem iraški načrt, pri tem naj omenimo, da Irak v Alžiriji ni prisoten, ki naj bi bil nekakšna alternativna formula za politično deklaracijo, ki jo bodo sprejeli danes. Osnutek iraškega predsednika Al Bakra, pravu libanonski dnevnik, sploh ne omenja Sad atove ga potovanja v Jeruzalem ter je zelo meglen kar zadeva odnose med »fronto trdnosti* in Egiptom. V Tripolisu so decembra predstavniki drugih a-rabskih držav sklenili prekiniti diplomatske odnose s kairsko vlado.
Egiptovski zunanji minister Kamel se je sestal včeraj z ameriškim državnim podtajnikom Alfredom Ather-tonam, kateri mu je predložil nekatere «nove izraelske misli*, ki naj bi pripomogle L. premostitvi sedanjega obstoja v pogajanjim med Kairom in Tel Avivom. Ob koncu pago varov, ki so trajali dobro uro je Atherton dejal, da je še vrsta nasprotij, ki jih bo treba premostiti in da je nrav to cilj pogajanj, v katerih imajo ZDA vlogo posrednika.
V	Kairu so se medtem spet sestali izraelski in egiptovski predstavniki v okviru mešane vojaške konference. Delegaciji vodita kot že pred časom egiptovski minister za vojno Gamaši ter izraelski obramba minister Weizman Stališča obeh držav so si še vedno zelo narazen in v egiptovskih krogih upajo, da bo skorajšnje potovanje predsednika Sadata v IVashington premaknilo položaj z mrtve točke. Egiptovski predsednik ic pred odhodom v ZDA podčrtal, da je pripravljen privoliti v nekatere koncesije v prid izraelski varnosti, vendar pod pogojem, da to ne ogroža egiptovske suverenosti.
Egiptovska tisk je mnenja, da bo Sadat v Združenih državah obravnaval predvsem vprašanje Palestincev ter način za njegovo rešitev. Kar zadeva položaj na Sinaju pa so egiptovski časopisi mnenja, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da bo Izrael prisiljen popustiti in se umakniti z zasedenega ozemlja.
V	drugih državah. k: jili 1» Sadat obiskal, si bo egiptovski predsednik skušal zagotoviti podporo svoji politiki. Tako je že pred časom poslal Evropski gospodarski skupnosti pismo, na katerega je prejel «spo-'budn» odgovor. V Bukarešti pa bo Sadat skušal zvedeti od Ceau-sesca, kakšne so možnosti, da Sovjetska zveza prevzame aktivnejšo vlogo pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu, (if)
ska revolucionarna skupina Voditelji te skupine, ki se imenuje «EBIAN* (Revolucionarna armada za osvoboditev baskovske dežele), naj bi izjavili, da so v stikih z irskim indipendentističmm gibanjem (IRA) in z italijanskimi rdečimi brigadami.
Fašisti na zatožni klopi
Zaključena konferenca o bodočnosti Rodezije
LA VALLETTA — Konferenca o bodočnosti Rodezije, ki so se je u-deležili ameriški veleposlanik pri OZN Andrevv Young. britanski zunanji minister David Ovven ter predstavnika nacionalne fronte Zimbabveja Jošua Nkomo in Robert Mu gabe se je zaključila včeraj brez vidnih uspehov. Sklepni komunike omenja sicer prisrčno vzdušje, vendar je takoj postalo jasno, da je kamen spotike prehodno obdobje, preden bi črna večina prevzela o-blast. Anglo - ameriški načrt predvideva namreč, da bi v tem obdobju prevzela vojaško oblast mešana sila, v kateri bi bili tako pripadniki bele manjšine, kot pripadniki afriške večine, nadzorovali pa naj bi jo čete Združenih narodov.
Predstavniki ljudstva Zimbabveja pa zahtevajo, naj vojaška oblast preide takoj v roke afriške večine.
»lUUIIIIIimilllimilllUIIHIIIUIIIIIIIIIIIIMlIlHIIIIHHIMIIIIIMMMHHmMHimHMMMmMMIimilimlUimmiMII
BEOGRAJSKA KONFERENCA V SLEPI ULICI?
Predlog neuvrščenih na KEVS o vsebini sklepnega dokumenta
Prve reakcije delegacij so zelo previdne
BEOGRAD - Predstavniki nevtralnih jn neuvrščenih držav na beograjskem sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi so sprožili nov poskus. da bi premaknili delo konference z mrtve točke, na katero je zašla pred dvema tednoma: pripravili so osnutek sklepnega dokumenta, ki naj bi služil kot: »osnova za razpravo*. Dokumenta sicer niso uradno predložili, pač pa neformalno izročili v proučitev vsem delegacijam.
Z razliko od sovjetskega predloga sklepnega dokumenta, ki je obsegal pičli dve strani in pol in je popolnoma ignoriral nekatera vprašan ia, je dokument nevtralnih in neuvrščen'1 držav dolg in razčlenjen in zadeva vse točite, ki jih obravnava tudi helsinška sklepna listina. Vodilna misel v tem dokumentu je, da je bilo v izvajanju helsinških načel sice” veliko storjenega, da pa je treba šj veliko naporov za njihovo popolno ti-veljavitev. Dokument poudarja, da pomeni helsinška listina ustrezno vodilo v mednarodnih odnosih ter da je treba vsa načela, ki jih ta listina vsebuje, izvesti v praksi.
Prve neuradne reakcije na pobudo nevtralnih in neuvrščenih so — kot iz Beograda porora agencija ANSA — dokaj previdne. Delegati tako vzhodnega kot zahodnega bloka so soglašali
MADRID — Tednik cCambio lfi» objavlja v zadnji številki vest. da je bila ustanovljena nova baskov-
Prisluškovalne afere prisilile obrambnega ministra Zahodne Nemčije Lebra k odstopu
(Od dopisnika Tanjuga
posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Obrambni minister ZR Nemčije Georg Leber je včeraj povsem nepričakovano ponudil kanclerju Schmidtu svoj odstop. Nepričakovano — samo zato, ker je še v torek zvečer slavil svojo pomembno zmago, potem ko se je ameriška administracija odločila, da bo v najmodernejši ameriški tank XM-1 vgradila 120-milimetrski top zahod-nonemške proizvodnje. S tem bo ZR Nemčiji uspel prvi pomembnejši prodor v območje oboroževalnega lob-byja, ki skrbi za izpolnitev zahtevnih želja armad NATO. Dogodek so v Bonnu proslavili s šampanjcem in pripisali odločitev Carterjeve administracije, ki pa jo mora potrditi še senat, osebnemu prizadevanju ministra Georga Lebra. V noči od torka na sredo se je moralo zgoditi nekaj, kar je Lebru, kljub, temu blestečemu mednarodnemu uspehu, dokončno izpodneslo tla.
Predstavnik za tisk bonske vlade Klaus Boelling je včeraj popoldne po maratonski seji Schmidtove vlade prebral nekaj skrbno in skrajno zamotano sestavljenih vrstic, ki naj pojasnijo vzroke Lebrove ostavke. Minister je namreč izvedel, da je vojaška protiobveščevalna služba (MAD), ki sodi v njegovo pristojnost, Večkrat nastavljala prisluškovalne aparate v miniaturni izvedbi, tako imenovane »stenice*, v stano-
vanja in poslovne prostore »sumljivih* oseb. Potem ko je v torek zve. čer o tem dobil potrebne dokaze, je Georg Leber moral priznati, da v parlamentarni razpravi o proračunu, ki je bila prejšnji teden v Bundestagu, ni govoril resnice. Na prodorna vprašanja demokrščanske opozicije o številnih aferah zadnjega Č8sa — od vohunske afere Lutze do prisluškovanja njegove osebne tajnice, je namreč kategorično odgovarjal, da v njegovi pristojnosti razen že znanih, ni bilo nobenih drugih primerov protizakonitega prisluškovanja. Poročilo, ki ga je po vsem sodeč prejel v torek zvečer, je te njegove trditve postavilo na laž.
V krogih političnih opazovalcev v Bonnu že dalj časa prevladuje prepričanje, da so bili dnevi Lebrove-ga ministrstva že tako ali tako odšteti. To prepričanje se' je posebej utrdilo potem, ko je minister z začetniško nerodnostjo poskušal s sebe sprati odgovornost za zlorabe obveščevalnih služb. Leber je zagrozil parlamentu, da bo, v primeru če se bodo napadi na njega nadaljevali, posegel po «skritih predalih* in skrinjah in potegnil iz njih dokaze o tem, da ro se podobnih nezakonitih metod posluževale tudi prejšnje bonske vlade. Hkrati ko je pomahal s to grožnjo, pa je Leber poskušal potolažiti svoje nasprotnike, češ, če boste solidarni, bomo
umazano perilo pustili v zaprtih predalih!
Schmidt je po besedah predstavnika za tisk Boellinga na zadnji seji vlade zaprosil Georga Lebra naj o svoji odločitvi, da se umakne še razmisli. Baje je kancler ministru zagotovil da še naprej u-živa njegovo popolno zaupanje, vendar pa je lem zagotovilom težko verjeti. Prei bi lahko rekli, da je za Schmidta Lebrov vse prej kot prostovoljni odhod znanilec sren kega poraza in znamenje izčrpanosti bonske vlade, ki se že tedne in mesece poskuša izviti iz bolj ali manj briljantnih političnih škandalov. Taktika izčrpavania, ki se je poslužuje opozicija je Helmutu Kohlu in Franzu Josefu Straussu z odstopam Georga Lebra navrgla prvi pomembnejši uspeh. Za politično vzdušje zadnjih mesecev v ZR Nemčiji značilen paradoks je v tem, da je opoziciji uspelo spraviti na zatožno klop Schmidtove ministre (najprej Maihoferja, potem pa Lebra) zaradi tega, ker so se zavestno ali pa brez vednosti (ko so podrejene službe delovale na svojo roko) posluževali sredstev, ki bi jih opozicija rada celo uzakonila. Kancler Helmut Schmidt je napravil še zadnji poskus, da bi Lebrov odhod razbremenil »škandaloznih* primesi in ga uokviri' v nekakšna širša in skupna prizadevanja tako imenovanih »demokratov* za umiritev in stabiliza-
cijo političnih razmer v ZR Nem čiji. Takoj potem, ko mu ie Leber ponudil odstop, je Schmidt povabit za čelrek dopoldne na razgovor predsednike vseh političnih strank in predsednike parlamentarnih frakcij. V takšnem krogu naj bi Georg l.clier podal zaupno poročilo o clc lovanju vojaške protiobveščevalne službe in o motivih za svoj odstop, med katerimi je na prvem mestu baje želja, da se politične in strankarske razprtije ne bi prenesle tu di v Bundešvvehr. V od ji opozicije Helmut Kohl in Franc Josef Strauss sta kanclerjevo povabilo gladko za vrnila, češ, da gre za zadevo, ki je v izključni pristojnosti in odgovornosti vlade in si torej m treba deliti odgovornosti kot je bilo to v primeru ugrabitve industrialca Hansa Martina Schleyerja, ko so »demokrati* delovali v skupnem kriznem štabu. Kot poskus odvrniti pozornost z osrednjega dogodka in motivov za Lebrov umik si je mogoče razlagati tudi sporočilo z vladne seje, da bosta iz Schmidtovega kabineta v kratkem izstopila še dva ministra: minister za gradnje Ravens in minister za raziskovalno delo in izobraževanje Rhode. ki bosta prevzela druge odgovorne funkcije v social demokratski stranki. Odhod teh dveh ministrov je bil resnično načrtovan že vnaprej in ni v nikakršni zvezi z umikom Georga Lebra.
IVO VAJGL
v ugotovitvi, da gre /.a kompleksen dokument, ki ga ni mogoče kar tg*iwf
oceniti, ampak ki terja poglobljeno in skrbno analizo. Po mnenju zahodnih opazovalcev ne more biti doku meni docela sprejemljiv niti za eno. niti za drugo stran, lahko pa pomeni učinkovit pripomoček za izhod iz* sedanjega zastoja. V istih krogih —■ po poročilih ANSA — pravijo tudi. na se beograjska konferenca nikakor ne bo mogla Zaključiti ob predvidenem roku sredi februarja, (trn)
Medtem ko se v Firencah nadaljnje proces zaradi umora sodnika Occor* sia, na katerem je glavni obtoženec »vojaški poveljnik ordine nuovo* Pier-luigi Coiicntclli (ki ga vidimo ne sliki — telefoto ANSA), so tudi v drugih italijanskih mestih v teku važni procesi, na katerih sedijo fašisti na zatožni klopi. V Bariju se ja < osmimi oprostitvami in šestimi milimi obsodbami zaključil proces proti mladim fašistom zaradi obnovitve fašistične stranke, tik pred zaključkom na. je tudi proces v Brescii prod Fumasalliju in njegovi prevratniški organizaciji MAR. saj je sodišče od včeraj zjutraj v posvetovalnici. V Bo hijtni pa se je včeraj začel proces zaradi atentatov, .ki so jih zakrivili pripadniki »ordine nero». Končno so fašisti na založni klopi tudi v Ca-lanzaru na procesu zaradi poknla na Trgu Fontana, kjer pn trenutno oh splošnem nezanimanju še vedno razpravljajo o «alibiju» anarhista Val-prede.
Podrobnejše vesti objavljamo na zadnji strani.
Odmevi na nedavne Innizijske dogodke
BRUSELJ — Socialisti devetih držav EGS so poslali tunizijskemu predsedniku Burgibi protest ob aretaciji tunizijskih sindikalistov in o-benein obsodili represijo med nedavnimi dogodki v Tuniziji.
Predsednik socialistične skupine v evropskem parlamentu Ludwig Fel lermaier pa zahteval v svojem telegramu predsedniku Burgibi takojšnjo osvoboditev podpredsednika mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov (CISL) in drugih sindikalistov, da se omogočijo pogovori z delavskimi predstavniki.
Včeraj pa je približno 80 arabskih študentov in delavcev, v večini Tunizijcev.. za dve uri zasedlo tunizijski konzulat v Bruslju. Mirna zasedba v znak protesta zaradi krvavih dogodkov v Tuniziji: se je zaključila z demonstracijo pred tunizijskim veleposlaništvom. Demonstranti so nosili transparente z gesli prati tunizijskemu režimu in z zahtevami, da se osvobodijo aretiranci.
Mali vrh OPEČ
ŽENEVA — Včeraj se je v nekem ženevskem hotelu zaključil mali vrh organizacije držav izvoznic nafte (OPEČ). Ministri Saudske Arabije, Kuvajta, Irana, Iraka in Venezuele niso seznanili javnosti z nobenim izrednim predlogom.
Generalni tajnik organizacije Ali Jaliidi je le izjavil, da so proučili probleme izvoza surov e nafte iz držav Perzijskega zaliva in so se seznanili z izrednim in težavnim položajem Kuvajta ter z ukrepi, ki jih namerava izvesti ta država za prebroditev trenutnega stanja.
Suarez obišče Jugoslavijo
MADRID — Kot poroča španska tiskovna agencija «EFE», bo predsednik španske vlade Adolfo Suarez v prihodnjih dneh obiskal Poljsko in Jugoslavijo. Suarez bo tako prvi predsednik španske vlade, ki je kdaj obiskal kako vzhodnoevropsko državo.
KOPENHAGEN - Danski pni mi nister Anker Joergensen odpotuje 21. februarja na tridnevni uradni obisk v ZDA, kamor ga bo pospremil zu aanji minister Knud.B, Andersen.
Preiskava o podelitvi montažnih hišic v občini Majatio
Polemika tudi okrog norveških montažnih hiš
VIDEM — Videmski preiskovalni sodnik dr. Formaio je včeraj zaslišal štiri osebe, katerim je — po še vedno nepotrjenih vesteh — v prejšnjih dneh poslal sodna obvestila, ker so osumljene, da so jim bile po potresu 6. maja nezakonito dodeljene montažne hiše, do katerih bi ne imeli pravice. Gre za občinskega tajnika v Majanu Gina Trinca, za občinskega odbornika občine Majano Riccar-da Bertolija in za funkcionarja Luciana Rossija in Pia Scruz-zija. Vsi štirje so pokazali sodniku dokumentacijo o izročitvi montažnih hiš. Sodni obvestili zaradi enakega kaznivega dejanja sta baje prejela todi župan Majana Bandera, ki je bil pred kratkim V Savoni obsojen na sedem let in pol zapora zaradi izsiljevanja ter njegova žena.
Norveški tvrdki, ki izdelujeta montažne hiše, sta medtem demantirali trditve, da bi dobava teh hiš Furlaniji potekala kakorkoli mimo zakonskih predpisov. Norveški dnevnik «Dag-bladet* je v prejšnjih dneh objavil članek svojega posebnega dopisnika, ki med drugim prinaša intervju z videmskim preiskovalnim sodnikom dr. Formatom. Slednji naj bi norveškemu časnikarju dejal, da »ni bilo mogoče sklepati pogodb v Furlaniji, ne da bi se posluževali nezakonitih metod*. Po pisanju lista naj bi sodnik nameraval zahtevati od norveških tvrdk celotno dokumentacijo o izročitvi montažnih hiš Furlaniji.
Prav v zvezi z norveškimi hišicami sta župana Bordana posl. Colomba (KPI) in Trasaghisa Tomat (PSI) objavila izjavo, v kateri obsojata poskuse, da bi v škandal vpletli občinski upravi. Med obema občinama in norveškima tvrdkama ni bilo namreč nobene povezave, kajti v Bordariu in Amaru je norveške hišice izročil vladni komisariat za potresno področje, ki je sam poskrbel za nakup, v Trasaghisu pa so prejeli montažne hiše direktno iz Norveške kot darilo norveškega kralja. (tm)
I
I
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
2. februarje
NA SINOČNJEM ZASEDANJU V SESUANU
Skupščina Kraške gorske skupnosti je odobrila proračun za leto 1978
Da bo delo steklo, je nujna odobritev dvojezičnega statuta
Včeraj je bila na sedežu turistične ustanove v Serijami skupščina Kraške gorske skupnosti, katere so se i deležih predstavniki občin Do berdob, Devin - Nabrežina, Foljan Redipuglia, Tržič, Repentabor, Rinke, Zagrjj, Dolina, Sovodnje, Zgo nik in Trt . Najprej je predsednik skupnosti Miloš Budin orisal delovanje v prejšnjih mesečih. Svetovalce je seznanil o sestankih, ki so jih imeli predstavniki KGS s predsednikom deželnega sveta Pittoni-jem in načelniki političnih skupin deželnega sveta. V nadaljevanju je še podčrtal na izreden uspeh, ki ga je bilo deležno diskusijsko srečanje o prihodnosti kraških gozdov v Rep-nu, pri organizaciji katerega je bila soudeležena tudi KGS.
Glavni točki dnevnega reda pa sta bili odobritev obračuna za leto 1976 in proračuna za poslovno leto 1978. Obračun za leto 1976 je bil soglasno sprejet, pripomniti pa je treba, da ni bilo v tem poslovnem obdobju nobenega izdatka. Poudariti je treba vse težave, s katerimi se KGS vsak dan sooča: najnujnejše in najvažnejše je seveda vprašanje statuta, ki ni bil doslej še odobren, tako da je praktično vsa dejavnost skupnosti ohromljena.
Odobren je bil tud j proračun za leto 1978. KGS bo imela na razpolago 276.045.750 lir, kar pa je za družbenogospodarski razvoj tržaškega in goriškega Krasa odločno premalo. V razpravo o tem vprašanju so posegli tržaški odbornik za splošne zadeve Abate, predstavnika SSk Terčon in PSDI Zanevra, ki so izrazili določene pridržke in so se zaradi tega prj glasovanju vzdržali. Poslanec Albin Škerk pa je še enkrat opozoril vse svetovalce na težave, v katerih deluje KGS, zaradi česar je potrebna še večja skupna angažiranost, da bodo izpolnjeni vsi cilji, ki si jih je skupnost zastavila. Za proračun se je izrazil tudi re-pentabrskj župan Pavel Colja, nakar je sledilo glasovanje. Proračun je bil s 24 glasovi odobren, vzdržali pa so se štirje svetovalci.
Med drugim je glavna skupščina odobrila še vrsto sklepov. Imenovala je tudi prevajalko, to delo so poverili dr. Mari Debeljuh por. Poldini. Za uradnika KGS je bil imenovan Raimondo Carli, za preglednike računov pa so izvolili Bruna Beltra-minija, Albina Škerka in Gina Sac-cavinija.
Ghcrsi in Mari ono na obisku v Kopru
Včeraj sta se v Kopru sestali predstavništvi tržaške pokrajinske uprave in slovenskih obalnih občin. Tržaško pokrajino sta zastopala predsednik Ghersi in podpredsednik Martone, obalne občine pa predsednik skupščine Branko Furlan in predsednica izvršnega sveta Tatjana Kosovel. Razpravljali so o vprašati iih. skupnega interesa in tudi o bližnjem obisku delegacije skupščine obalnih občin v Trstu: govorili so tudi o vprašanju ribolova v Tržaškem zalivu. Predstavniki skupščine obalne skupnosti so zagotovili, da bodo posredovali pri pristojnih o blasteh za čimprejšnjo rešitev vprašanja ribolova v tržaškem zalivu: vsekakor na so pristojne oblasti SRS }■) sporočile, da so iz Jugoslavije že odposlali obvestilo, s katerim se dovoljuje italijanskim ribičem ribolov tudi na področju jugoslovanskih teritorialnih voda. kier so lahko ribarili vse do sklepa nove mednarodne pogodbe.
Obnovljena deželna komisija za zadružništvo
Deželni odbornik za delo, družbeno skrbstvo in izseljenstvo Dal Mas je včeraj umestil obnovljeno komisijo za zadružništvo, ki jo predvideva deželni zakon št. 4 iz leta 1968. Prejšnjim članom je bil mandat potekel že 1976. leta, a so ga jim podaljšali zaradi potresa. Novo komisijo, kj ji predseduje sam odbornik, sestavljajo Romano Burelli, Dio-nisio Moraš, Saverio Giacchetti, Gi-no Meneghesso, Gianfranco Mejorin, Sergio Basso, Riccardo Fioretti, Marino Piani, Giovannj Bego, Gianni Marostegan, Giovanni Flora, Lucio Tolloi, Lino Crevatin, Aldino Cisilino, Saule Caporale, Giorgio Gionchetti, Vincenzo Selan, Orlando Fioretti, Orfeo Salvador, Gastone Andrian, Aldo Buiatti, Costantino Ghersa, En-rico Tosoratti ter deželni funkcionarji Oberdan Pierandrei, dr. Bruno Milio, dr. Lorenzo Guglielmotti in dr. Pier Serafino Grilli. Med namestniki je bil imenovan tudi predsednik tržaške Kmetijske zadruge in podpredsednik Kmečke zveze Dušan Kodrič.
Ob umestitvi je odbornik Dal Mas poudaril pomembnost zadružništva v naši deželi in njegovo vlogo pri blažitvi izseljenstva in mladinske brezposelnosti.
Tudi letos v Jugoslaviji bencinski boni za tuje turiste
Tujim avtomobilistom bodo tudi letos v Jugoslaviji na voljo bencinski boni po znižani ceni. Vest je prišla s torkove seje Zveznega odbora za turizem v Beogradu, ki jo je vodil predsednik odbora in član Zveznega izvršnega sveta Milan Vukasovič. Ben cin na bone bo za 20 odst. cenejši, bone pa bodo delili pri Avto moto zvezi ter pri menjalnicah. Kakor je
zagotovil predsednik Vukasovič, bo razdeljevanje bonov letos bolje urejeno kakor v prejšnjih letih. Na seji so nadalje sklenili, da bo vsak tuji avtomobilist lahko nabavil po znižati ceni do 450 litrov goriva, (za motoriste je predviden kontingent 150 litrov), količina pa bo odvisna od trajanja njegovega bivanja v Jugoslaviji.
Rajonska konzulta zavrnila predlog občinskega proračuna
Rajonska konzulta za Novo mesto - Novo mitnico je na svoji zadnji seji 27. januarja zavrnila z večino glasov predlog občinskega proračuna za leto 1978, ker ne vsebuje nobene rešitve za mnoge pomanjkljivosti pri javnih storitvah v mestnem središču. Po mnenju rajonskega sosveta bi morala občina o-dobriti dokončno urbanistično varianto o javnih storitvah in podrobnost ni načrt za mestno središče, kot pogoj za vključitev proračunske postavke, s katero bi vsaj začeli pokrivati potrebe po otroških jaslih in vrtcih ter po javnih zelenih površinah, ki jih konzulta že dolgo zaman prikazuje.
• Zveza brezposelne mladine obvešča, da bo v petek, 3. februarja, - ob 17. uri v prostorih sindikalne organizacije UIL (Trg Papa Giovanni 6) skupščina brezposelnih mladincev. Vablje. ni prizadeti in vsi, ki jih problem zanima.
Shod KPI o krizi mestnih bolnišnic
Jutri, v petek, ob 19. uri bo v konferenčni dvorani splošnih bolnišnic, Ul. Stuparich 2, na. pobudo avtonomne federacije KPI javni shod na temo »Mestne bolnišnice v krizi: komunisti sprožili zdravstveno akcijo*. Uvodne besede bo spregovoril upravni svetnik splošnih bolnišnic Mario Francescato, zasedanje pa bo zaključil deželni svetovalec Claudio Tonel.
• Pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine bodo danes v prostorih krožka ACLI-Fanin, šentjakobski trg 15, odprli razstavo na tem0 »Problemi stanovanj in javnih služnosti v četrti*.
Razstava bo odprta danes in jutri, manifestacijo pa bo zaključilo javno zborovanje, ki bo v krožku Fanin jutri ob 18.30.
Začetek zasedanja prizivnega porotnega sodišča
Včeraj se je v velikj dvorani tržaške sodne palače začelo prvo letošnje zasedanje prizivnega porotnega sodišča.- Prvi na dnevnem redu je bil proces proti tržaškemu anarhistu Claudiu Venzi, ki je obtožen spodbujanja vojakov k neposlušnosti. Včeraj je tožilec zahteval potrditev prvostopenjske razsodbe, s katero ie bil Venza obsojen na 10 mesecev in 20 dni zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Proces se nadaljuje jutri.
Na dnevnem redu tega zasedanja
je kakih 10 procesov, med katerimi je nedvomno najvažnejša prizivna razprava proti poveljniku tržaške Rižarne Josephu Oberhauserju, ki bo na sporedu 28. t.m. Sodnemu zboru bo prisostvoval dr. Egone Corsi, poročal bo svetnik Ettore del Conte, porotniki pa bodo Silvano Stefani, Gianfranco Spangaro, Pierino Zulia-ni, Giovanni Stefanacchia, Giansi-sto Furlano in Vasco Feri. Tožilec bo dr. Umberto Ballarini.
Pomoč Kmečke zveze oškodovanim po bencinovodu
Kmečka zveza poziva lastnike zemljišč, po katerih bodo speljali benci-novod družbe «Aquila'» in ki imajo v zvezi z določitvijo pravične odškodnine posebne probleme, glede na značilnost zemljišč (žlahtne kulture, zazidljivost ipd.) in na potek služnosti (posebno razvrednotenje zaradi prečne razdelitve parcele, bližina hiše itd.), naj se oglasi j > čimprej v njenih uradih v Trstu, Ulica Cice-rone št. 8/B, kjer jim bodo nudili potrebne nasvete in pomoč.
IZREDNO DOBRO OBISKANA IN ZANIMIVA POBUDA NŠKJ
«Pot do odprte meje» v spominih dveh jugoslovanskih diplomatov
Dr. Joža Vilfan in dr. Vladimir Velebit v Kulturnem domu o pariški mirovni konferenci in londonskem sporazumu
Dr. V. Velebit, predsednik NŠK prof. Škerlj in dr. J. Vilfan
nMHiiiiiliiMiiMiiniiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiliuiiinniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
EVROPSKE DRŽAVE USTAVILE UVOZ
Pomaranče z oznako «Jaffa» zastrupljene z živim srebrom?
V tržaškem pristanišču ustavljenih 8000 ton izraelskih agrumov
Kaj se dogaja na evropskem trgu z izraelskimi agrumi? Okrog 20 držav na stari celini redno uvaža velike količine pomaranč, mandarin in grenivk izraelskega izvora in vsem tem državam so te dni prispela opozorila, da so izraelski agrumi zastrupljeni z živim srebrom. Struoeno kovino naj bi v sadeže vbrizgali a-genti nekega palestinskega komandosa, ki je baje podpisal opozorilna pisma kot »Arabska revolucionarna armada*. Vest o nevarnosti izraelskih agrumov za človeško zdravje je bliskovito odjeknila po vsej Evropi, in s:cer toliko bolj; ker se je iz Nizozemsko ižvedelcr, da so v tamkajšnje bolnišnice sprejeli pet otrok, ki so kazali nedvoumne znake zastrupitve z živim srebrom.
Vest o zastrupljenih pomarančah je včeraj odjeknila tudi v Trstu, koder se odvija velik del izraelskih dobav agrumov srednji in severni Evropi. Države potrošnice so namreč rrtrvile uvoz, hkrati s tem pa je italijansko ministrstvo za zdravstvo odredilo posebno preiskavo. V skladiščih tržaškega pristanišča je okrog 8.000 ton agrumov izraelskega izvora. V glavnem gre za blago v tranzitu, saj Italija sploh ne uvaža pomaranč, določena količina agrumov pa je namenjena tudi na italijanska tržišča in samemu Trstu. Pri nas, kakor vemo, trošimo vsako leto večje količine grenivk izraelskega izvora, v nekaterih trgovinah in na občinski tržnici pa so v prodaji tudi pomaranče z napisom »Jaffa*. Vest o zastrupljenih agrumih nri bi
veljala le za pomaranče, vendar je tudi povpraševanje po agrumih in grenivkah in mandarinah izraelskega izvora na mah upadlo. Da se bodo skrbi lahko razblinile, bo treba počakati na izide preiskave. Vprašanje pa je, kako bo z 8.000 tonami izraelskih agrumov v luki. Bla go je razmeroma hitro k varljivo in preti nevarnost, da bo treba vsaj del tega blaga tako ali drugače u-ničiti. Škodo bo utrpela tudi luka, saj se je ustavil promet z blagom, ki zagotavlja luki in državi precejšen valutni priliv: v prvih enajstih mesecih lanskega leta je dovoz a-grumov dosegel 132 551, ton, od te g« pa je največji del odpadel prav na pomaranče, grenivke in . mandarine izraelskega izvora.	-crM
Šc ena aretacija zaradi bombnega atentata na avtonomiste
Abenti političnega oddelka tržaške kvesture so včeraj aretirali 20-let-nega dijaka liceja «Galilei» in simpatizerja skrajno desničarskih krogov Gilberta Lipoija in ga prijavili sodišču zaradi sodelovanja prj bombnem atentatu proti sprevodu »avtonomistov* 12. januarja letos. Lippi sicer ni osumljen, da je zagnal bombo (zaradi tega dogodka je policija že aretirala mladega desničarja Pacherinija), pač pa le, da je
nniuiiiiiiMiiiiiiMiiinMiiMiiiiiimiiiiiHuiiHiMiiiiiiuiiiiiiiiiiHHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiriiiiiiifinMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ MALO PO 13. URI
Tragična smrt priletne Tržačanke v požaru stanovanja v Ul. Battisti
Žrtev je 75-letna Milizza Morovich - Vzroki smrti še nepojasnjeni: zadušitev ali opekline
sodeloval pri akciji. Baje ga je nekdo prepoznal in o tem obvestil policijo. Lippija bo verjetno že danes zaslišal preiskovalni sodnik dr. Giancotti, ki bo moral odločiti, če potrdi aretacijo ali ne.
Od danes prikaz del
■v
režiserja Sjukšina
Od danes pa do petka, 10. t.m., bo v kinu cAriston« prikaz del sovjetskega reiiserja Vasilija šjuškina, ki na je italijanska publika spoznala že na beneški bienali leta 1975. V Trstu bodo na sporedu štirje filmi, ki jih je Sjuškin -posnel v desetletju 1964-1975 in prikazujejo režiserjevo značilno tematiko, to je odnos med podeželjem in mestom ter predvsem boj kmeta za samoohranitev.
Filmi si bodo sledili po sledečem zaporedju: danes in jutri bodo predvajali film «Tako živi človek», v soboto in nedeljo »Vaš sin in brat«, v ponedeljek in torek ačudni ljudje», v četrtek, 9. t.m., in petek, 10. t.m., pa film cRdeča dobrbvita» (VibUrno rosso).
OBVESTILO SSS
Sinočnje srečanje z uglednima jugoslovanskima diplomatoma dr. Vla-dimirom Velebitom in dr. Jožo Vilfanom, ki ga je na rob razstave iLondon 1915 - Osimo 1975» priredila Narodna in študijska knjižnica v nabito polni mali dvorani Kulturnega doma na temo cPot do odprte meje«, je od vsega začetka imelo in ohranilo značaj oživljanja in poskusa osebnega osvetljevanja še vedno žive preteklosti. Predavatelja, ki ju je predstavil dr. Franc Škerlj, oba navezana na Trst s krvnimi vezmi, oba med voditelji narodnoosvobodilne epopeje slovenskega in jugoslovanskih narodov, sta bila pomembna činitelja sredi povojnih dogajanj in pogajanj, ko se je odločala državna pripadnost naših krajev.
Dr. Joža Vilfan, ki je sedaj vodja slovenskih poslancev v zvezni skupščini SFR Jugoslavije in v njej vodi delovno skupino za vprašanja, ki so povezana z izvajanjem osimskih sporazumov, je bil leta 1946 generalni tajnik jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci. Spomine na tedanja navdušena in Izredno težavna prizadevanja za določitev pravične meje, ki naj bi vključila vse z ogromnimi krvnimi žrtvami osvobojene jugoslovanske narode, je dr. Vilfan obujal anekdot-no. pri čemer je zlasti osvetlil vlogo voditelja deleaačijfi Edvarda Kardelja, tlevjega borca» — kot ga je označil — vztrajnega bodriteljg tudi v najtežjih trenutkih pogajanj (ko so po pristanku SZ morali spreieti rešitev STO), daljnovidnega politika, neomajnega branitelja suverenosti in soodločbe neodvisnih držav pred dogovori med velesilami. Predavatelj je zaključil z ugotovitvijo, da so že tedaj govorili o meji, ki ne ločuje, kar se je potem uveljavilo ravno v odnosih z Italijo.
Dr. Vladimir Velebit, jugoslovan-
(Nadaljevanie na zadnji strani)
Sindikat slovenske šole sporoča, da bo prihodnja seja glavnega od-, bora jutri, 3. februarja, ob 17. uri na sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8. Razprava bo o osnutku KPI zakonskega predloga zg globalno zaščito Slovencev. Prosimo polno udeležbo.
TAJNIŠTVO
Včeraj-danes
ZSŠDI in SPZ
prirejata danes, 2. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu šahovsko simultanko jugoslovanskega velemojstra
Ljubomira Ljubojeviča
Vpisovanje na mestu najkasneje do 19.45.
Prosimo točnost!
Priletna Tržačanka je včeraj izgubila življenje v požaru stanovanja v 2. nadstropju poslopja v Ul. Battisti 3. Gre za 75-letno Milizzo Morovich, ki je sama živela v stanovanju.
Požar so prvi opazili sosedje, ki so občutili močan smrad po dimu. Skozi špranje vrat stanovanja Mo-rovicheve se je valil gost dim in sosedje so nemudoma poklicali gasilce; na kraj sta prihiteli dve gasilski ekipi pod poveljstvom podpolkovnika Sgorbisse, ki so najprej vlomili vrata in nato v dokaj kratkem času pogasili plamene. Od prvega telefonskega poziva (ob 13.9) je minilo le dobrih deset minut.
Na pogorišču se je gasilcem nudil tragičen prizor. V dnevni sobi je ležalo na tleh truplo priletne ženske: leva noga je bila popolnoma
zoglenela, po vsem truplu pa so bili vidni znaki opeklin. Močno je bilo poškodovano tudi stanovanje, saj je pohištvo skoraj popolnoma u-ničeno, popraviti pa bo treba tudi stene. Škode še niso ocenili.
Gasilci so tudi brez težave ugotovili vzroke požara. V dnevni sobi je bila prižgana plinska pečica z jeklenko, zaradi česar domnevajo da se je Morovicheva preveč približala pečici in se ji je vnela obleka; skušala naj bi jo pogasiti, pri čemer pa so plameni zajeli zavese ali celo pohištvo. To je pa le ena hipoteza (čeprav najverjetnejša); druga možnost je, da je bil kak predmet v bližini pečice in da se je vnel zaradi prevelike vročine.
Nejasni pa so vzroki smrti Moro-vicheve; dežurni zdravnik Rdečega križa dr. Purini je namreč nakazal možnost, da se je ženska zaradi gostega dima najprej onesvestila in nato zadušila, tudi gasilci so mnenja, da je treba smrt pripisati zadušitvi in ne opeklinam. Dokončno besedo o tem bo imel sodni zdravnik, ki bo opravil obdukcijo.
Na kraj požara so poleg gasilcev, ki so ostali v Ul, Battisti ves popoldan, in reševalcev Rdečega križa, prihiteli tudi tržaški karabinjerji. Marešalo Zuddas je izdal dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer bodo opravili obdukcijo.
Morovicheva je bila v mladih letih precej znana violinistka; zadnja leta je živela v skromnem stanovanju v mestnem središču; še vedno je igrala na violino, poleg tega pa se je ukvarjala tudi s slikarstvom.
Razdejanje v stanovanju po požaru
Danes, ČETRTEK, 2. februarja
SVEČNICA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 12.09. Jutri, PETEK, 3. februarja BLAŽ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,9 stopinje, najnižja 3, ob 13. uri 6,9 stopinje, zračni tlak 1012 mb rahlo pada, vlaga 52-odstotna, nebo 6/10 pooblačeno, veter 6 km na uro severovzhodnik, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. februarja 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo Pa je 19 ljudi.
RODILI SO SE: Stefano Sulli, Valentina Čurini, Loris Bortuna, Emilia-no Bonanni, Dario Perper, Maddalena Giovannini.
UMRLI SO: 85-letna Virginia Ric-cobon vd. Angelini, 69-letna Maria Zeriul vd. Smotlak, 49-letni Giovanni Gerdevich, 70-letni Nicold Quaran-totto, 85-letna Francesca Zalar vd. Čehovin, 80-letni Valentino Karis, 68-letni Marcello Bandelli, 77-letna Angela Tatulli vd. Naglieri, 78-letna Maria Bocchini vd. Testi, 68-letni Amle-to Verzier, 75-letni Vladimiro Pertot, 681etni Antonio Benvegnu, 87-letni Angelo Marassi, 57-letni Ervino Fait. 72-letna Francesca Busighin vd. Boselli, (76-letna Rosa Gustincich, 68-letni Costantino Favretto, 64-letni Emilio Mi-cheli, 83-letna Maria Amodeo vd. Pe-retti.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V Trstu
Kulturni dom
Danes, 2. februarja, ob 10. uri O-ton Župančič »VERONIKA DESENI-ŠKA», predstava za nižje srednje šole.
Jutri, 3. februarja, ob 19. uri Branislav, Nušič »OBLAST*, izven a-bonmaja.
Prodaja vstopnic od 10.30 do 12.30 ter eno uro P red pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265).
ROSSETTI
Drevi ob 20.30 izven abonmaja Simonijev »Tramonto*. igra Salvo Randone. Za abonente 20 odst. popusta, mladina in delavci v soboto (dnevna) 1200 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Danes, ob 20.30, izven abonmaja. «Processo per magia* Apuleja-Della Corteja, igra Renzo Giovampietro. Za abonente 30 odst, popusta. Poseben popust za mladino (dve predstavi po ceni za eno). Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
BRANISLAV NUŠIC
OBLAST
komedi,ja v dveh delih
Prevod	MILAN JESIH
Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi
in maska SLAVICA LALICK1 Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba
ix»' režija MIROSLAV BELOVIČ
Jutri, 3. februarja, ob 19. uri IZVEN ABONMAJA.
Stalno slovensko gledališče v Trstu
Zasanjaš se, zapreš oči in v hipu čudo se zgodi: kar si verjel, kar si želel,
zares pred tabo oživi. ..
na OTROŠKEM PUSTNEM RAJANJU
v nedeljo, 5. februarja, ob 14.30 v Kulturnem domu
Program na odru se prične ob 15. uri.
Rezervacija miz od danes, 2. februarja dalje od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (telefon 734265).
\ f»i k l/l A - i i. v y V l. -iOVv
Razna obvestila
Kino
Ariston 16.00 «Cosi vive
Režija Vasilij šjukšin.
nid Kluravlev, Lidia in Nina Sazonova.	y
Mignon 16.00 «La scarpett® * sa». Barvni film.
Nazionale 16 00-20.45 »Via Clark Gable, Vivien Leil
De Havilland. Leslie HoW vni film,
Grattacielo 16.30 «Io sono l*ia\
g«, * $ta •ari ^
fania Sandrelli, Maria
Michele Placido. Prepovedan
Del
ve<
Jfflut
Ne
as
Ne
iti
tf'
ijn
Hi
pod
N*
S
»N;
** Del
pod 14. letom.
Excelsior 16.00 »La ra gaza3 giama giallo*. Ray Millan0' jd »uo di Lazzaro, Michele Placido.M jj «bi: rer. Barvni film. Prepoved®1 dini pod 18. letom.
Penice 15.30 «MacArthur U t. ( Nji ribelle*. Gregory Pečk. BarV®. .Wl Eden 16.00 »Secondina in un jjni f ” femminile*. Prepovedan nil*®^|W} 18. letom.
Ritz 16.30 «Sequestro a 1113110 ta*. Prepovedan mladini letom. Barvni film. Filodrammatico 16.00—22.00 la schiava del sesso». Prel>0Ij ,1®11 mladini pod 18. letom. Barv® Cristallo 16.00 »LTtalia in Prepovedan mladini pod	it011*
Barvni film. Ni priporočljiv čutljivim osebam.	_
Aurora 16.15 «11 gatto*. Ugo,	-
Mariangela Melato. Barvni 11 . Capitol 16.00 «11 Belpaese*. ?a . laggio, Silvia Dionisio, Anns zamauro. Barvni film. ^ Moderno 16.30 »Al di la del "L del male*. Dominique Sand® povedan mladini pod 18. leto®'
Inipero 16.30 »MaladolescenzaVj
Hoeb, H. Wen. Prepovedan pod 18. letom. Barvni film' Ideale 16.00 »Un toro da Femi Benussi. Prepovedan pod 18. letom. Barvni film’
Vittorio Vcnctn 16.00 »La
vescovo*. Ugo Tognazzi Muti. Prepovedan mladini
pod
letom. Barvni film.
Radio 16.00 «San Babila ore un delitto inutile*. Režija CadJ zani. Prepovedan mladini P0^ letom. Barvni film.
Pevci TPPZ in Cankarji* se zberemo danes, 2. febn®1^
ob 13. uri pred vhodom lišča pri Sv. Ani, da pospre®
tov. Karla Rogeljo na za'
dnji
0
v,
i
Ni
ttp
Nr
N

KRAŠKI PUST 1978. V predpustnem času se bodo na Opčinah domače gostilne razporedile v sledečih dnevih in vam nudile pristno domačo hrano ob zvokih harmonike: danes, 2. februarja gostilna Valerija in jutri, 3. februarja gostilna Veto.
ŠD Polet priredi v torek, 7. februarja, ob 20. uri »pustni ples* v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ulica 18, tel. 212136. Igra orkester Taims.
SPDT vabi vse novoizvoljene odbornike, da se udeležijo prve odborove seje, ki bo danes ob 20. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20. Glavna točka bo razpored funkcij v odboru.
SPDT prireja v ponedeljek, 6. februarja, v dijaškem domu »Srečko Kosovel* v Trstu tradicionalni pustni »družabni večer* s plesom, srečolo-vom in glasbo. Igral bo ansambel na-rodno-zabavne glasbe «Mi smo mi*. Spored se bo pričel ob 20.30, zaključil pa ob 24. uri. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Vabljeni so vsi planinci in prijatelji društva.
Izleti
Ob 12. dbletnici smrti brat3 jj jana, ob 2. obletnici smrti sv3^ čda‘"fiz Ldftjerja in ob 3. °° p smrti tete Milke daruje Mil311 iz Zadra 200 N Din za TPP*' jV Ob 1. obletnici smrti bratajj čela daruje sestra Lidija za vzdrževanje spomenika P30!,! NOB iz Skednja, s Kolonko? od Sv. Ane.,	jfl
Namesto cvetja na groD ^
Rogelje darujeta A. in G.
5.000	lir za ŠZ Bor.	gf(
V	počastitev spomina Mirk8^ na darujeta Pierina in Stano
2.000	lir za SPD Tabor z OpWp
V	počastitev spomina pok- « Rogelje darujeta Sonja in Furlan 5.000 lir za TPPZ. p
Namesto cvetja na grob ^ Rogelje darujeta Tanja in r Neubauer 10.000 lir za ŠZ Namesto cvetja na grob dr-^ berta Mermolje daruje Malka// na 5.000 lir za Dijaško mati00.
Družina Gombač izreka iskr®10
j
žalje Mari Plesničar ob izgubi
KARLA ROGELJE
Ski klub Union javlja, da je še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Krvavec - Ravascletto, ki bo v nedeljo, 5. t.m. Informacije in prijave na sedežu kluba, Ul. ,Valdirivo •30, tel. '64459 vsak dan od 17.30 do 19.30, razen v ponedeljkih, ob sobotah od 10.30 do 12. ure. Vsako sred0 na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30.
Ob smrti svojega bivšeg® 1,1
šppnm
MILANA RAVBARJA izreka Založništvo tržaškeg* svojcem svoje iskreno sožalj®’
Bivši delovni tovariši tiskarn® i>his izrekajo ob prerani smrti J* Ravbarja svojcem iskreno sož&‘‘
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Drevored 20. septembra št. 16/III
Dne 28. januarja nas je zapustil naš dragi
MILAN RAVBAR
(TISKA K V POKOJU)
Pogreb bo danes, 2. t.m., ob 15. uri iz župnijske cerkve na Opčinah.
Žalujoči: sestre Gianna, Albina, Emilija, Olga, brat Karlo i® drugo sorodstvo
Opčine, Milan, Florida, Mar de la Plata, 2. februarja 1978 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13, in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pier0 2.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 1. februarja nen®' doma zapustil naš dragi
ANGEL MILIČ
Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavhe bolnišnice naravnost v Zgonik.
Žalujoči: mama, brat, snaha in drugo sorodstvo

Repnič, 2. februarja 1978
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
1!
I
?'morski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
2. februarja 1978
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA ODBORA
SPREJET ZAKONSKI OSNUTEK 0 NAKUPU HOTELA «REGINA»
't ^uredili ga bodo v študentski dom - Na istem mestu je j slovenski Narodni dom, ki so ga fašisti zažgali leta 1920
j^želnj Svet je na včerajšnji seji iz Doline, ki je pod vodstvom pe-„^;no Klasov odobril zakonski vovodje Ignacija Ote zapel venček
šaljivih in veseljaških pesmi. Njihovo dovršeno izvajanje je navdušena publika nagradila z burnim aplavzom. Program sta povezovala in o-benem poskrbela za sproščeno razpoloženje humorista iz Boljunca Va-nek in Drejček. ki ta z nevsiljivim nastopom spravila prisotne v dobro voljo. Ne smemo pozabiti na boljun-sko pustno godbo na pihala, ki je zaorala nekai poskočnih.
Kulturno zabavni večer je vsekakor uspel zelo dobro, številna udeležba pa dokazuje, da se naši ljudje zanimajo in so dovzetni za kulturne prireditve, zaradi Česar bi Mo potrebno,'da bi domači prosvetarji še večkrat organizirali take programe.
-bs-
Ul. Za nakuP hotela Regina v L ki ga bodo preuredili v »	. ,ki dom. Kot je znano so
6 uporal)di lansko leto za . »z potresnega področja, ie vsekakor posrečena., saj jfaj ,s»roški za popravitev precej efl* 8o» izgradnja novega študent ni' Ij^j doma. Ko bodo dela oprav ■* ta j *>o v našem mestu skupno Polil,' •’ kar v veliki meri iz jJfluje potrebe študentov, ki se Hm J0,° na tržaški univerzi V **kon u°’ ^ ^ sledila predstavitvi iU, e"a osnutka so posegli K,*8 iPSDl). Zanfagnini (PSI), ft kjLptnle (KD). Tone! (KPI) in jfljk 1 (KD), ki so podprli zakon-is« je £nulck Svetovalec Tone' (KPI) Is* konj ■zrazil Jel jo, da bi po do-pd K_*n'h delih deželni odbor vzidal j^“nsko ploščo na pročelje stav-n In sP°min na enega najbolj krutih n-“taniatičnih dogodkov fašistič-(lu58 nasilja v Trstu. Na istem meji JjLr namreč stal slovenski Na-listi' dom Balkan, katere<?a so fa ^ "žgali 13. julija 1920
tyava sekcijp SSk ^vina - Nabrežine
p*Vez' z glasovanjem občinskih ci^l^vnikov v 16. šolski okraj sek-> fciiir . (->evin - Nabrežina želi po-1* Seji J, iavnosti svoje zadržanje na 1 finskega sveta z dne 24. t.m..
V ,l? '^rpno in točno informirana. S' tl^ 8du s stališčem enotnega šol - s« "i8 ,®dbora iz Trsta in Gorice, da kta^kotirajo volitve v šolske o-t 'n v pokrajinski šolski svet, itM,ena svetovalska skupina v na I, 'nskem občinskem svetu sklenili 8 s« ne ude’eži volitev za ime-ij^je zastopnikov občine v orne ,, ž°lske svete in pozvala še dru te '°Venske in italijanske svetoval-kfa(i a( storilo enako tudi iz demo-0^ne solidarnosti, i j nski (xlbor z županom na če-S|0v; ai hotel izjasniti ob vabilu Pol nske skupnosti, ampak začel »kiiDj irnt:- tako da je svetovalska kila h ^k v znak protesta zapu-vj]k dvorano. Nato so ostali sveto-PtJ Vsedržavnili strank izvolili tri tavnike v šolski okraj. odlJ^kžfjim zadržanjem je občinski lajjjj 0ziroma KPI prezrla enotno to. v° sl°venske manjšine o samo okraju in enotni poziv šol ti^88^ odbora po enbtnem nastopa-
llejjrTo dokazuje, da so Slovenci v ^Janških strankah stalnb rSzdvo-da se v takšnih notranjih sti-znajo ali ne morejo odločno He 'dti v obrambo pravic sloven-n®rodne skupnosti. t ,
^ Gabrovcu lepa Izvedba Odpustnega koncerta
^bito polno dvorano druš-feit * Ooslilne i> Gabrovcu so v to-c' iz j6^er marljivi prosvetni delav-%r„‘n!,ke občine, na vabilo PD % j, ZVezda *z Saleža. uprizorili k^ešno in učinkovito izvedbo Zn 8e0a predpustnega koncerta.
lt.e urici veselja in prijetnega W..,a ie jy)skrbel v Drvi vrsti 1 Pevski zbor Valentin Vodnik
POPRAVEK
V torkovi številki Primorskega dnevnika se je v članku o občnem zboru SPDT vrinila neprijetna napaka. Med pozdravnimi govori smo nehote izpustili Borisa Simoneto, ki je pozdravil v imenu ZSšDI.
Pismo uredništvu
Član Sindikata slovenske šole J. M. (tako se je podpisal) nas je v pismu uredništvu opozoril, da smo v poročilu o razlagi zaščitnega globalnega zakona za Slovence na sedežu KPI zapisali, da se je srečanja udeležil tudi «... tajnik Sindikata slovenske šole prof. Škerlj» in pravilno ugotavlja, da prof, Škerlj že na dveh občnih zborih ni bil več izvoljen za tajnika. 1. M. ima prav in napako rade volje popravljamo s lem, da pojasnimo, da je bil na zadnjem občnem zboru za ta:n’ka sindikata izvoljen prof. Ivan Verč Pomoti je očitno botrovalo de sivo, da se profesor Škerli šc vedno živo zanima za vprašanja slovenske šole in da ga je pisec poroči'a imel še vedno v spominu iz časov njegovega tajni-kovanja.
Kar oa zadeva stavek v okvirjenem članku dne 25. januarja na prvi strani: «... ob 100 letnici njegovega ro st va ki pade na jutrišnji dan. 23. februarja...*, misleč pri tem m lOOletn co roistva Otona Župančča. gre za očiten lapsus, ki je šel tudi skozi korekturo, saj poudarek «... pade na jutrišnji dan...* sam do s,ebi izključuje, da bi šlo za jutrišnji dan ,en mesec kasneje. Vsekakor se članu Sindikata slovenske šole. ki je očitno tako zvest čitatelj našegd dnevnika. da bi se lahko mirno podpisal, zahvaljujemo za obe opozorili.
Uredništvo
.............................»MiiiiiiiiiMiMiiminMMiniiifiiiiimiimiiiiiiiiiimiiimimmiiiitt-iiiMMMHB
BENEŠKI DNEVNIK
PROF. FOGAR PREDAVAL V ČEDADU
KNJIGA O NACIONALIZMU V PRVIH POVOJNIH LETIH
Nastopil je tudi Akademski oktet iz Ljubljane
M°šk| p^ski zlKir .TABOR. OPČINE
že tradicionalno
pUSTNO OSMICO . na BRDINI
t,9des.
Po znižanih pustnih cenah.
jutri in v soboto. Jj^dšJanip enkratno pijačo in
Po koncu vojne se je na italijanski vzhodni meji razvilo nacionalistično gibanje z neofašističnimi zna-, čiinostmi, ki se je na originalen način vključilo v protikomunistično in proti slovansko fronto, ki so jo sestavljale italijanske »umirjene, sile. O tej politični dejavnosti je v soboto v Čedadtugovoril tržaški zgodovinar prof. Galliano Fogar, ki je ob predstavitvi dveh knjig o nacionalizmu in neofašizmu v političnem boju na vzhodni meji v obdobju 1945 - 1975, ki ju je izdal inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v F-JK, podal resno kritično analizo, pri čemer je naglasil, da se je to gibanje izrodilo v provokatorska in teroristična dejanja. ,
Predstavitev knjige so pripravila slovenska kulturna društva v sodelovanju z VZPI ANPI in z ARCI. udeležili pa s d se je številni pred stavnfki političnih oblasti in anti-fsd;stif»?ga gibanja iz,, Čedada tn iz Nadiških dolin. Prisoten je bil tu-dj generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko.
Fogar je v svoji analizi najprej objasnil, katerih dokumentov se je inštitut pbslužil pri pripravljanju ra-ziskave, nato pa je govoril o posameznih ustanovah in organih, o ka terih .je govor v knjigi. Med temi je tudi videmska nadškofija (orne nil je odnose nadškofa Nogare do političnih strank), anglo • amsriška vojrška uprava in v povojnih letih monarhistične in fašistične skupine. Njihovo geslo je bilo, da je treba za vsako ceno zaščititi vzhodno me-jo, to geslo pa je veljalo tudi kot osnova za boj proti partizanom, proti komunistom in proti Slovencem. Ko pa ie me>a post-la so te nacionalistične sile vplivne P"> veliko afirmacijo KD leta 1948. V Beneški ’ Sloveniji, ki jo knjiga o-bravnava v posebnem poglavju, je ta politična dejavnost prišla do izraza z zanikanjem kakršnekoli jezikovne in goscodarske zaščite Slovencev,, ki so bili prisiljeni k Izseljevanju in k raznarodovanju.
Pred govorom prof. Fogarja je nastopil Akademski oktet iz Ljub-
ljane, ki je izvaja! slovenske ljudske in partizanske pesmi in tudi furlansko partizansko «0 campanis de sa-bide sere*.
Srečanje predstavnikov beneških kulturnih društev i županom Osniagom
Beneška kulturna društva in ob čina St. Lenart so v zadnjih časih vzpostavili tesne stike in sodelova nje. Taki stiki stremijo predvsem k temu, da bi se tudi v Št. len a rtu gojilo kulturno življenje in slovenska kultura nasploh. S tem bi ljudstvo spoznavalo tiste kulturne vred note, ki je bila tema pogovorov med šantienarškim županom Renatom 0-sniagom in predstavniki kulturnih organizacij Benečije Viljemom Cernom, Adom Kontom. Pavlom Petri-cigom in Aldom Kiodičem. Srečanja se je udeležil tudi občinski sve tovalec Bettino Crisetig. Razgovori so potekali predvsem okrog uporabe občinske dvorane, kjer naj bi v prihodnosti prirejali razne kul turne prireditve. Župan Osniag je izrfzil zadovoljstvo nad takimi prireditvami in zagotovil pomoč občinske uprave.
V nedeljo v Reziji pustno praznovanje
Tudi letos bodo v Reziji priredili že tradicionalno rezijansko pustovanje. S tem bodo Bezijani izpričali tudi trdno voljo do življenja in združevanja vseh preJivalcev tistega kraja, ki jih je tako močno prizadel potres. Praznovanje rezijanskega pusta se bo torej začelo v nedeljo, zaključilo pa na pepelnično sredo. Že sedaj se prebivalci Rezije vneto pripravljajo na svoj praznik, z vajami so začeli tudi godbeniki, ki bodo igrali na tipična inštrumenta «cita-ro» in «bunkulo».
SKUPNA SEJA DELEGACIJE SKGZ IN DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SSk
Podpora enotnim prizadevanjem v boju za enakopravnost Slovencev v Italiji
Osimski sporazum predvideva zaščito za vse Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini - Stališče o izgradnji proste industrijske cone na Krasu • V prihodnje sestanek o specifičnih vprašanjih Goriške
V Gorici sta se 3. januarja sestala deželno tajništvo Slovenske skupnosti in delegacija izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Predstavniki SSk in SKGZ so pod vodstvom predstavnikby prof. Andreja Bratuža in Borisa Raceta uvodoma poudarili koristnost takšnih sestankov za izoblikovanje enotnih stališč o bistvenih vprašanjih razvoja in obstoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenska skupnost je ob tem poudarila svoje dodatne odgovornosti, ki jih ima kot edina slovenska stranka, SKGZ pa je opisala svojo politiko sodelovanja z vsemi Slovenci, ne glede na strankarsko pripadnost, da se poišče čimveč skupnih interesov.
Na sestanku SKGZ in SSk, prvem odkar imata obe organizaciji deželni značaj, sta bila v ospredju dve vprašanji: odnos do Industrijske eo ne na Krasu, ki jo predvideva osimski sporazum, ter delovanje rimske komisije za izdelavo zakona o globalni zakonski zaščiti.’
Kar zadeva industrijsko cono. sta obe strani preučili doslej opravljeno delo pri njenem uresničevanju, vključno odločitev o zmanjšanju njene površine. Dogovorili sta se, da si bodo strokovnjaki obeh organizacij izmenjali doslej izbrano gradivo o Jastmštvu zemlje in tako zagotovili boli učinkovito obrambo zemlje slovenskih lastnikov ter pravično vključevanje naše skupnosti v izgradnjo tega industrijskega kompleksa na obeh straneh me:e.
Kar zadeva rimsko komisijo za sestavo zakona o globalni zaščiti, sta vodstvi SKGZ in SSk obžalovali prenizko številčno zastopstvo Slovencev ter izključitev predstavnikov beneških Slovencev. Zavzeli sta se za sodelovanje med vsemi slovenskimi člani komisije in strankam' ter organizacijami. katerih zastopniki so podpisali pismo predsedniku Andreottiju. Dogovor je bii tudi o razpoložljivosti gradiva s področja. proučevan ia zaščite manjšine.
Obe delegaciji sta v zvezi s členom osem osimskega scorazuma poudarili niegovo veljavnost za vse Slovence živeče na področju dežele Furlaniie - Julijske krajine.
Glede vprašanja samostojnega slovenskega šolskega okraja sta obe
kongres sekcije R^arvin (mestno sre dišče Gorice), ki bo v soboto 18. februarja.
Sklenili so, da bodo kongresi od prti in da se jih lahko udeležijo vsi, ki jih zanimajo pobude KPI. V pripravah na kongrese so preučili družbenopolitični položaj ter rktiv nost stranke.
Razprava o dokumentu enotne sindikalne federacije
V dvorani pokrajinskega sveta se bodo jutri ob 14,30 sestali delegati tovarn in strokovnih sindikatov go-riškega področja. Razpravljali bodo o dokumentu enotne sindikalne federacije o položaju in perspektivah v državi. O tem dokumentu razpravljajo v teh dneh v vsej državi in tudi v večjih tovarnah naše dežele in pokrajine. Po vseh teh razpravah na bazi bo tudi razprava dele-
gatov v vsedržavnem merilu.
Vodstvo sindikalne federacije vabi delegate in člane tovarniških svetov, da pridejo v čimvečjem številu na jutrišnji sestanek.
Dvourna stavka v Italcanticri
Včeraj dopoldne, od 8 do 10. ure, je rta poziv sindikalne ledera-cije stavkalo 5.000 kovinarjev la djedelnice Italcantieri v Tržiču. Na skupščini, Jri so jo imeli med stavko, so razpravljali o dokumentu sindikalne federacije, ki obravnava družbenogospodarsko problematiko ter razvoj demokratičnih odnesov v italijanski družbi. Medtem so v dopolnilno blagajno vpisali nadaljnjih 100 delavcev, tako da jih je sedaj vpisanih 800. Ob koncu februarja sc bo to število zvišalo na 900.
NA POBUDO GORIŠKE OBČINE
Tudi letos v goriških šolali tečaj prometne vzgoje
Po zaključnih izpitih ho dvajset naj. boljših učencev dobilo v dar kolesa
Tudi letos bo goriška občinska uprava priredila tečaje prometne vzgoje v osnovnih šolah. Sledili jim bodo izpiti in natečaj med tistimi učenci, ki bodo na teh izpitih pokazali največ pridobljenega znanja o obnašanju na ulici in o prometni vzgoji sploh.
Včeraj so pravila natečaja porazdelili po osnovnih šolah. Lahko sodelujejo učenci in učenke četrtih in petih razredov, prošnje na poveljstvo mestnih stražnikov na županstvu morajo učiteljice in učitelji poslati do 11. februarja. Učiteljem .je zaupana naloga, da poučijo učence, o pravilih prometnega zakona. V vse razrede, ki bodo sodelovali na natečaju, bo poveljstvo mestnih stražnikov poslalo, še pred izpita, stražnike, ki bodo odgovarjali na vsa vprašanja učencev in dali še dodatne koristne nasvete,
Tudi letos .je občina namenila dvajsetim najboljšim učencem kolesa kot nagrade, trije najboljši bodo poleg tega dobili še pokale in kolajne. Nagrade bodo dobili tudi
'■nniMinMHNimuliniNiNiiiiiiinnNaiilniHittmiiiMimiiiiimuliiiiiiiiiiimiiiitiiiiimiiiuitimiuiimiiiiiiiiiNiiHuuinHHNUiiiiiHNtHNiMMiMiVHUMHUlHiinHM
OD VČERAJ V GORIŠKEM AVDITORIJU
Razstava o prostorskem planiranju v naših štirih sosednih deželah
Razstavljeni so urbanistični načrti občin Gorice, Kranja, Poreča in Feldkirchna - Na otvoritvi je govoril odbornik Fabio Mauro
V razstavni dvorani goriškega avditorija je deželni odbornik za načrtovanje in proračun, včeraj zjutraj, ob prisotnosti številnih gostov iz naše in iz sosednih dežel, otvo-ril razstavo o prostorskem načrtovanju, ki so .jo skupno priredili ur banistični zavod; naše dežele, SR Slovenije, SR Hrvaške in dežele Koroške,
m
Na svečanosti je odbornik Mau ro poudaril, da gre za skupna prizadevanja v koristni izmenjavi
_____________________ ________ ____________mnenj in izkušenj med urbanisti,
delegaciji poudarili pomen uspeha ekonomisti in politiki sosednih de
. i	__iti. ‘ i___i.	.»£»1	!>*•« šahi Iv.rru*ninv» mrvmi ir
bojkota šolskih volitev, kar je znova potrdilo važnost enotnega nastopanja v bistvenih zadevah naše narodnostne skupnosti.
Be'eda je nadalje tekla o slovenski radi iški postaji ter .je bila izrečena zahteva po avtonomiii tega pomembnega javnega sredstva množičnega obveščanja, avtonomiii, ki nvra veljati tudi za predvideni slovenski deželni televizijski program.
Y sklepnem delu je predstavništvo teritorialnega odbora SKGZ za Goriško nanizalo vrsto vprašani, kot slovenske konzulte, revizije splošnega urbanističnega načrta občine Gorica, razlastitev v Štandrežu, sloven-šf>'stva itd., ki bodo predmet obriavnave na skupnem sestanku pokra 'riških vodstev.SKGZ ih SSk v /Gorici.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
priredi
9 soboto, 4., In torek. 7. februarja 1978
TRADICIONALNO PUSTNO DRUŽABNOST
Informacije in vabila dobite v dijaškem domu — »el. 793167 in 722246.
OBIŠČITE NAS
do 11. februarja
bo v naših prostorih vsakoletni
knjižni
sejem
vse knjige s popusti od 10 do 40% rQzprodajne cene plošč In folklornih predmetov
'Uiaikd. knjiga-bHd
*UL. SV. FRANČIŠKA 20
—---------:---------------
PD BARKOVUE
prireja v nedeljo, 5. februarja, ob 16. uri
PUSTNI PLES
Zaželene so maske.
VABLJENI!
Pustni odbor vabi na
PUSTOVANJE
v BOLJUNCU v dvorani gledališč«) «F. PREŠEREN*
SPORED:
DANES, 2. februarja: od 20.30 do L ure ples z ansamblom THE LORDS
SOBOTA, 4. februarja: od 20.30 do 4. ure ples z ansamblom SUPERGROUP
NEDELJA, 5. februarja: otroški ples od 15. do 18, ure ter ples z ansamblom SUPERGROUP od 20.30 do 1. ure	*
PONEDELJEK, 6. februarja: od 20.30 do 1. ure ples z VAŠKO GODBO NA PIHALA
TOREK, 7. februarja: od 20 30 do 4 ure ples z ansamblom SUPERGROUP
DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BAR
VABLJENI!
Kongresi celic KPI v me,sinem središču
V tem tednu se sestane rajonski svet za center Gorice. Sporočilo o sestanku je prišlo včeraj, hkrati pa je včeraj prišlo tudi sporočilo KPI v katerem se -tranka sprašuje, zakaj se rajonski svet za center rii sestal že šest mesecev.
Sklicanje tega decentraliziranega sestanka se je zavleklo toliko časa zaradi tega, ker je predsednik Pan-nocchio podal ostavko in njegovega mesta niso izpoInfL' z izvolitvijo novega predsednika.
Poleg tega se mestna sekcija KPI za cente v teh dneh pripravlja na vrsto kongresov celic. Danes bo kongres celice bolničarskih delavcev, v petek pa kongres celice za četrt Podturn — S. Anna. V nedeljo se bodo na kongresu sestali pripadniki in simpatizerji KPI v centru. Na kongresih bodo spregovorili Boris Cocianni, Gianna Pirella ter Italo Chiarion.
Na kongresih celic bodo izvolili no va vodstva ter delegati za drugi
splošne bolnišnice dr. Domenico obširnejšo sejo, na kateri se je zbra-
Magliardi, Maria Rosa Barnaba in Marino Lutman. Tečaj jc dvakrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 20.30 dalje ter jih prirejajo v prostorih Zelenega križa v Ul. Crispi 7/B. Zdravnikom pomagajo prostovoljni bolničarji ZK. Organizatorji še vedno sprejemajo prijave tistih, ki bi si radi pridobili znanja o prvi pomoči in ki bi svoj prosti čas radi DO-svetili bližnjemu, ki to pomoč potrebuje.
žel. Pri taki izmenjavi mnenj in izkustev prihajajo do izraza podobni prijemi, ki jih je tpoč ugotoviti tudi zaradi marsikatere pretekle sorodnosti. Arh. Maš Fabiani, ki je leta 1920 pripravil goriški ur banistični načrt, je študiral na Du naju, njegova arhitektonska dela pa so v Gorici, na Dunaju, v Ljubljani in v Trstu.
Otvoritvene svečanosti so se u-deletili gostje iz raznih krajev. Delegacijo iz Slovenije je vodil član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednik komiteja IS za turizem dipl. ing. Miloš Šulin, v njej sta bila še dr. Matjaž Jeršič od Zavoda SR Slovenije za i družbeno planiranje in ing. Maver j Jerkič iz Kranja, pomočnik sekre | tariata za urbanizem SRS. Koroško deželno vlado je zastopal deželni svetovalec dr Oskar Glanzer. Od tukajšnjih oblasti je goriškega župana zastopat odbornik France-sco Moiše, prisotni so bili deželni odbornik Gino Cocianni, prefekt dr. Barrasso, kvestor dr. ' Zappone in drugi.
Razstavljena so dela o prostorskem planiranju občine Kranj na Gorenjskem, občine Poreč v hrvaški Istri, Gorice in občine Feld-kirchen na Koroškem.
Razstavo so priredili lani najprej v Zagrebu, bila .je že tudi v Poreču, zatem v Celovcu in v Beljaku. V Gorici bo odprta nekaj tednov. Zatem bo šla v Trst, kasneje pa še v Slovenijo.
Razstava bo odprta ob delavnikih v dopoldanskih in popoldanskih urah.
Lekcije o prvi zdravniški pomoči
Na sedežu Zelenega križa se na daljujejo lekcije o prvi zdravstve ni pomoči, ki jih vodijo zdravniki
Priprave na praznovanje S. marca v Doberdobu
Čeprav je do praznika žena še dober mesec, ženske v Doberdobu že skrbno pripravljajo na ta tradicionalni dan. V ponedeljek so namreč članice Ženskega iniciativnega , »prejemajo predsedniki odbora sklicale v prosvetni dvorani | vključno 18. februarja.
lo zadovoljivo število Žensk. Tova rišica Cveta Jarc je prisotnim razložila V -.tek program, ki bo potekal na proslavi dneva žena in ki bi se zaključil s plesom. Za razliko od drugih-let, ko so žene pobirale vpisnino in si ato organizirale zakusko, bo letošnje praznovanje bolj kulturnega značaja.
Zenske upajo, da bodo delovale bolj organiz rano in bi lahko vodile majhno blagajno, brez katere si ni mogoče predstavljati uspešnega delovanja. Za sedaj pa upajo, da se bodo doberdobske žene, kar najbolje znašle, saj jim volje in korajže ne manjka.
K. S.
VZPI-ANPI za Goriško priredi 25. februarja ob 20. uri družabni večer v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave sekcij do
NA POBUDO DRUŠTVA «A. COMKL»
V GORICI BODO ODPRLI NARA VOSLOVNI MUZEJ
Na pobočju Sabotina naj bi uredili botanični vrt
učitelji razredov, v katerih bodo najboljši učenci..
Goriška občina ponavlja to pobudo že dolgo vrsto let. Lani je na tem natečaju sodelovalo nad 800 učencev. V slovenske šole .je občinska uprava poslala mestne stražnike, ki so znali slovenski jezik.
Julri predavanje v Mladinskem krožku
Mladinski krožek se bo v letošnjo predavateljsko sezono v Gorici vključil z nekaj predavanji. To v upoštevanju, da je letos na sporedu bogat program kulturnih prireditev, med temi tudi predavanja. Prvo predavanje bo v prostorih Mladinskega krožka v Dijaškem domu jutri zvečer ob 20.30. Tema predavanja je »Politično stanje na Goriškem v prvih povojnih letih«, govoril pa bo član pokrajinskega odbora VZPI Silvino Poletto.
Predavanje spada v okvir prizadevanj Mladinskega krožka, da bi preučevali zgodovinske dogodke, ki so v veliki meri vplivali na današnjo stvarnost slovenske manjšine v Italiji. Silvano Poletto prizadevno preučuje dogodke iz medvojnih in-povojnih časov, zato bo na jutrišnjem predavanju povedal marsikaj zanimivega.
Arelacija dveh Egipčanov pri Rdeči hiši
Finančni stražniki so pri Rdeči hiši aretirali dva Egipčana, osumljena, da-sta ukradla avtomobil bmw milanske registracije. Ta avtomobil, s katerim sta skušala prečkati mejni prehod, je imel namreč ukradeno avtomobilsko tablico. Medtem ko sta Egipčana v zaporih v Ul. Barzellini. je v teku preiskava, ki naj pomaga uvotoviti lastnika ukradenega avtomobila
Kakor je videti, ie kliub pogostim aretacijam Rdeča hiša še vedno pomemben prehod za prevoz v zapadni Evropi ukradenih avtomobilov ter namenjenih na Bližnji vzhod. Finančni stražniki so nadalje ugotbvili, da so tovornjak TIR. ki so ga prejšnji dan ustavili pri Rdeči hiši, ukradli v Švici.
Predstavitev gledališke sezone v Krminu
Občinska uprava v Krminu in kulturni krožek ARCI «Sfiligoj» sklicujeta za ponedeljek, S. februarja. ob 20.30 v dvorani občinskega sveta sestanek. na katerem bosta predstavili letošnji gledališki program, ki ga v krminskem gledališču organizirata omenjeni u-stanovi
Gledališča
V dvorani PDG v Novi Gorici danes ob 20.15 abonmajska predstava za sindikalni abonma S-četr-tek in izven: Femando Arrabal -Darko Tralič:	»Pismo generalu
Francu*.
Pospešeno potekajo priprave za ureditev in odprtje naravoslovnega muzeja, za kar se zanimajo prizadevni' člani društva naravoslovce^ «A. Comel*. Na zadnjem občnem zboru društva so podrobno analizirali pravilnik, ki bo vodil delo tega muzeja. V odboru bodo člani, kj jih bo imelovalo društvo, povabili pa bodo k sodelovanju tudi občinsko upravo. Za delo bodo skrbeli, strokovnjaki.
V okviru naravoslovnega muzeja bo delovala tudi knjižnica, v kateri irpajo že nad 3.000 knjig. V kratkem .jo bodo odprli lh to v-novih prostorih društva v Ul. Or-zoni 58 (stavbe bivšega zavoda Dante). V muzeju bodo imeli tudi laboratorije, študijske sobe, fotografski laboratorij in botanični vrt.
Na občnem zboru so goriški naravoslovci ocenili dosedanje delo. Zelo velik uspeh so imeli z razstavo školjk, ki je bila v razstavni dvorani avditorija. Prav tako so zabeležili uspeh z razstavo z na-
LKKARNE V OKOLICI
Roljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel '225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan: tel. '209 107 Zavije; tel. 213-137, Milje: tel. 271-121
Uczelnl odbornik Fabio Mauro govori
včerajšnji otvoritvi razstave,
Miloš šulla
/.adnji na desni strani je član IS SRS
slovom »Industrija kamenja v pra-zgodovini*, ki je bila v muzeju v Palmanovi. S podobnimi razstavami bodo nadaljevali tudi v bodoče, s čimer hočejo vzbuditi zanimanje za naravoslovje pri širšem občin stvu.
V	razpravi na občnem zboru so tudi predlagali, da bi botanični vrt uredili na pobočjih Sabotina. Vendarle pa obstajajo tu težave z vojaškimi oblastmi. Prav tako so nekateri predlagali, da bi morali v goriški okolici urediti peš poti s posebnimi naravoslovnimi oznakami.
V	novem odboru društva so Giu-liano Bastiani. Rosario Bisesi. Car-lo Gulin, Ferruccio Listni in Uiu liano Spangher. ,
Prometna nesreča
Na križišču med Ul. Duca D'Aosta in Rossini se je včeraj pripeti* la lažja prometna nesreča, v kateri se je poškodoval 56-Ietni moto ciklist Pietro Donda iz Ul. Ristori 19. S svojim mopedom je trčil ob kombi videmske registracije. Don da se je potolkel po rokah in nogah. Po zdravniški pomoči v sploš ni bolnišnici je odšel (kanov, kjer se bo zdravil 5 dni.
Razstave
V soboto, 4. februarja, bodo v galeriji H Torchio odprli skupinsko razstavo Sare Hafner. Giulia Bor-sattija, Effrena Bonija, Gerarda Gerarda in Marcella Grossa. Odprta bo do 23. februarja.
Kosarac sladke voda In ie kaj
Dve ženski, ki stanujeta v videm »kem središču za ljudi brez stalne ga bivališča in stalne zaposlitve, so karabinjerji ig Gradišča aretirali, ker sta osumljeni, da sta odnesli nekaj oblek Levidi Greasani .Tat vino 200.000 lir v gotovini tet banč no knjižico s pologom v višini 7 milijonov lir je isti dan prijavil An tonio Ponton iz Aiella v Furlaniji. Na podlagi fotografij sta oba oškodovanca spoznala storilki, ki sta sedaj v zaporu. Gressanijevo v Gradišču sta ženski okradli v tre nutku, ko je šla po kozarec vode. za katero sta .jo prosili, ker naj bi starejšo obšla slabost.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Gli scippatori nrt film L’ultima volta*. M. Ranieri in E. Giorgi, Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.30—22.00 »Le avventure di Bianca e Bemie*. Risanka in izven programa »La bottega di Babbo Natale*.
MODERNISSIMO 17.00-22 00 »Cono-scenza camale*. J. Nickolson in C. Berge. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 »Le calde lab-bra di Emanuelle*. C. Marchard, N. Lemaine. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-22.00 »Massacro a Gordon Pass*. H. Kroger, S. Boy. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «11 colosso di fuoco*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Guerre stel-lari*.
Nora Gorica in okolica	*
SOČA »Potres*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Posebna vzgoja*, jugoslovanski film ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Keoma*. ameriški film ob 19.30.
Vlom v avtomobil
V tržaških zaporih so štirje mla doletniki iz Jugoslavije, ki so pri pjih našli 50.000 lir ter zlati veri žioi. Marija Maraž in števerjana ie namreč prijavila policiji vlom v svoj avtomobil, ki ga je parkirala v Ul. Don Bosco, iz katerega so ji odnesli torbico z denarjem ter dve zlati verižici
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna ViUa S Giu-sto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Saiute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72480.
Prispevki
V spomin na dr. Lamberta Mer-moljo daruje Silvana Malalan 5000 lir za Slovensko planinsko društvo v Gorici. -	'
PRIMORSKI DNEVNIK 4
2. februarja $ 'RlMC
NAJBOLJ SIROMAŠNA IN NERAZVITA CELINA
Sedem milijard dolarjev v enem letu za - orožje
Vedno pogosteje rožlja orožje tam, kjer je potreben mir, da se nacije izvlečejo iz davne zaostalosti in neverjetne bede
N.VIROBI — Proizvajalci orožja so lahko zadovoljni, ker so v zadnjih letjli dobili nepričakovanega in dobrega odjemalca, ki nc sprašuje za ceno njihovemu »blagu*. Ta nepričakovani «klient> je — Afrika, torej ena najsiromašne.isih ali celo n.jsiromašne jša celina. V Afriki, vse od Mavritanije pa do Somalije, od Egipta pa do ia sistične Južnoafriške unije so najbolj iskano «blago* — tanki, nadzvočna letala, topovi, najnovejše puške, avtomati, raketni čolni in vsa druga podobna šara, ki toliko stane in ki nič ne zaleže oziroma ki le bremeni proračun, koristi pa od nje ni nobene.
Afrika, ki jo pretresajo »krajevne* vojne, ki bi se lahko spremenile v večje spopade, ki bi ne zajeli le sosede, pač pa širša rv,d-ročja, izčrpava svojo siremašno ekonomijo s tem, da se zadolžuje, pa čeprav je že do grla v dolgovih z dosedanjimi nakupi pod ah -tvega »blaga*. In ta siromašna, skrajno zaostala Afrika se zadolžuje. da bi v tujini kupila *— najsodobnejše orožje. Res je. del orožja dobi Afrika kot nekakšno »pomoč*. ki pa je bolj »nagrada* kot drugo, nagrada za zvestooo temu ali onemu taboru, temu ali onemu bloku, toda pretežni del orožja kupuje.
Znani in zaupanja vredni londonski Zavod za strateška raziskovanja, ki ga poznamo tudi Dod kratico IISS, ter nekateri »dobro ob veščeni krogi* so se potrudili, da bi svetu prikazali 'kar se da popolno podoix> afriške oborožitve po posameznih državah.
Afriške dežele južno od Sahare so v minulem letu plačale ^.dobaviteljem* orožja 3.7 milijarde dolarjev. V istem letu .je rasistična Južnoafriška unija porabila za obrambo* 1.9 milijarde dolarjev.
Če tem številkam, tem stroškom za oboroževanj- dodamo še podobne stroške Egipta. Libije Tunisa. Alžirije In Maroka, pridemo do velikanske številke obilnih sodem milijard dolarjev, kolikor ie »črna* celina dala za »obrambo*.
Pri tem velja povedati še tudi, da je Afrika tista cglina. na ka teri so najbolj siromašne dežele sveta. Vsa celina, če izvzamemo nekaj severozahoda in skrajnega juga, je zelo siromašna. Sahara in področje južno od Saharo je del tistega zemljepisnega področja, ki ga je »svet ie odpisal*, kot se je nekdo izrazil. Od 29 najmanj razvitih dežol sveta jih .je v Afriki kar štirinajst. V nekaterih izmed teh držav nacionalni dohodek ne doseže sto dolarjev na prebivalca na leto. Tod .je več področij, ko der ljudje še vedno umirajo od lakote in žeje.
I>o pred samimi tremi leti je Afrika južno od Sahare porabila na leto manj kot eno milijardo
dolarjev za oboroževanje. Vsega skupaj pa ie imela pod orožiem manj kot 330 tisoč ljudi. Sedaj pa so se stroški za oboroževanje povečali za štirikrat, število , liudi pod orožjem pa se je podvojilo. Tn In se je zgodilo V dobi, ko se v svetu ves čas govori le o miru kot »edini alternativi, da se človeštvo izogne uničenju*.
Kadar afriški in tudi tuji komentatorji iščejo vzroke za te razmere. jih po navadi najdejo v Afriki sami. pa tudi izven »črne* celine. Vojske v »črni* Afriki dajo le površnim opazovalcem podobo majhnih oboroženih armad, ki da služijo le svečanostim. Toda to ni prava slika. Nasprotno, v Afriki so države, ki imajo izredno Ste', il-no in izredno dobro opremljeno armado. Takšno vojsko ima n.pr. Nigerija. Nigerijska armada, ki šteje 220 tisoč ljudi, je prav gotovo najmočnejša artnada na a-friški • celini. Nigerijski proračun za vojsko je lani prekoračil dve milijardi dolariev...
Skoraj logično je. da imajo proizvajalci nafte v Afriki najmočnejše in najsodobneje opremljene vojske. Tz tega izhaja, da ekonomsko močnejše države imajo močnejšo armado. In vendar ni vedno tako. V Afriki .je 49 neodvisnih dežel, Nič manj kot 19 držav'ima neposredno na oblasti — vojake. In skoraj toliko je v Afriki držav, kjer prav tako vladajo vojaki, pa čeprav se krijejo za civilnimi ljudmi. Skratka, v Afriki prevladuje oblast vrhovnih poveljstev in ljudi. ki so za njimi.
V večini afriškili dežel je torej vojska jedro oblasti. V primerih pa. kjer ne vlada vojska, je vrhovno poveljstvo tako močno, da lahko zruši civilno vlado. V tem primeru se postavlja vprašanje, v katero smer gredo ta vrhovna poveljstva. Poznavalci razmer pravijo. da »ni povsem gotovo, da bi nastop vojske bil v soglasju z nacionalnimi interesi teh držav*.
Zaradi tega tudi civilne vlade skušajo vedno zadovoljiti zahtevam vojske, predvsem ko gre -za nakup orožja, ko gre za opremljanje vojske. Ob tem velja splošna ugotovitev, da »vojaški vrhovi so skoraj v vseli državah naklonjeni nacionalističnim skrajnostim*, zato »ni redko, da se vojaki na lastno pest lotevajo revizije meja* ali pa »vračanja domovini ozemlja so se dov*. S tem pa se tako rekoč igrajo z usodo lastnih držav.
Končno postajajo armade v nekaterih efrrških državah tudi že nekakšna »pribežališča* tistih nila dih ljudi, ki niso našli zaposlitve drugje. To bi do neke meje lahko tudi sprejeli, saj je vključitev v vojsko ena izmed možnih zaposlitev mladega človeka kjerkoli
svetu. Toda v vojskah teh afriških držav najdejo zaposlitev tudi ljudje iz tujine, mladi avanturisti iz nerazvitega sveta. To pa že ni več »ena izmed možnili . zaposlitev...*.
Neki' afriški list je pred dnevi dal naslednjo nič kaj prijetno sen-tenco ali 'ugotovitev: «če bi v Nigeriji" razpustili vojsko, bi se že velika armada brezposelnih tako povečala, da bi to privedlo do nepremostljivih družbenih težav, do nevarne napetosti. Ih pri tem velja dodati, da primer Nigerije na »črni* celini ni osamljen primer*. Kot vidimo, imamo opravka z dvojno nevarnostjo, z nevarnost,jo tujega vpliva ter z nevarnostjo domačega neravnotežja.
Ob takšnem stanju je stališče velikih sil odločilnega značaja. Znano pa .je, da se oba bloka, zahodni in vzhodni, trudita, da bi si Afriko razdelila, vendar pa ne v smislu Jalte na 59:50. pač pa skuša vsak blok »zasesti* čitnvečje področje «črne» celine. Bivše kolo-
nialne sile so se potrudile in se še' trudijo. da bi se z nekdanjimi svojimi kolonijami povezale s sporazumi o »vojaški pomoči*, ali preprosto s sporazumi o «zaščiti suverenosti*. S tem so si praktično zagotovile navzočnost na celini. Druge države pa skušajo priti do istega cilja po drugi poti, v obliki »sodelovanja* pri obrambi tc ali one države. «Deli in vladaj* je stara norma in ta norma ponovno postaja vodilo nekaterim silam v njihovi politiki v Afriki. Afriške dežele pa. ki bi se morale čimbolj približati druga drugi. postajajo med sebhj vedno bolj sovražne in zato na afriški celini čedalje pogosteje in bolj .grozeče ropota orožje. 'Niti, ki so povezovale afriško enotnost, so se marsikje pretrgale in vprašanje je, kaj se Afriki nakazuje že v bližnji prihodnosti. Celina, ki potrebuje miru in pomoči, da bi se izvlekla iz zaostalosti, se oboro-žuje in troši sredstva za tb, da bo še bolj revna.
Iz umetnostnih galerij
Nekoliko nenavadna slika spomenika bazoviškim junakom. Pobelil ga je sneg, ki pa je kmalu skopnel.	(Foto A. Bubnič)
.   mn,mn mm    	■■mili, Olimiinim, mi IH,timi...lil   n mn •■■•»■■■>  
MIKOLOGOVA POLJUDNA RAZLAGA BO MARSIKOMU KORISTILA
Z GOBARSKO KOŠARICO PO PRIMORSKEM
Najprej na «lov» na marčni c o. ki je pa pri nas ni - Na bregovih Vipave in po Krasu, kjer izletniki odkrijejo «čudne» gobe, ki jih ne poznajo
Pozno v noč je zazvonil telefon. Odpravljal sem se že k počitku. Dvignil sem slušalko. »Zvezo imate z Ljubljano, govorite prosim*, mi je dejala v italijanščini prijazna uslužbenka.
»Tov. Čebulcc, pri nas rastejo marčnice. Jutri imam čas, lahko greva pogledat na tereni* Klical me je zna>j slovenski mikolog dr. Dušan Vrščaj.
Ko sem se pred časom mudil v Ljubljani, sem ga obiskal in se povabil na marčnice (H/jgroplio-rtis Marzuolus). Povedati moram, da je to ena izmed gob, ki je na Primorskem še nismo našli, pa tu tli ne vemo, če sploh raste pri nas. Gobo |x>znam le iz literature, videl pa je nisem nikoli.
. »Če je vam prav sem lahko za osmo uro v Ljubljani!* sem odgovoril. ZavedaL sem se, da je to enkratna priložnost, da lahko končno vidim marčmeo.
Naslednje, jutro, bilo je to lani, v soboto. 12. marca. Vreme ni kaj prida obetalo. Rahlo je deževalo, ko sem se z avtom odpravljal proti Ljhbljani. Že pred osmo uro sem ustavil avtomobil pred Vrsčajevim domom. Nebo je bilo oblačno in neprestano je deževalo.
»S takim vremenom najbrž ne greva nikamor. Zastonj sem sc odpravil na pot*, sem si mislil. S takimi občutja sem pozvonil na vratih.
»Vremena pa nimava najboljšega, kaj*, me je pozdravil, ko je odprl. Vstopil sem in pogovor ie stekel seveda o gob. h. Dogovorila sva se, da vreme gor, vreme dpi, vseeno greva pogledat na teren.
Pripravila sva vse potreb’o, te daj pa sem se nečesa domishl: V avtu imam dva dežnika. Potrebujeva ju s tem vremenom*.
«Se nikoli nisem nabiral gob -z moram, da je marčnica prvi sveži dr. Vrščaj. Odpravila sva se nekam proti Mengšu. Bukov gozd je
bil močno vlažen in plast listja dokaj debela. Z dežnikom v roki sva s palico brskala po listju, a našla sva le sledove gob. Omeniti moram, da je marčnica prvi sveži gozdni sadež, zato jo srne in zajci še posebej prav radi jedo; pustijo pa le sled, da se vidi, kje .ie goba rasla. Končno me je dr. Vrščaj poklical na majhen greben sredi redkih bukev.
»Tu blizu mene so!* Gledal sem naokrog in končno zagledal pod redkim grmičevjem dvignjene kup čke listja. Počasi sem odstranil listje, da jih ne bi poškodoval, saj so bili primerki izredno lepi. Prvič odkar coBarim,. sem držal v roki marčnico!
Marčnica raste v razstresenih skupinah v hribovitem svetu ped smekami, jelkami, bukvami proti koncu, zime. ko začne kopneli sneg. Razširjena je skoraj 'po vsej Sloveniji, le pri nas je še nismo našli.
Še sva brskala r.o listju, sem pa tja jih tildi še naših; 'a ker se vre: me ni hotelo unesti, sva odločila, da se vrneva v Ljubljano. Med potjo mi je dr. Vrščaj dajal napot ke, kje naj marčnipo iščemo pri nas. Zadovoljen, da »gobarski lov* ni bil zaman, sem se. poslovil in odoravil domov. Spoloma sem so ustavil v' Sežani in hitel pokazat marčnice sežanskim gobarjem. S tedanjim predsednikom gobarske družine Francem BašlnOm sva se dogovorila, da greva že naslednje dni pogledat na terene, ki nam iih je označil dr. Vrščaj- ip; kjer ob-
Z Bašinom sva že lansko jesen načrtovala, da bova skupaj gobarila in iskala predvsem gobe. ki j 'h do tgdaj še nisva izcedila pri nas. Že čes nekaj dni sva pohajkovala po bukovem gozdu in brskata pod odejo listja. Sorče je že priietno ogrevalo -zemljo in na drevesih jo bilo videti prve poganjke. Med hojo sva se pogovarjala., da morava najti primernejše terene.
HiiMiiniiiNimiiiiiuiiniMMMmm iii n	m iniiniitiiuiiiiii iii iiiniM
Kulturni dogodki v slikah
kjer naj bi rasle vsaj še smreke. Zavedala šva se. da bo iskanje neuspešno, predvsem zaradi vremenskih razmer, ki prehitevajo vsaj za tri tedne, če še ne več, slovenske razmere. Strinjala sva se. da morava začeti iskanje mar čnic že februarja. Z upanjem vsaj, da odkrijeva nove terene, sva ne kega dne prišla do čudovitega smrekovega gozda. Bil je morda za malenkost pretemen, a je po vsem odgovarjal slovenskim karakteristikam; za smrekovim se je razprostiral še redek bukov gozd.
«Tega terena ne smeva pozabiti, Bašin! Poleti, ko so gobe na Krasu še dokaj redke, bova tu polnila košare*, sem ves zadovoljen govoril Bašinu. Že sedaj iahko povem. da so se te napovedi uresničile. Čestokrat sva se vračala sem. Področje je nama postalo kot nekak' »gobarski vaj* in neizčrpen rezervoar za jesenske gobarske raz:-lave..... , ..........-	.
Sprijaznila sva se z idejo,--da-marelic ne bova našla. Da pa bi pešačenje po gozdovih ne bilo zaman, sva zučela proučevali jesenske gobe, ki rastejo pretežno na odmirajočem lesu, bodisi na štorih, bodisi na suhih vejah. Holci sem si ustvariti vsaj bežno znanje teli gob.
Pomlad je pokukala v naše kraje. Iskanje marčnic sva popolnoma opustila, kajti našla sva že prve mavrahe (Morchella Escu-lenta). Na enem takih pohodov «n;> mavrahe* sva slučajno naletela na oiarkovo uhljevko (Mi-rlcvlaria Meseiilerica). ki je za slovenske razmere dokaj redka, le v toplejših krajih je n.jena rast možna. Rasle od jeseni do pomladi na panjih listnatega, drevja, še najraje na brestovih štorih. Tistim. ki tega še niso opazili, naj povem, da so bresti bolni. Ne vem sicer zn kakšno bolezen gre. dejstvo pa je, da se kar sami sušijo in počasi odmirajo.
Z družino in prijatelji sem se odpravit na nedeljski piknik na bregove Vipave. Prijatelji, vneti ribiči, so ribarili vzdolž reke in nam pripravili prijetno presenečenje, saj so ulovili čudovite postrvi. Izkoristil sem priložnost in pokukal za gobami. Ob reki raste pre-. ce.j topolov, iskal pa sem pred vsem odmrla drevesa. Na panjih teh dreves raste namreč topolovka (Agrocgbe Aegerita), odlična goba. V starem štoru, ki se je zdel kot nekak brlog za divjad, sem našel «gnezdo» mladih in svežih to-polovk. Pbstrvim so se na ražnju pridružile še gobe. Topolovke lahko tudi umetno gojimo, če kos odžaganega topolovega debla podrgnemo z zrelimi lističi, ga nato položimo na tla in pokrijemo s tenko plastjo zemlje. Ob zmerni vlagi se prve gobe pokažejo po desetih mesecih in . asle bodo dokler se okuženi les ne izčrpa.
Sonce ie že prijetno pripekalo in .drevje je bilo v cvetju. Odpravil sem se se po sadovnjakih. To je idealno rastišče za užitno rdo-čelistko (Rhodovhgllus Clgpeatus). Goba raste*izključno spomladi. Za ■ to je za. neizkušenega gobarja za-i menjava s strupenimi rdečelist-| kami, še posebej z veliko rdeče-| listko (Rhodophjiihts Sinuatus). ki : raste pretežno jeseni, skoraj ne-| mogoča. Na žalost jc sadovnjakov pri nas čedalje manj. V enem redkih, ki so še ostali, sem našel kar precej primerkov užitne rdečelist-ke. Najlepše sem izbral za slikanje. Približal se mi je prileten možak in me začudeno gledal. Ležal sem namreč v travi in . iskal i-dealno razdaljo in pozicijo za slikanic.
»Temu se najbrž meša*, si je moral misliti. A ko sem mu povedal, za kaj gre. me ie povabil, naj se še vrnem, saj da pni njih rastejo gobe vsemogočih vrst!
Prijatelji in znanci so me segeti obveščali, če so na nedeljskih sprehodih po naravi naleteli na za njih »čudne* gobe. Povedali so mi, da so na travnikih videli čpd-no belo gobo. ki naj bi bila zelo podobna martinkam.
«Pa je bil v bližini koromač?* som jih vprašal. , gTega pa nismo opazili.* Domneval sem, za kakšno vr sto gobe gre, sa.i je čas povsem ustrezal njeni rasti. A vseeno sem hotel preveriti. Maja .in junija raste predvsem na Krašu bela vrsta ostrigarja izključno v bližini divjega koromača. Domačini pravijo' pobi kar kornmačnica. Opazil sem, da so bili gobarji že pred mano, a vseeno mi je uspelo na in nekaj kovomaenic (Pleurotus Fnšcus). Gobe so odlične in jih lahko tudi sušimo.
MILKO ČEBULEC
(Nadaljevanje dedi)
Crevatinove pokrajine v galeriji «Sala cTarte»
V galeriji tSala d’arte» v Pasaži Rossoni smo videli pokrajinske slike in obalne razglede z enostavnim podpisom Franz Tega slikarja doslej še nismo srečali na tržaških razstavah ali smo ga morda spregledali. Toda nismo opazili niti oljnatih slik. ki bi po svojem videzu spominjale na mojstre obnavljanja pokrajina r str a. na moderniste ii konca preteklega stoletja. Zato bi ob bežnem pregledu teh slik mogli n riti do sklepa, da je do za retrospektivno razstavo kakega starejšega slikarja, ki prav gotovo ni Tržačan, posebno ker ie bilo na raistavi nekaj pokrajin iz južne Italije ter nekaj razgledov iz Benetk. h priložnostnega kataloga pa smo zvedeli, da temu ni tako. Pod imenom Franz, se namreč krije 32-letni Tržačan Gianfranco Crevatin.
Gianfranco Crevatin ni nikakršen začetnik, pa čeprav je bila
njegova razstava v cSala dfarte* v Rossonijevi pasaži šele prva njegova osebna razstava. Franz je ze davno dokončal umetnostno šolo. iz katere ie izšlo nekaj prav dobrih slikarjev, čeprav se je zaposlil kot risar v tovarni Gran di Motori. ni slikanja nikoli opustil. Slikal pa je zato', da bi dosegel umetniško zrelost, ki bi bila tla ravni predvojnih tržaških po-krajinarjev, celo tistih, ki so de tali preu njimi in ki so postali stebri modernega slikarstva,
In plod tega tihega dela, od mak njenega od. javnega udejstvovanja. se je pokazal na tč j razstavi v slikah, ki kažejo solidno slikarsko obvladanje oljnate tehnike, pa tudi risbe.
Poleg že omenjenih širokih in barvno značilnih razgledov polj in hiš iz Puglie je v galeriji «Sala d'arte» Franz razobesil tudi nekaj domačih motivov iit sicer razglede polja pri Orehu in to v mesečni noči in pa živahnejše razglede, ki jih je • posnel v dolini Glinščice. Nekoliko bliže tradiciji realistov iz prejšnjega stoletja je gladko naslikano olje, ki prikazuje ribiče na lovu na ciplje v Sečoveljskem zalivu.
■Kako vestno se Crevatin pripravlja k slikanju takih motivov, nam kažejo študije risb na tonskem papirju, ki so tako dodelane, da veljajo že za samostojne stvaritve.
~ašk aa se
bo iz njega, verjetno razvil likovni ustvarjalec, ki bo prispeval k nadaljnjemu dvUutkrajiuarske u-metnosti na Tnastftm?** M. B.
Prvi nastop mladega tržaškega slikarja nam torej obeta, da
RAZSTAVIL
SO ROJANČANI
Rojanski slikarji so se letos v času prehoda iz starega v novo leto zbrali na skupni razstavi v prvem nadstropju na Trgu Tra i rivi št. 3, da bi ponovili prvo izkušnjo iz lanskoletne poletne kolektivne razstave. Na tej razstavi je sodelovalo kakih deset slikarjev, med katerimi so bili kar štirje Slovenci, in sicer pokrajinar Robert Kozman, Angel Renar je razstavil svoje črnobele, risbe,, v katerih prav tako obdeluje pokrajinske motive. Kraške borovce in redke gozdičke je prikazal Darij Berginc v svojih dveh oljih, Stanislav Birsa, ki ga sicer poznamo tudi kot zelo dejavnega človeka na prosvetnem področju in' sicer v organiziranju zborovskega petja, pa je razstavil veliko platno, v katerem prikazuje nemirno morje pod oblačnim nebom, ter dve manjši tihožitji s cveticami.
7.00." 8.00,	13.00, 14.00,	15.30,
18.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro .jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2;
9.05	Zlate plošče - nekdaj in danes; 9.30 Mali oglasi; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pevsko tekmovanje »C. A. Seghizzi* v Gorici; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa: 14.20 Evergreeni; 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 10.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Koncert; 17.25 Glasbena panorama:
18.05	človek in mikrobiologija; 18/2(1 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30,	12.30. 13.30.	14.30,
15.30, 19.30 Poročila; 7,00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Znane klavirske skladbe; 9.15 Ansambel Tramps; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček;
10.32	Mini ;iuke-boxe; 10.45 Glas ba in nasveti: 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Popevke; 12.05 Glasba no željah;
14.00	Turistični napotki; 14.33 Zbor «Antonio Hlersberg* iz Trsta: 15.GO Oddaja za šolarje; 15.40 Popevke: 16.00 Na knjižnem trgu;
16.40	Glasbeni notes; 17.(K) Ob pe tih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna, glasba: 18.(K) Glasba po željah: 18.35 Mladi izvajalci: 20,00 Glasbeni inštrumenti; 20.32 Rock party; 21.00 Skladbe slovenskih mojstrov;
21.32	Glasbeni spored: 21.15 Pop glasba; 22.45 Poje Milva.
RADIO 1
7.(8), 8.00,	12.00. 13.00,	15.00,
19.00	Poročila; 6.00. in 7.30 Glasbeno prebujenje'; 8.50 Znane romance; 9.00 in 10.35 Govorno glasbeni program; 12.05 in 13.30 Vi iri jaz 78; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Nove in stare italijanske farse;
17.40	Ali veš?; 18.00 Popevtie; 18.30 Nenavadna potovanja; 19.35 Radijska igra; 20.15 ItalijausKi pevci; 21.05 Lepa resnica; 22.00 Glasbena kombinacija; 23.15 Lahko noč.
RADIO 2
7.30. 8.30. 13.30, 16.30 in 19.30 Poročila. 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Popevke v lotili 00! 9.32 »Samostanski kovač*, radijska igra; 10 12 Pogovori .s posjik šalci: 11.32 Intervju z znano o-sebnost.jo; 12.45 Glasbeni preorani; 13.40 Spored z Landom Buzzanco; 15.00 in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Neapelj danes; 18.33 Vzrojila oddaja; 18.56 Glasba; 19.50 Prijetno poslušanje; 21.00 Radijska igra.
SLOVENIJA
5.00,. 6.09. 7.00, 8.00, 9,00, lO.OOiv
1.1.00.	12.00,	13.00	14.00. 15,00.
18.00,	19.00, 22.00, 23.00 Potoč lg; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje; 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistič ni napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12,30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z opernih odrov: 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Mintite z ansamblom Slavko Žnidaršič; 20.00 , Četrtkov večer; 21.00 Literarni, večer; 21.40 Lepe melodije; 22.20 L. van Beethoven: Sonata za violino in klavir: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk; 0.05 Lahka kri;
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna
13.00	Filo diretto 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK	„ c,«
17.00	Ob petih z Rosanno -lC' I
fino	1
17.05 Vlakec: Pravljice in >*»’
17.15 V svetu realnosti	"ARM]
17.30	Risanke	' Napo,
18.(K) Argumenti	u j,,?ensl
Kako je Yu Kung premt12 ffarsl
oorovia	oddaji V«ll "
18.30 Mali Siam, glasbena
19.00 Dnevnik 1
- KRONIKE
Nala.
19.20 Furia: film
Nevarne šale,
1 S je
19.45 Almanah in Vremenska 51
20.00	DNEVNIK	j Jj/£ 8
20.40 STAVIMO?, nagradna J? za 21.50 Dollj/, oddaja o filmu ij V|»
22.00	Politična trubuna:
DEBATA O VLADNI^
Ob koncu DNEVNIK in v-
menska slika
Drugi kanal
9.55 Garmisch: ZENSKI SLAL^ ^
Zelo
12.30	Gledališki problemi ,
13.00	Dnevnik 2 — OB 13.
13.30	Vzgoja in dežele
14.00	Garmisch 17.(K) Program za otroke
k ‘žENSKI SbAL°* Jgtv:
h
* sq tooč ton<
* Nn
Nie
ve> j/ 96
Ao'
Nik,
%v,
Str
K
Madžarski film: IL CO:
VITE, 2. del
17.40	Kratkočasje 18.00 Namenjeno staršem
Handikapirani:	Ljudje
ostali	*herjl*jj
18.25 Dnevnik 2 - ŠPORTNE i«
. STI	^
18.45	Dober večer s . . . kvof^
Ce,ra	M ^"ian
Btacc.io di ferro, risanK“j u Družina Robinson:	!t"“
mrtvega. 3. epizoda Vremenska slika
19.45	Dneviiik 2 — ODPRTI DIO
20.40	Comemai spečih!e Taxi, sir, TV filtr ,,
21.10 Pionirji letalstva. 4.
22.05 Pogovori, o odnosu ,M°S *7;0v< ženska'
22.35 Malt Helm
DVOJNA IGRA. TV f'1"1 Ob koncu DNEVNIK 2 ZADNJE VESTI
jugoslovanska tV Ljubljana

9.55, 12.35 in 15.55 Svetovno Prv
sivo v slalomu za žensk* ,
17.00	Po sledeh Marca Pola. 04
18 (K) Obzornik	,., r*.
18.10 POROČILO Z ZASEDAH
CK ZKS
18.35 Profesor Baltazar, risan2
18.45	Tehnica za točno tehtanj®
19.15 Risanka
20.00	Oči kritike
20.45	Boccaccio - Vuga: O zvestobi, nanizanka Dekan jj' g
21.20: Na zvez\ pogovor z g'6"9 24.50 DNEVNIK
22.05v. Jazz na enkranu: TRIO ** POVIČ
ii:Zl

seh
K)
Vf
, tal
■M,
S
s
Ni
N,
M
g
10 R
n;B;
,, k
5 j
et^ '5' P
Koper
18.30	Garmisch: SLALOM ZA ŽENSKE
19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK
20.35	Pogumni bratje, film ... 22.05 Portret rudarja, dok. I'11 oi
22.35	Umetnostno drsanje, PrC' iz Strasbourga
Zagreb
18.45	Peščena ura. kviz
20.00 Aktualna oddaja 20.50 Strasbourg:	Evropsko
venstvo v drsanju
22.30	DNEVNIK
ŠVICA
19.25 Srečanja 19.55 Tukaj Bern
20.45	Reporter
21.45	Nastopajo Bonney M
•*imii*iiiiiiim**iim*i*iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii,*,*i*ii,ii**i*iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinni*ii**iiiii,iiiiiiiiiiiiniii**i»i*ii*iiiiii*iiiii*niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin*ininiiiiiiiiiiii>iiiii*,iiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«niiiiiiiiiiii**1®1
Patronat KZ - INAC svetuje
Svetujem vam, da se čim!?
zglasite v našem uradu in P,?' seboj potrdilo o biv
sete s
razdobju 1920-26
ž
g J
M
j!
•4
/Ser
Si
i
$
V pokojnino se šteje tudi vojaški rok Rako je i odkupom delovne dobe 1920-26
ski list, po podpisu predpi^j in ste
nadomestno izjavo notar^g
obrazcev du pa
zdravniškem Pr^7)ji boste še ha INPS iia,r„4
akta, v kateri boste navedi' j. potrebne podatke v zvezi 1 e? šim podrejenim delovnim rH. pf jem. Seveda se boste morali ° \ hiti tudi na vojaški okraj'1' lir^ da vam izstavi vojaški list glio malricolare).
Vpr.: »V vaši zadnji rubriki dne 27. januarja sem z zanima njem prebral novico, da lahko tudi jugoslovanski državljani dobijo od Italije pokojnino če so v svojih mladih letih delali pri
kakem gospodarju. Jaz sem star 75 let (letnik 1902), bivam na
............................i...........................................■""■Ul....
Horoskop
V tržaški občinski galeriji je v ponedeljek odprl razstavo dr. Robert Hlavaty, kateremu je ob njegovi 80-letnici v imenu občine prinesel pozdrave podžupan Giorgjo Cesare. V četrtek so v bel jonskem gledališču «F. Prešeren* imeli »klavirski koncert* v ziczi s tem, da je gledališču poklonila klavir družba SIOT.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pri delu vas bo vadila zares odlična za misel. Bedite pravični do tistih, ki vas ljubijo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovljeni so vam novi dohodki in vsesplošni napredek. Vaši načrti naj bodo obvezujoči.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Današnje okoliščine niso primerne za tvegane pošle. Skušajte biti bolj odločni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vse se bo lepo razvijalo, če se boste znali postaviti po robu predsodkom. .Dokažite jasnost svojih pogledov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes se vam 'bodo zdela vsa vprašan ja težavna. Skušajte biti manj napadalni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Lahko računate z .razumevanjem svojih predstojnikov. Ne zapravljajte zdravja z veseljačenjem.
TEHTNICA (od 23.9. do 22,10.) Če si želite uspeha, skušajte biti bolj objektivni. Prijeten večer z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne trudite se pretirano pri svo jem dolu. Poiščite si družbo op timističnih prijateljev.
STRELEC (od 2). 11. do 20.1’.) Razpoloženi boste za delo, toda pazite se pred lahkomiselnostjo. Poglabljajte svoje prijateljske zveze.
KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Skušajte vsa vprašanju reševati z večjim renlizmem. Prišlo bo do preobrata v čustvenem življenju.
VODNAR (od 1 21.1. do 19.2.) Pri delu posvetite večjo pozornost detajlom. Neki dogodek vas bo presenetil. \
RIBI (od 20.2. do 20,3.) V svoje poslovanje boste vnesli izboljšane metode dela. Iskrenost nekega.pri jaleljstva vas bo izpolnila s srečo.
območju bivše »cone B*. nimam nobene pokojnine in se s težavo preživljam. Ne vem, če pridem tudi jaz v poštev za tisto pen-zijo, zato vam bom opisal svoj položaj. Od leta 1918 dalje sem delal za poštarja vse do leta 1922, ko sem šel k vojakom, po odsluženem vojaškem roku pa sem se leta 1924 spet zaposlil pri raznih manjših podjetjih vse do novembra 1929, ko sem se posvetil domači kmetiji. Se da v mojem slučaju kaj mediti? Prišel bi osebno do vas, vendar1 pa zelo težko hodim, zalo sem se odločil za pismeno vprašanje in nestr pno pričakujem vaš odgovor. Hvala!* '	F. Č.
O posebnem zakonu št. 35/02, ki daje bivšim podrejenim delav cem možnost, da odkupijo delov no dobo od leta 1920 do 1926, smo v naši rubriki že večkrat pisali, vendar pa ne bo odveč, če še enkrat o tem nekaj zapišemo.
V skladu z zakonom št. 11-1/74 ,je rpk z.a odkup omenjene delcvv nc- dobe odprt za neomejen čas, torej ni nobene zapadlosti in rojeni leta ,1905 ali starejši lahko še .vedno izkoristijo ta zakon, seveda, če izpolnjujejo vse pogoje. Zakonska določila se sicer huna-
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO
šajo na delojemalce iz Julijske krajine in Tridenta, vendar pridejo v poštev tudi ljudje) bivajoči v bivši «coni B*.
V vašem konkretnem primeru lahko odkupite le del celotne-dobe, ki jo predvideva zakon, ker je izvzeto obdobje; ko ste Služili vojaški rok. V poštev pride obdobje mod 1.7.1920 in letom 1922 (dokler ste pač bili poštar) ter od 1924. leta do 28.2.1926: poznejšega delovnega razmerja pa po zakonu ni mogoče zavarovalno ure diti. Poleg tega pa se vam v pokojninsko dobo šte.je tudi služenje vojaškega roka. ker vam v ta namen priznajo simbolične prispevke. Torej skupne pokojninske dobe bi moralo biti nad 5. let. kar pomeni, da izpolnjujete po goje, da dobite minimalno invalidsko pokojnino (trenutno 102.500 lir mesečno). To pa zaradi tega. ker nimate v Jugoslaviji nobene pokojnino in fste delali ter še zmeraj bivate na območju bivše «cone B*. tako da ni pomembno dejstvo, da ste jugoslovanski državljan.
PLAČEVANJE
PROSTOVOLJNIH
PRISPEVKOV
dvoK
Vpr.: <Jaz imam že m«-« let delovne dobe, in konec bruarja bom pustila delo. ke’' a zaradi tena preveč trpelo J družina. Svetovali so mi rn1
tem plačujem prostovoljne s pevk e. da bom nato dobila pogojnih/), '/.črnima ute. če 'a^ dopiačam tildi za pet let. ko.ji ostala doma. dokler je bila n‘ ^ punčka še majhna, in če se tp sploh splača.»	A. '
Po obstoječi zakonodaji zavarovanec plačuje prosto1'1?^-prispevke, vendar ne retro®2 (/. no, temveč od naslednje
po vložitvi prošnje dal.je. ‘.
tli net'itl'i«
vam nimam žal dati neg' , odgovor. Ko boste tako |>. 15 let pokojninske dobe ta čevanjem najnižje kategorije " spevkov). bi vam ne svetoval
daljnjega plačevanja, ker bi vaša pokojnina bila verjetno-1 ^ lei niihioiiilna. norderlp na (i2
lej minimalna, neglede na no število let.
V tej rubriki naS izvedenec Boris Simoneta seznanja £'***
telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zvez* vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah P9 od 8 30 do 12. ure.
od
tarski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
2. februarja 1978
Manje
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
oser-Prdllova v smuku zpolnila vsa pričakovanja
a ^našnjem moškem veleslalomu je glavni favorit Šved I. Stenmark
fžSSCH - PARTENKIRCHEN a igrat* 80 obveljale: favoritinj 'Učarci ga smuka na svetovnem iiw.jP Prvenstvu v Garmisch-Idaj 'on . nu» Annemarie Moser 5 Hagaia lzP°*n'*a pričakovanja in
"žila* 'Uspe^ je povsem zaslužen. s|iH biraiaJe lzrec^no drzno, pravilno je estp POt mec* vrat*> *e na enem $ mja ?Je ,2ai'adi pretiranega forsi-^v^.hip zakolebala v svoji za-ii i ll' ^jena izredna izkušenost tiHjtoiazaf. IPdi na tej kritični točki im !va|l a prebroditi edino resnejšo
iL; ^ ill	io rvcttniila 7laln
Edino
1 I^^vljala zahodna Nem-
l. . '-UP h	i.:__•	— _	„: i:..
Hajndl" tako je osvojila zlato ! tani« *^'n° nevarno nasprotnico i Irpl,prI^lst:avljala zahodna Nem-,0» dela j/ , pP!e. ki pa je na cilju 12n) ’ st°tink sekunde slabši čas I Hijjt®0Va'ke in se je morala za-, 2el0 ■ Z ^ruS>rn mestom.
0t drstil,,je lahko zadovoljna s svojo kora, ,'Jjj simpatična (19-letna in 0% r, , cm visoka) Švicarka Do-Agostini.
a trtJ* se ta tri dekleta na cilju ti veselila svojega uspeha, pa drugih ni manjkalo ra-6^ . i-. Nadigova, Nelsonova, Mit-Herjeverjeva. Habersatterjeva, Ell-' 9 ltata’ Lukasserjeva (in morda , .TO na , So vsekakor pričakovale u a’ *{ar so dosegle.
^'jank' sta rezočarali tudi obe .; i t»jj >, Plankova in Gravinova, ™ titev n'sta dosegli vidnejših uvr-b^ndar pa njuno razmeroma ■kem .° /Pesto na lestvici v italijan-fl kiniifo^horu ni povzročilo nobene
'a j!jl0Vanja s*a se udeležili tudi ki jiijlagos*ovanki. Zasedli sta mesti, >f iar|ai Po njunih sposobnostih priti' Oetovl' E'anjščkova je bila 41., To-vJl Pa 45.
Hav) ^kmovalk je bilo 54 (iz 24
\V
taiteraiAoji ženski smuk je dal
1. £e rezultate:
i 2. fv*fr - Prilil (Av.)
3. (ZRN)
Peto kolo evropskega košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal je bilo dokaj uspešno za jugoslovanske peterke. Le Cibona je izgubila v Milanu proti Cinzanu, medtem ko so ostale ekipe povsem izpolnile pričakovanja.
Partizan in Bosna imata namreč lepe možnosti, da se v A, oz. B skupini uvrstita v polfinale. Beograjski Beko, pa čeprav je doma odpravil Xerox, nima več izgledov za napredovanje, saj je v tej skupini (C) Juventud iz Badalone praktično že polfinalist.
Izredno zapleteno pa .je v D skupini. Kar tri ekipe (Le Mans, Cin-zano in Cibona) se potegujejo za polfinale in verjetno bo o polfinalistu odločala razlika v koših.
IZIDI 5. KOLA A SKUPINA
AEK Atene (Gr.) . Partizan Beograd (Jug.) 88:99
žem že dogradila in ki, kot pravijo, ne uspeva ravno najbolje. Morda ji bodo posli šli zdaj bolj v klasje, ko je postala svetovna prvakinja z rekordno poprečno hitrostjo 93.066 km na uro.
Moser - Prollova je doslej na svetovnih prvenstvih in v svetovnem pokalu osvojila 2 slaloma, 4 kombinacije, 14 veleslalomov in kar 29 smukov. Torej izkupiček in pol!
Danes bo na svetovnem prvenstvu na sporedu moški veleslalom. Prvi spust bo na sporedu ob 10. uri, drugi pa ob 12.30 (tekmovanje pa bodo prenašali tudi po televiziji).
Glavni favorit današnjega veleslaloma je, seveda, Šved Ingemar Stenmark. Njegovi najnevarnejši nasprotniki bodo Liechtensteinec Andreas Wenzel (edini, ki ga jo letos uspel premagati v veleslalomu), Amerika-
nec Phill Mahre, Švicar Heini Hem-mi, Avstrijec Klaus Heidegger, pa tudi Piero Gros in Gustav Thoni.
Stenmark je bil glavni favorit že na 01 pred dvema letoma v Innsbrucku, vendar je tedaj osvojil le skromno bronasto kolajno.
V	današnjem veleslalomu bo star-tal tudi Jugoslovan Križaj in sicer s številko 1. Thoni bo imel št. 5, Wenzel 10, Stenmark pa 14.
ZAOSTALA TEKMA 2. AL
Gaja-Breg 3:2
V	zaostali tekmi 2. nogometne a-materske lige je sinoči na Proseku Gaja premagala Breg s 3:2 (3:0).
Za Gajo sta bila uspešna: Botti (2) in Zlppo; za Breg pa je oba zadetka dosegel Cadenaro.
KOŠARKA
KORACEV POKAL
Jugoslovani uspešni
Izgubila je le zagrebška Cibona - V D skupini zapleteno
V ORGANIZACIJI ZSŠDI IN SPZ
D '
S Agostini (švi.) filg «vi.)
8fe (ZDA>
RZfmaier (ZRN) B, E]abersatter (Av.)
n. S'' (ZRN)
12. Mbri,
(ZRN)
, tr ‘ggen (švi.) 13. £*jner (Ran.)
u ^rron /&. • v
‘L v,fr.en (švi.)
15 pufla ‘
G?aS’Son (ZDA)
1'48”31
1’48”55
1’49”11
1’49”64
r50’'26
1'50”42
1'50”47
1'50”89
1’50”92
1'51”04
1'51”61
1’51”82
1’51”85
1’52”62
1’52"92
1’53”10
1’53”33
1'53”76
1’54”09
1'54’TO
1'54"54
p;:;an(ier <zda)
6. G^rSon (Z1
<S:Sa'&
!^TvycssR
(it.)
Prollova se je s svojim 'egendoJlrn Podvigom že vpisala v Rnja 0 Svetovnega ženskega smu-
Klefe bila pred 25 leti v S-ga v’ maihnem kraju pri Salz-Toi, °ka je 160 cm in težka 60 kmovati je začela leta 1969,
It ^dcarodnem smučarskem nebu
“4 l^re!a kot meteor in je v letih Slan ao. 1975 kar petkrat zapore-t !v°jila svetovni smučarski po-1'ti ,si ,a 1974 se je poročila s svo-letn, [J1 IPanom* Herbertom Moser-Ctavljg, P je pred tekmovanji pri-SZ Srnuči na račun tovarne % (?■ Leto dni kasneje je opu dtaj,. ^ovalni šport, posvetila se si |ltl|’' Ptrok nimata, vendar pa ki. pTOjkoj začela graditi velik hodila letošnjo sezono je ponovno K>Ms,na smuči in je kar takoj na
Ljubojevič drevi v Kulturnem domu
Odigral bo simultanko i večjim številom naših šabistov - Pričetek ob 20. uri
Ljubomir Ljubojevič
Drevi bo v mali dvorani Kulturnega doma zelo važna šahovska predstava. Najmočnejš' jugoslovanski ša-hist, velemojster Ljubomir Ljubojevič, bo namreč odigral šahovsko simultanko, 'ki bo prav gotovo pritegnila lepo število šahistov in sicer takih, ki bodo simultanko bdigrali in tistih, ki bodo simultanki sledili le od zunaj kot «kibic:».
Simultanka se bo začela točno ob 20. uri, vpisovanje pa bo do 19.45 spet v mali dvorani. Pričakujemo veliko šahovsko borbo, saj bo Ljubojevič igral kar proti 35 nasprotnikom, ki bodo sedeli za mizo, medtem ko bo velemojster hodil od deske do deske ter vlekel poteze. Njegovi nasprotnik; pa bodo morali po vleči potezo v trenutku, ko se bo Ljubojevič pojavil pred mizo. Ljubojevič bo imel z vsemi bele figure kot je navada v simultankah.
Ponovno bi spomnili na najvažnej še Ljubojevičeve šahovske uspehe. Velemojster je postal pred sedmimi leti, že vrsto let je najmočnejši jugo-slovansk-' šahist pred slovitim Gligo ričem, od leta 1973 do 1976, ko je odšel v JLA, pa je bil med prvimi desetimi svetovnimi šahisti. Leta 1975 je v anketi svetovnih šahovskih novinarjev dosegel drugo mesto ta-
. 'dati'da h° spet sposobna po-pr^P0 najvišjih mestih. Merila v9kinj„Vscm na naslov svetovne pr-p9si|j*M ln je svoje načrte tudi u-No s a- Pri tem pa ni šlo le za 'Ha p°rino slavo, ampak je bilo nekaj reklame tudi ^ ki sta si ga medtem z mo-
ZSŠDI in SPZ
prirejala danes, 2. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu ŠAHOVSKO SIMUL TANKO JUGOSLOVANSKEGA VELEMOJSTRA
Ljubomira Ljubojeviča
Vpisovanje na mestu najpozneje do 19.45. Prosimo točnost!
koj za svetovnim prvakom Karpovom, doslej pa je zmagal že na vrsti mednarodnih velemojstrskih turnirjih po /sem svetu. Vsekakor lahko rečemo, da se je v vseh teh zadnjih letih enakovredno boril z vsemi svetovnimi šahisti od Portischa, Petros-jana, Meckinga pa do Larsena, Korč-noja, Smislova, Spasskega in ostalih. Le s sedanjim svetovnim prvakom Karpovom ima negativno bilanco.
Njegov bodoči šahovski program pa predvideva sodelovanje na izredno močnem velemojstrskem turnirju v Bugojevem, kjer bodo med drugim nastopili tudi Talj, Karpov, Portisch, Larsen, Hort, morda Spasski in še drugi.
Ljubojevič je dobil neposredno pravico, da se udeleži conskega turnirja za naslednji ciklus dodelitve novega svetovnega prvaka. Vsekakor je največja jugoslovanska šahovska nada in marsikdo tudi verjame, da je prav on eden izmed ozkih kandidatov, ki bo v bližnji bodočnosti posegel po samem svetovnem šahovskem vrhu.
D. J.
TENIS
Brez presenečenja
V nadaljevanju prvega kola teniškega turnirja v Richmondu (Virginia) ni prišlo do presenečenj, čeprav so bila vsa srečanja dokaj napeta. Zmagala sta avstralska igralca Lever in Rosewall, ki sta premagala Kodesa in Alexandra. Borg pa je le s težavo strl odpor Holandca Okkerja.
IZIDI
Laver - Kodes 6:1, 6:3; Rosewall -Alexander 3:6, 6:0, 6:3; Borg - Okker 6:3, 5:7, 6:1; Gerulaitis - Mayer 7:5, 7:5: Gottfried - Lutz 3:6, 6:3, 6:4; Higueras - Tanner 6:3, 6:4; Fleming Moore 4'6, 6:3, 6:3.
ODBOJKA
L MOŠKA Dl Vi/,1 JA
Goriška 01ympia zopet uspešna
Olympia — ASFJR	3:1
(-8, 12, 6, 11)
OLYMPIA:	Klanjšček, Pavletič,
Špacapan, Černič, Tommaši, Lavrenčič, Marko in Štefan Cotič, Soban.
Četrto kolo deželnega odbojkarskega prvenstva je prineslo nov par točk goriš' i 01ympii, ki jih ima tako šest in .aseda drugo mesto lestvice.
V soboto je slovenska šesterka nedvomno zasluženo zmagala, saj je bila razlil i v viedrotah na igrišču precej lasna, vendar pa ne moremo!
trditi, da je «modra» ekipa tudi pre pričala. Žal smo bili priča že spet raztrgani igri s strani naših fantov, ki kot se zdi, ne utegnejo doseči tistih spodbudnih predprvenstvenih uspehov v raznih- prijateljskih sre čainjih. Tudi v soboto, kot že sedem dni prej v Trstu, so težko «vžgali». Gostje iz Čedada so brez posebnih težav osvojili uvodni set zaradi številnih napak domačih. Vzrok je tre ba iskati predvsem v nezanesljivem sprejemu, kjer je osnovnega pomena prav hladnokrvnost in prizadevnost. Na srečo so olympijci razmeroma hitro reagirali. Sledila sta dva dobra seta, v zadnjem pa je borbenost že spet občutno padla, vendar ne toliko, da bi izpustili iz rok rezultat, ki je bil dejansko zapečaten. Zdaj ima 01ympia še teden dni časa, da popravi napake, ki so prišle do izraza v zadnjih nastopih. V soboto se začne za goriške odbojkarje pravi vroči teden, saj bodo morali kar trikrat braniti svoje barve v pičlih osmih dneh. Začelo se bo prihodnjo soboto, ko bo 01ymp:a ponovno nastopila doma, tokrat proti skromnejši Ginnastici Spilimberghese.
V soboto, 4. februarja bo 01ympia igrala doma proti moštvu Ginnastica Spilimberghese. Tekma se bo začela ob 18. uri v telovadnici na Korzu.
P. T.
Emerson Genova (It.) - Nica (Fr.) 88:84
LESTVICA
Partizan 8; Nica 6; Emerson 4; AEK Atene 2.
B SKUPINA
Bosna Sarajevo (Jug.) - Inter Bratislava (ČSSR) 96:84 Bere (Fr.) - Scavolind Pesaro (It.) 110:91
LESTVICA
Bosna 8; Bere 6; Scavolini 4; Inter 2.
C SKUPINA
Beko Beograd (Jug.) - Xerox Milan (It.) 85:83
JuVentud Badalona (Šp.) - Hagen (ZRN) nočna tekma.
LESTVICA
Juventud 8; Beko in Xerox 4; Hagen 0.
D SKUPINA
Cinzano Milan (It.) . Cibona Zagreb (Jug.) 102:90 Le Mans (Fr.) - Resovia (Pol.) 92:73
LESTVICA
Le Mans 8; Cibona in Cinzano 6; Resovia 0.
NOGOMET
Mladinski turnir v «Viarcggiu»
Beograd v polfinalu
Včeraj sta bili prvi četrtfinalni tekmi. V prvi je OFK Beograd presenetljivo premagal Lewski Spar tak ž 2:0 (1:0) in se tako uvrstil v polfinale. To je pravo presenečenje mladih Beograjčanov, ki so goloma Tokoviča (v 7. min.) in Petrova (v 62. min.) presenetili bolgarsko ekipo, ki je bila po mnenju strokovnjakov ena najboljših na turnirju.
V drugi tekmi je Fiorentina zasluženo premagala Duklo iz Prage z 2:0 (1:0). Strelca za Fiorentino sta bila v 18. min. Crepaldi, v 76. min. Bartolini. Danes bosta še ostali četrtfinalni tekmi. V Viareggiu se bosta spoprijeli ekipi Rome in Ren fice v Spezii pa Inter in Real Muncia.
Borova članska košarkarska ekipa, ki je v nedeljo v Dolini v promocijskem prvenstvu zanesljivo premagala tržaški CUS
........................................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiitiiiiiniiniMiiiiiiiiipiiiuiiiHinMiiiii|niiHiii,,,ii|ii|,i,",,,M".umnimi«
Iz planinskega sveta
Olimpija le tretja
Crvena zvezda je zmagala na tradicionalnem turnirju tPoreške riviere*.
V velikem finalu je premagala Ri-jeko z 2:1; za tretje mesto pa je ljubljanska Olimpija šele po 11-me-trovkah zmagala nad domačim Jadranom. Končni izid 3:0.
LESTVICA
1. Crvena zvezda; 2. Rijeka; 3. Olimpija; 4. Jadran.
RIM — Na rimskem igrišču «Tre fontane* so včeraj odigrali prijateljsko nogometno srečanje med Ro-mo' in švicarsko ekipo Lausanne.
Zmagali so Rimljani s 3:0 (1:0).
Po občnem iboru SPDT
V	ponedeljek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu občni zbor SPDT, na katerem so slovenski planinci podali račune minule poslovne dobe ter izvolili svoj novi odbor. O tem pa bo-mo obširno pisali na drugem mestu. Omenili bi še nove odbornike, ki so: Fabio Bertini, Pavel Fakin, Jadrana Gabrovec, Dušan Jelinčič, Ugo Margon. Patricija Magnani, Selma Micheluzzi, Marinkg Pertot, inž, Pino Rudež, Ivan Tavčar, Marija Trampuž, Zdenka Trampuž-Sancin in Katja Kalc.
Prva seja odbora bo drevi, ob 20. uri, na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška, Glavna točka seje bo določitev junkcij v notranjosti odbora.
Sedaj pa na kratko o bližnjem programu društva. Napovedani izlet, k.i bi moral biti to nedeljo rta Artviže je odpadel zaradi slabega vremena, kmalu pa bo spet na sporedu naslednji sprehod.
Ta ponedeljek. 6. februarja, bo v Dijaškem domu icSrečko Kosovel» v Trstu že napovedani tradicionalni pustni družabni večer. Na sporedu bo ples ob zvoku modemih plošč in ansambla narodno-zabavne glasbe «Mi smo mh. Družabnost bo trajala od 20.30 do 24. ure Za jedačo in pijačo bo priskrbljeno. Vabljeni so vsi člani društva, pla ninci in pa tudi ostali, ,
V	nedeljo, 12. -februarja, bo na sporedu izlet za osnovnošolsko mla-
WC~m
i
'm

i

m
d
Posnetek z občnega zbora ŠD Polet, ki je bil v soboto v Prosvetnem domu na Opčinah
dino, ki ga bodo vodili mladinski vodiči, učitelji in profesorji.. Izlet bo potekal od Proseka na Sv. Primož t.?r, še v Križ in, Nabrežino po panorarhični poti. ‘ O tem'bomo še obširneje poročali.
Tudi letos več članov v slovenskih planinskih društvih
Število članov slovenske planinske organizacije je poraslo tudi v lanskem letu, in sicer z 90.632 na 92.501. Torej čeprav je bilo predlanskim število članov izredno veliko (v poprečju največje v E-vropi in verjetno na svetu), se je lani to število še znatno zmšalo. Najbolj se je povečalo število pionirjev, medtem ko je število mladincev malenkostno napredovalo. Število odraslih pa se je lani dvignilo za skoraj tisoč planincev.
Karta vzhodnega dela Julijskih Alp
Planinska založba Planinske zveze Slovenije je konec lanskega leta dala v prodajo tretjo popravljeno izdajo karte Julijske Alpe, vzhodni del (1:50.000), ki jo je izdelal kartografski oddelek IGF iz Ljubljane, natisnila pa Mladinska knjiga. Karta je že v prodaji, novost pa je seznam planinskih postojank z o-snovnimi podatki, ki je natisnjen kot nadaljevanje ovitka.
Pester program Izletov v tujino PZS
Tudi za 1 etos je komisija za stike s tujino pri Planinski zvezi Slovenije pripravila pester program izletov. 25. februarja bo smučarski izlet m Dobrač na Koroškem, 4. marca enak izlet na Peco, teden dni kasneje pa turni smuk na Klomm nock. To in še marsikaj drugega glede zimske smučarske sezone.
Če pa bo šlo vse po načrtih, se bodo slovenski planinci iz matične domovine podali na trekking v pe-ruanske Ande (cordillero Huay-nuash). Od 26. avgusta do 4. septembra pa bo na vrsti planinsko popotovanje na Korziko. V začetku septembra bo izlet v Nizke Ture (Gross Polsenstein) v polovici septembra pa verjetno izlet na najvišji vrh otoka Krete.
Ta bogati program Planinske zveze Slovenije samo še enkrat poudarja, kako je planinstvo v Sloveniji razširjeno, saj se ti planinci ne zadovoljujejo samo s klicem na domače gore, ampak tudi na tuje, višje in mogočnejše.
Kaj so prvi
ali prvenstveni vzponi?
Med alpinisti je še vedno precej nejasnosti, kako imenovati pomembnejše vzpone in to večkrat vnese precejšnjo zmedo. Prvi pristop o-pravijo (prvopristopniki) na neki vrh, če pridejo nanj prvi. Prven-
stveni (ali prvi) vzpon pa je tisti, ki ga opravijo (prvi plezalci) na neki že osvojeni vrh po novi (prvenstveni) smeri. Tega lahko opravijo poleti, kar je najbolj običajno in zato tega navadno niti ne omenjajo posebej. Če pa je bil opravljen v času koledarske zime je prvenstveni zimski vzpon. Pri prvi (drugi, tretji itd.) ponovitvi pa je malo drugače. Smer lahko ima namreč že na desetine ponovitev, ko pride do prve zimske ponovitve, torej do prvega vzpona v času koledarske zime po že preplezani smeri.
D. J.
MINIBASKET
V TOREK V DOLINI
Slovenski derbi Brežanom
Breg - Bor A 41:16 (13:12)
BREG: Peter Žerjal, Korošec 7, Pregare, Klabjan 8, Mauro Štrajn 8, Slavec, Kofol 2, Gabrielli, Bavčar 12, Boris Žerjal 4, Gianni Štrajn.
BOR A: Kovačič 2, Žerjal, Smot-lak 2, Vecchiet, Rudes 4, Lokar, Betocchi 4, Počkaj 2, Hmeljak Z
SODNIK: Franko Korošec.
PM: Breg 1:4, Bor A 0:0.
V	tolažilni skuDini prvenstva v minibasketu za «Trofejo Zini & Ro-senwasser» je bil v torek v Dolini slovenski derbi med Bregom in Borom A.
Tekma je bila na splošno napeta v prvih dveh četrtinah. V ostalih dveh pa so se Brežani razigrali in osvojili visoko zmago, pa čeprav gre priznati, da so se mladi borovci izredno požrtvovalno borili z Denisom Rudesom na čelu.
V	Bregovih vrstah so Andrej Bavčar, Fabrizio Korošec in Mauro Štrajn pokazali največ.
BOKS
ALBUQUERQUE - Amerikanski temnopolti boksar Bob Foster, bivši svetovni prvak v poltežki kategoriji, je izjavil, da dokončno zapušča boks, ker mu davkarija pobere večino zaslužka.
38-letni Foster, ki je podšerif v Albuquerque (New Mexico), je imel v načrtu srečanje 9. februarja na Danskem, ki pa ga je odpovedal.
Delovanje ZSŠDI
Še danes prijave za »Trnovski maraton«
Uradi ZSŠDI v Trstu oziroma v Gorici bodo še danes sprejemali prijave smučarskih tekačev, ki bi 12. t.m. radi nastopili na «4. trnovskem maratonu*. Združenje sporoča, da je prostih še nekaj mest v avtobusu, ki bo peljal tekmovalce v Črni vrh nad Idrijo.
JANEZ VIPOTNIK
HODNA
LETINA

"Sl nor!» se je obrnil od njega.
'i'0 bi bil samomor,* ga je zaustavila Marta.
'^rugače jih moramo spraviti z zvonika!«
"Hej!. ]e vpil Slavo. .Odkrili smo vas. Podgane' V 'jci ste. Takoj iz zvonika, sicer vas bomo izbezali. Ali ' 'šite?» je kričal, da so se mu napenjale kite na vratu >r golša purmanu, kadar poje. «Vas mislim, v stolpu,*
3et' ponovil, .hej, dajte glas od sebe, če vas ni strah ‘sil.*
*^ridi bliže, sraka,* je zazvenelo z višine. «Pridi, gobec, l0Petec, rdečkarl* je čudno zamolklo odmevalo po trgu, ^ bi bil kričač sredi neba zaprt v zaboju.
*No,» je tlesknil Slavo z rokami, »vsaj vemo, koliko ra- Koliko vas je?» mu je hripel glas. .Predajte se, če ie mila majčica, če ne, vas bomo scvrli!*
Glasnik z zvonika se ni več oglasil. Kakor na povelje 'donele eksplozije bomb, ki
so jih zaprti v zvoniku v črno brezno. Stresli so Peharje, da je rdečkasto žarelo vznožje stolpa °glje v oglarski kopi.
eKspiozpe oomo, ki hlastno, živčno metali
Sedem se jih je stiskalo v zvoniku. Stiskalo k zidu. Pod velikim zvonom, ki je kakor orjaška skala visel nad njimi, so naložili zaboje, polne bomb in municije. Stiskali so se k hrapavi, grobo ometani steni in metali bombe skozi napol odprte vetrnice. Niso se jih upali odpreti, kakor da bi jih osušeni vegasti les varoval pred streli.
«Nehajmo,» je nenadoma odločil vodja. «Prvo lekcijo smo jim dali,* je poudaril. «Ne morejo k cerkvi,* je hitel razlagati, kakor da ne bi pustil svojim podložnikom, da pomislijo na partizansko grožnjo.
Votlo, kakor iz brezdanje globine, iz katere ni izhoda, je prihajal Slavov glas. Pikal je, se ostril, grozil, legal na človeka kakor moker koc. Takšnih besed ni mogoče podcenjevati
Legisti so se potili in stiskali k hrapavemu, mirnemu zidu.
.Ali verjameš?* je eden zašepetal.
.Kaj9* ga je vprašal drugi.
«Da bodo zažgali zvonik.*
«Ne vem.*
»Kaj je?» se je zadrl vodja «Branko, kaj imata?*
.Sprašuje, ali verjamem, da bodo zažgali zvonik.*
«Ne govori neumnosti,* je razdraženo zabevskal vodja. «Le kako ga bodo zažgali. Saj smo vendar v hiši božji. Dokler mečemo bombe, ne morejo blizu. Municije imamo za cei teden obleganja.*
«Mar bi se jim predali,* je spet začel nekdo, kakor da se ga opozorilo ne tiče. .Zakaj bi se morali cvreti v zvoniku? In za koga9*
«Ce mi ne boš takoj tiho, te bom pri priči pihnil,« je zagrozil vodja in v njegovem glasu je bilo čutiti, da misli zares.
.Nikar se ne repenči. Bil sem v postojanki, ko si bil ti še pri partizanih,* mu je oni odgovarjal. «BiI sem, ko si ti še z druge strani barikade streljal name. Kaj morem, če ne vidim pravega namena, zakaj so nas zaprli v zvonik. Oni v farovžu in v mežnariji so na boljšem. Več jih je. Povezani so med seboj. Mi smo sami in noben hudič nas ne reši, če zažgejo zvonik.*
Vodjo je pogrevanje, da je partizanski dezerter, nekoliko potlačilo v odločnosti in na drugi strani pogrelo v samoljubju. Gnida stara, si je mislil.
.Italijani nas ne bodo pustili na cedilu,* je bodril.
«Aaj mislijo Italijani, smo videli danes dopoldne, ko se je razvedelo, da nas bodo partizani napadli ih so jo vsi oficirji in vojaki pocvirnali v mesto. Pojdi, pojdi, njihova pomoč pa pasji drek!*
«Mir daj! Zdaj ne bomo ničesar spremenili,* se je spet eden oglasil.
• Banditi, komunisti!* se je iznenada sprožil in pomolil glavo skozi lino. .Rdeče svinje!* je vpil ves zaripel.
«Da smo si na jasnem,* je zdaj mirno, z raskavim, drhtečim glasom dejal vodja. «Da smo si na jasnem: vsakogar, ki bi karkoli poizkušal, bom ustrelil. Nobene predaje! Če se bomo odločno borili, se nam ne more nič zgoditi.*
Spodaj je bil čuden mir. Kaj napletajo? Napenjali so ušesa, lovili šume, se potili, razmišljali, kako negotova je njihova utrdba.
•Dajmo, vrzimo spet vsak eno bombo!* je zapovedal vodja.
Partizani so iskali vhod v zvonik. Ta ni bil z zunanje strani, marveč iz notranjosti, iz cerkve. Cerkev je imela dva vhoda. Vhod v zakristijo, ki je bil prav pod zvoni-
kom in ni bilo računati, da bi lahko skozenj prišli v cerkev. Drugi vhod So bila glavna vrata. Ta so bila na drugi strani, obrnjena k vasi. Bila so zapahnjena od znotraj.
•Ne z bombo, z brunom jih odprimo,* se je odločil Vasja. Več strahu jim bomo vlili, si je dejal. Ne bodo vedeli, kaj delamo. Vedno je bolje držati jih v negotovosti. S konca vasi je deset partizanov privleklo deblo in se kakor v •srednjsm veku, kakor z napadalnim orodjem, z ovnom zagnalo v vrata.
Ho-ruk, ho-rpk, ho-ruk! je odmevalo po trgu. In vsakemu poziyu je sledil votel nizek grom, udarec ob težka vrata, da je odmevalo v cerkvi kakor v grobnici. Po nekaj sunkih je zapah odjenjal. Vrata so se škripajo odprla, ključavnica je žvenketaje zletela po kamnitih tleh, vhod v cerkev je bil odprt.
Skrivnostna, tiha notranjost je bila živo nasprotje hrušču pred cerkvijo. Duh po kadilu je dahnil v prišleke. Blažen mir, zavarovan pred zunanjim hrumotom, je vladal v gostem mraku. Črnh tema je zaustavljala korak, sedala na misel. Pred oltarjem je tiho mežikala večna lučka. Njena jetična svetloba je spodbujala domišljijo, risala čudovite podobe. Cerkev je bila eno samo veliko, črno brezno, prepolno čudnih, mrkih skrivnosti. Partizani so previdno lovili stopinjo po kamnitem tlaku. Ali so sovražniki v cerkvi ali šo samo v zvoniku? Nenadoma je nekdo obrnil električno stikalo, da je zaščemelo v očeh in so se postave prihulile k tlom. Prameni svetlobe so planili po širnem prostoru, rinili v temne kotičke, v vhod v zvonik, ki je črnel poleg oltarja, pod klopi, kakor bi iskali kovanec, ki je padel mežnarju iz puščice.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Uiubiio'1*
Oglasi
Stran 6
2. februarja 1978
2lro račun 50101-603-45361 *ADIT» • DZS - 61000 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	^
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. f $ 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice ^ sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolDCa. Mali oglasi 150 Ur “ .j Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije^ kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI.	. ,
,	.	član Italila"*"1
Izdaia^JZTr	2veze ias° P'sni,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^irst Hojnikov f|tu
i
NA PROCESU ZARADI UMORA SODNIKA 0CC0RSIA
Vojaški poveljnik* Concutelli ni hotel odgovoriti na vprašanja sodnikov
V Bologni se je začel proces proti 18 pripadnikom «ordine nero», v Brescii pa se zaključuje proces proti Carlu Fumagalliju in MAR
FIRENCE — «Vojaški poveljnik orelLne nuovo» Pierluigi Concutelli, glavni > »toženec na piocesu zaradi umora rimskega sodnika Occorsia,
. 1 držal obljube, ki jo je dal na torkovi sodni obravnavi, ko je dejal, da bo odgovarjal na vprašanja sodnikov šele potem, ko se bo posvetoval s svojim odvetnikom. Predsednik sodišča mu je tedaj dovolil pogovor z branilcem, včeraj pa se je Concutelli javil v sodni dvorani samo za trenutek, da bi povedal, da ne namerava odgovarjati na vprašanja ter da si pridržuje pravico, da morebitno poseže med samo razpravo.
Sodniko i ni tako preostajalo drugega, kot da so prebrali skope izjave, ki jih je dal med preiskavo, ko je priznal, da je umor izvedel «ordine nuovo», čeprav ni hotel po trditi svoje neposredne udeležbe v kriminalni akciji.
Sodišče je včeraj zaslišalo še zad njega od prisotnih obtožencev — vsi drugi, ki so na začasni svobodi, se niso javili — namreč Giovannija Fe-rorellija, ki velja za nekakšnega posrednika med poivojaško fašistično organizacijo »ordine nuovo* in roparsko tolpo bandita Renata Vallan-zasca. Ferorelli je povedal, da se ne ukvarja s politiko, da pa je po prepričanju »nacionalsocialist*. Dodal je, da je Valianzasco in Cochisa spoznal v ziporu in da sta mu bandita nekoč rešila življenje v okoliščinah, ki pa jih ni hotel pojasniti. Pač pa je Ferorelli zanikal, da bi poznal Concutellija ali da bi pripa dal »ordine nuovo». Ob koncu za slišanja jo tudi Ferorelli zapustil sodno dvorano, tako da ni ostal na zatožni klopi niti eden od obtožencev. Proces se je zato nadaljeval z branjem izjav ostalih obtožencev v preiskovalni fazi, branje zapisnikov pa se bo nadaljevalo tudi danes. Po vsej verjetnosti bodo nato proces odložili do 20. februarja, ko se bo začelo zasliševanje prič.
V Bologni pa se je včeraj začel proces proti 18 pripadnikom teroristke organizacije mrd i ne nero>, ki so obtoženi vrste atentatov, ki so jih izvedli leta 1974 v Emiliji - Ro-magni. Lombardiji, Umbriji in Markah. Kot že na procesu v Firencah proti «ordine nuovo», so tudi v Bologni moral! nadomestiti kopico porotnikov, ki se niso javili na procesu z raznimi opravičili in pretvezami. Ko so opravili to formalnost in pospremili nove porotnike v sodno dvorano, so proces kmalu zatem o-dložili, da bi nekaterim obtožencem dali možnost, da bi bili navzoči ob branju razsodbe na procesu v Brescii zaradi prevratniškega delovanja skupine MAR Carla vumagalli-ja. Kar šest od obtožencev na procesu v Firencah je namreč na zatožni klopi tudi na procesu v Brescii.
uskladiščenega blaga in surovine za izdelovanje posteljnine. Nesreči je verjetno botroval kratek stik.
AFERA LOCKHEED
takratni obrambni minister Tanas-si v zameno za pogodbo o dobavi štirinajstih letal Italiji.
lanassijevega tajnika bodo zaslišali prihodnji trden
RIM — član ustavnega sodišča Giulio Gionfrida, ki vodi preiskavo o aferi Lockheed, bo zaslišal Ta-nassijevega tajnika Bruna Palmiot-tija prihodnji ponedeljek, 6. febru-rja. Po pričevanjih visokega funkcionarja družbe Lockheed \Viiliama Cowdena in Ovidia Lefebvra naj bi skozi njegove roke šle ogromne vsote denarja, ki naj bi jih prejel
Zaslišana dva obtoženca škandala v dolini Belice
TRAPANI — Preiskovalni sodnik dr. Antonio Sciuto je zaslišal včeraj zjutraj v zaporu v Trapar.iju prva dva od trinajstih oseb. ki so jih aretirali v okviru preiskave o nepravilnostih pri pomoči prebival stvu doline Belice po potresu izpred desetih let. Dr. Sciuto je najprej zaslišal geometra Emidia Ala-breseja. funkcionarja občinskega tehničnega urada, in Maria Carbo-neja, uslužbenca Inštituta za razvoj ljudskega gradbeništva.
V VZDUŠJU NAPETOSTI IN SINDIKALNIH NASTOPOV
Soares bo danes orisal zbornici program nove portugalske vlade
Sklep portugalskih socialistov, da se povežejo s CDS je pozdravil ameriški zunanji minister Vanče, ki zagotavlja «polno podporo ZDA»
LIZBONA — Portugalski sociali-) ob predstavitvi nove vlade naročil
stični voditelj Mario Soares bo da nes popoldne predstavil parlamentu program nove vlade, ki je sad zavezništva PS z desničarsko CDS. Z načelniki parlamentarnih skupin se je Soares dogovoril, da bodo program nove vlade proučevali dva dni, čemur bo sledila krajša prekinitev parlamentarnih del zaradi pustnih manifestacij. Razprava se bo zato nadaljevala šele v sredo, v soboto zvečer pa bo glasovanje o zaupnici. Resnici na ljubo portugalska ustava ne določa, da je zaupnica obvezna, vendar se zdi, da hoče Soares prisiliti poslance svoje stranke, da javno pokažejo podporo vladi in tako dokažejo, da le majhen del socialističnih aktivistov obsoja »premik na desno*.
Tudi predsednik republike general Ramalho Eanes je na srečanju
iininiiiMiiiiiiMfiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiN
Dvoumna razsodba proti fašistom v Bariju
Fašistični pretepači na zatožni klopi med procesom v Bariju zaradi obnavljanja fašistične stranke. Slika je bila posneta v prejšnjih dneh, ker obtoženci niso prisostvovali zaključnemu delu procesa in branju razsodbe
Soaresu, naj se «izogne spopadu z opozicijo in ljudstvom*, kar še enkrat dokazuje, da napetost v tej deželi narašča, ker se med ljudstvom utrjuje sum, da bo Soaresova vlada klonila pritiskom mednarodnega denarnega sklada ter odpravila progresivne posledice «aprilske revolucije* iz leta 1974.
Da je pritisk tujine na Portugalsko zelo močan in da zahodni krogi računajo na utrditev zavezništva med Soaresovimi socialisti in desrii-co, ki bi likvidirala dosežke «april-ske revolucije* in predvsem nacionalizacijo bank in industrije ter organe samoupravljanja, kakor tudi agrarno reformo, dokazujejo tudi brzojavke, ki jih Soares prejema te dni in jih portugalski socialistični tisk navdušeno objavlja.
Na vidnem mestu objavljajo, na primer, brzojavko ameriškega zunanjega ministra Cirusa Vancea, ki Soaresu zagotavlja «popoino podporo ZDA pri opravljanju težke naloge, pred katero se nahaja*. Predsednik evropske demokrščanske zveze Kai Uwe von Hassel pa je brzojavil tajniku CDS Freitasu Do Amaralu, da upa, da bo nova vlada «trdna in kos sedanjim problemom*.
Če so zunanje reakcije na oblikovanje »levičarske vlade s podporo desnice*, kot so krstili Soaresov kabinet, pozitivne in navdušene, vlada v Lizboni in drugih velikih mestih precejšnja napetost.
Med prvimi so se oglasili sindikati, ki Soaresovi vladi napovedujejo hude ure. Že danes bodo pol dneva stavkali železničarji in šolniki. Izbira ni naključna, kajti prav uslužbencem javnega sektorja in storitev grozi Soares z zakonom, ki naj bi »urejal pravico do stavke*. Kako vlada pojmuje ta zakon dokazuje sklep šolskega ministra, ki je z o-krožnico pozval šolnike, naj ne stavkajo, ker jim te pravice ne priznava in zagotavlja, da bo udeležbo v stavki ocenil kot «neopravičeno odsotnost z dela* z vsemi disciplinskimi posledicami.
Polemično vzdušje vlada tudi med mladinskimi organizacijami. Socialistična mladina je komaj pogoltnila «grenki zalogaj* nove vlade, zato pa je izredno polemična do mladine desničarske demokrščanske stranke CDS. To organizacijo obtožujejo, da ima v svojih vrstah tudi mlade naciste in ljudi, ki se zgledujejo po Salazarjevem fašizmu. Mladina CDS na to odgovarja s pozivom sociali-
stični mladini, naj v šolah «izolira komuniste in trockiste*, če si zares želi sodelovanja, vrednega vladnih zaveznikov, (st.s.)
Do septembra v Ljubljani nov spomenik
LJUBLJANA — Včeraj so v Ljubljani sporočili, da bodo do septembra na Prešernovem trgu v Ljubljani postavili spomenik slovenskim prostovoljcem, ki so se udeležili balkanskih vojn in prve svetovne vojne. Spomenik bo imel obliko cilindričnega obeliska z reliefno površino in je delo akademskega kiparja Janeza Boljke in arhitekta Nikolaja Bezka.
KER NAJ BI KOVALE MEDNARODNO ZAROTO
^ Posl
Etiopska vlada je poslal* ZDA, ZRN, V. Britaniji in Franciji protestno noto
Še 5.000 kubanskih rezervistov za pomoč etiopskim čet*®1.
MOGADIŠ — Zunanje ministrstvo je v posebnem sporočilu izrazilo prepričanje, da pomeni etiopska letalska ofenziva v Ogadenu uvod k vojaškemu napadu na Somalijo. Dokaz tega naj bi bila zlasti navzočnost kubanskil pilotov in drugih vojakov v vrstah Mengistujevih čet. Po ameriških virih naj bi se ramo ob rami z Etiopci borilo že kar 3.000 Kubancev, a Castrova vlada naj bi vpoklicala 5.000 rezervistov, da b' z njimi še okrepila kubansko prisotnost na afriškem rogu.
■ Z druge strani je izraelska tajna služba javila, da so Sovjeti zadnje dni pojačili zračni most z Asmaro v Eritreji oz. z Adis Abebo: vsak dan naj bi pristalo v Etiopiji do pet težkih tovornih letal «antonov 22» z orožjem in opremo.
Adisabebske oblasti vse to zanikajo, kot tudi še vedno nočejo priznati navzočnosti kubanske vojaščine. Nasprotno je Mengistu zatrdil, da so Somalci (in ne gverilci «neobstoječe»
ii ihi 1111111111111 n n n m iii Hlinili n im Mini n iiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n Hlinil iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuin m
INTERVJU MILANSKEGA SODNIKA UGLEDNEMU TEDNIKU
Pomarici o zavezništvu med tolpami ugrabiteljev in «politično podrastjo»
Primer Daniele Mastromauro: preiskava na mrtvem tiru
BARI —• Proces proti štirinajstim neofašistom iz Barija zaradi obnavljanj fašistične stranke se je zaključil z dvoumno razsodbo, na osnovi katere je bilo osem obtožencev oproščenih, ostalih 6 pa obsojenih na manjše zaporne kazni (največ 20
mesecev), toda ne zaradi obnavlja Sodni zbor se je umaknil v posve- j nja fašistične stranke, pač pa za
tovalnico včeraj zjutraj ob 9.30. predvidevajo pa, da bo razsodba znana šele danes pozno zvečer ali jutri. Porotniki bodo morali namreč proučiti položaj kar 57 obtožencev, za katere je javni tožilec zah-
AMIN PREKOSIL HITLERJA
Ugandski predsednik Idi A-min Doda očividno ne uživa naklonjenosti med obiskovalci znamenitega muzeja voščenih ; o-dob v Londonu, kjer občasno izvajajo ankete, da bi ugotovili, katere kipe si najraje ogledujejo. Kipi so razdeljeni v več kategorij, po občutkih, ki naj jih pač zbujajo o obiskovalcih. Tako je v kategoriji *strah in sovraštvo» vrsto let vodil Adolf Hitler, ki mu drugi tekmeci še zdaleč niso bili^ kos. Letos pa je prišlo do preobrata: Idi Amin je namreč strmoglavil dolgoletnega prvaka fuehrerja s prvega mesta na lestvici ter oblastno sedel na prestol tmjbolj osovraženega človeka» ra svetu. Tretje mesto m lestvici zaseda grof Drakula, četrto pa britanski finančni minister Dennis Healeg, ki mu soglasno pripisujejo odgovornost za vladno politiko na finančnem ih davčnem področju.
Med umetniki je Leonardo Da Vinci zdrsnil s petega mesta nekam nazaj, spodrinil pa ga je »pop* popevkar Elton John. Med lepoticami je Ttviggu, znan fotomodel, padel na tretje mesto. pred njo pa sta Brigite Bardot in Sofia Loren, medtem ko je Marilgn Monroe obdržala četrto mesto.
ladi »fašističnih dejanj* na osnovi člena 3 nekega zakopa iz leta 1947. Od šestili obsojencev so štiri izpustili na svobodo, samo dva pa bosta ostala v zaporu. Skupno so šestim obsojencem prisodili osem let in pol zapora, medtem ko je javni tožilec zahteval kar 51 let.
Med tistimi, ki jih je sodišče o-prostilo vsake krivde, je tudi fašistični pretepa1' Giuseppe Piccolo, ki je 28. nove 'bra lani umoril mlade ga komunista Benedetta Petroneja. Piccola policija še vedno išče.
Pač pa je sodišče zavrnilo zahtevo branilcev fašističnih pretepačev o odprtju sedežev »fronte della gio-ventu* v Ul. Piccinni in bližnje sekcije MSI, kjer so se zbirali pretepači in ki sta bili izhodiščni točk: za kazensko ekspedicijo*, pri kateri je bil Benedetto Petrone umorjen. (tm)
• iHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIinillllHIIIIIIIIIIIItlllllinilllllllllllltlllllllllllllllflllllltHIIIIIlillllllHIIIIIIIHIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIimHIII
PRVI PRIMERI NA NIZOZEMSKEM
Živo srebro v izraelskih pomarančah
Ni še pojasnjeno, kje naj bi vbrizgnili živo srebro Do zdaj so odkrili le 14 zastrupljenih pomaranč
Danski, Norveški, švedski, I jj ugotovili osem zastrupljenih po-Rnmiiniii Kuvaihi Jordani-' maranč. zasebniki Da šest. Uaotovi-
HAAG — Primer petih otrok iz Maastrichta na južnem Holandskem, ki so se zastrupili z izraelskimi pomarančami, je dokončno pojasnjen. Samozvana »arabska - palestinska revolucionarna armada* je poslala nizozemskemu ministrstvu za zdravstvo pismo, v katerem navaja, da so Palestinci na zasedenih arabskih ozemljih vbrizgnili v pomaran če živo srebro, da bi s tem oškodovali izraelsko gospodarstvo.
Pismo so od (»osla li iz Stuttgarta, podobna pisma so pa poslali kar osemnajstim državam in sicer: Nizozemski, Zvezni republiki Nemčiji, Italiji, Jugoslaviji, Veliki Britaniji. Franciji, Belgiji, Luksemburgu. Av-
striji,	_
Finski, Romuniji, Kuvajtu, Jordani- maranč, zasebniki pa šest. Ugotovitev ni težavna, saj je olupek sivo sre
ji in Saudski Arabiji.
Oblasti so v številnih državah že ojačile nadzorstvo nad uvoženim izraelskim južnim sadjem. V Italiji je ministrstvo za zdravstvo ukazalo carinskim organom, naj ojačijo preglede, kljub temu da Italija ne u-važa izraelskih pomaranč, temveč drugo južno sadje, predvsem grenivke. Do sedaj je začasno prepovedala uvoz izraelskih pomaranč le nemška deželna vlada iz Bremna, zvezna vlada pa je ojačila nadzorstvo.
Prvi pregledi so obrodili uspehe, saj so na Niz zemskem funkcionar-
■ii iii ii iii iii ii iii miMiiiiiiiiiiiHU iiifititittiiitiiiittiiiiiiiiHiiiiiMtfimiiiMftiiiiiitiuii um iiiiiiiiiiilMiMiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiliuiiiiiiiliiimiilHiiliilIlitiiliiiilil
NA POBUDO NABODNE BANKE SLOVENIJE
Knjiga o partizanskem denarništvu
Zahtevno monografijo je časnikarjem |>redsla\il guverner dr. Božidar L'nliart - Pričevanja tedanjih izdelovalcev |>arližanskih bankovcev
LJUBLJANA — Narodna banka Slovenije je svoj čas sklenila, da se pridruži splošnemu praznovanju 85. obletnice rojstva predsednika Tita, 40. obletnice njegovega vodenja KPJ in 40. obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije s posebno monografijo z likovnim prikazom slovenskega partizanskega denarja. Sad teh priza-
teval petdeset obsodb in sedem prostitev. Najhujšo obsodbo, na let zapora, je seveda zahteval za glavnega obtoženca Fumagallija.
Končno naj še zabeležimo, da se na procesu v Catanzaru zaradi pokola na Trgu Fontana še vedno u-kvarjajo z »rdečo sledjo*, pa čeprav je že od nekdaj jasno, da niso imeli anarhisti v pokolu prav nobene od govornosti. Tudi včeraj so sodniki dali pod drobnogled alibi Pietra Valprede. (tm)
Q l devanj je zahtevno opremljena, sko
j raj 200 strani obsegajoča knjiga z
TURIN — V obratu CEAT-Cavi v Settimu Torinese je silovit nožar uničil približno za milijardo lit
naslovom »Slovenska partizanska
plačilna sredstva*, ki jo je guver ner dr. Božidar Linhart včeraj pred stavil časnikarjem na sedežu Na rodne banke Slovenije v Ljubljani.
Guverner je povedal, da je banka ob tej prilikj ustanovila poseben oddelek za numizmatiko, ki zbira vse takratne obveznice, razna blokovna potrdila, plačilne bone, priznanice. blagajniške zapise in di'uga plačilna sredstva, da bi se dragocena doku mentacija o tem, da je bila NOB tu-dj zaradi svojega urejenega denarništva «prava narodna revolucija in ne morda nekakšna gverila*, o-
hranila tudi za poznejše rodove. Tiskanje partizanskega denarja v ta kratili zasedeni Evropi, je poudaril dr. Linhart, predstavlja enkratni fenomen, ki je toliko bolj pomemben gledr na to, da so bila vsa partizanska plačilna sredstva po konča nem legendarnen boju jugoslovanskih narodov tudi dejansko vnovče na, oziroma da so bili imetnikom partizanskih obveznic zneski vpisanih posojil tudi izplačani v jugoslovanski nacionalni valuti. Knjigo, ki ni namenjena za prodajo, so tiskali v nakladi 3000 izvodov. Narodna banka Slovenije pa jo bo posredovala vsem slovenskim šolam, tudi v zamejstvu) in raznim javnim ustanovam.
Na predstavitvi knjige so bili prisotni tudi arh. Branko Simčič, Vlasto Kon-ič. Zlato Močnik in Milan Petrač Škrlavaj, ki so za časa NOB sodelovali pri izdelavi partizanskega denarja. Iz njihovega neposred nega pričevanja smo si lahko ustvarili živo sliko o razmerah, v katerih je deloval denarniški odsek parti-
zanske tiskarske tehnike zlasti v začetku (prva serija bonov je bila izdelana leta 1942), v zasilnih prostorih, ob nemogočih urah-, z elementarnimi pripomočki, celo z lesenimi, na roko izrezljanimi klišeji. Ko danes prelistavamo knjigo, se nam zdi skoraj nemogoče, da je iz tedanjih zakonspiriranih delavnic, ki so skrbele tudi za izdajo lažnih o-kupatorjevin osebnih izkaznic, žigov, propustnic, lahko prihajali na svetlo tako skrbno izdelani bankovci.
V razgovoru s prisotnimi na predstavitvi knjige smo izvedeli tudi. da je sedaj v pripravi obsežnejše delo o partizanske.! denarništvu, posebno razstavo z naslovom «Denarni.štvo v NOB* pa je leta 1975 pripravil Muzej Revolucije. Zamišljena je bila kot potujoča razstav,., eksponati pa se doslej niso premaknili iz Ljubljane. Res škoda, kajti nedvomno gre za prikaz enega aspekta narodnoosvobodilnega boja. ki je med slovenskim in jugoslovanskim občinstvom. še bolj pa v tujini, še vse premalo poznan, (ef)
pa so
brne barve, v notranjosti kapljice živega srebra.
V	Tel Avivu je predsednik izraelskega sveta za prodajo južnega sadja izjavil, da so živo srebro vbrizgnili v Evropi in ne v Izraelu, ker bi se pomaranča v nasprotnem primeru pokvarile med prevozom.
V	Bruslju pa je predstavnik orga nizacije za osvoboditev Palestine Naim Khader izjavil, da ne pozna 'arabsko - palestinske revolucionarne armade*, ki menda ne obstaja, pristavil pa je, da zastrupljevanje pomaranč ne spada v dejavnost PLO.
Podobno izjavo je dala v Bejrutu tudi palestinska agencija «Wafa». Dejanje naj bj bilo le manever, ki naj bi oškodoval Palestince. Glasnik ljudske fronte za osvoboditev Palestine Bassam Abu Slierif pa je izjavil, da se palestinski borci bojujejo proti sionistom, ne pa proti Evropejcem. Palestinski borci so revolucionarji, ki nasprotujejo takim dejanjem Dodal pa je, da je vsa zadela le izraelska propaganda, ki hoče oškodovati ugled palestinske revolucije v Evropi.
O petih primerih zastrupljenih o-trok na Nizozemskem so vesti pomirjujoče. saj so jih zadržali v bolnišnici le 24 ur. Količina vbrizganega živega srebra je namreč mi nimalna.
Po prvih vesteh je dejanje Palestincev* uspelo, saj je povpraševanje po izraelskem južnem sadju upadlo tako v Beneluxu kot v skandinavskih državah, veletrgovci povprašujejo predvsem kalifornijske pomaranče, izogibajo se vsega sredozemskega sadja, (voc)
BARI — Tolpa, ki je v nedeljo zvečer ugrabila dvajsetletno hčerko apulijskega «kralja testenin* At-tilia Mastromaura, Danielo, se najbrž še ni oglasila dekletovim svojcem z zahtevo po odkupnini. Tako vsaj trdijo preiskovalci, ki pa se z druge strani nikakor ne morejo otresti suma, da jih premožna družina v Coratu 40 km od Barija vodi za nos. Industrijec' to kajpak vneto zanika, dejstvo pa je, da se je že dan po zločinskem napadu razširil glas o domnevni odkupmn-ski zahtevi blizu dveh milijard tir.
V	preiskovalnih krogih pripomi-njajo. da so tako Mastromaurovi neposredno kakor uprava tovarne testenin Granoro prejeli že vrsto brezimnih telefonskih pozivov, da pa je po vsej verjetnosti šlo za običajne «šakale». Skratka, kazalo naj bi, da gre pri ugrabiteljih za poklicne in kar najtemeljiteje orga nizirane hudodelce, ki imajo časa na pretek.
V	zvezi z nedavnim izbruhom polemike o trdem nastopanju proti ugrabitveni industriji z zamrzovanjem premoženja svojcev ugrabljenih oseb, ki je znano tudi kot »Po-maricijeva linija*, so medtem časnikarji pobarali državnega prav dnika dr. De Marinisa. kako namerava postopati V Danielinem primeru. Vedeti je namreč treba, da ie po lanski ugrabitvi lastnice :;tro-jarne Grillijeve zaplenil njenim svojcem premoženje, nato pa jim dovolil, da v banki dvignejo 911 milijonov lir. torej vsoto potrebno za odkupnino. Preiskovalci so nekaj dni zatem polovili ugrabitelje, ki so sedaj v zaporu in skoraj v celoti zasledili denar. Pravdnih si še ni na jasnem, katero pot naj ubere: »Zadevo ravno sedaj proučujemo*.
Kaj pa dr Ferdinando Pomarici, ki je nedavno, kakor znano, opustil u-eiskavo o ugrabitvah.' V intervjuju tedniku «Panorama» je pojasnil, '.a se je njegovo delo odvijalo sredi brezštevilnih zaprek, katerih izvor pa ni bil morda v milanskem pravd-
ništvu, temveč «zunaj, mnogo više*
. . Notranji minister Cossiga je ob-1'jbil oblikovanje posebnih proti-ugrabitvenih enot, besede pa ni držal; pravosodni minister Bonifacio s- je omejil na malenkostne proce-durne spremembe, več ni ukrenil; obrambni minister Ruffini in njegov prednik Lattanzio sta vselej nasprotovala uporabi karabinjerjev v boju proti ugrabiteljem, minister Pandol-fi pa prav tako ni ničesar otipljivega ukrenil, kolikor zadeva ustrezne pristojnosti finančnih stražnikov. Skratka, obljube ih obljube, a nič več.
Zlasti gi'cnak je Pomarici pri na vajanju tehniških pripomočkov. Med drugim je dejal: »Na voljo imamo sn sam fotoaparat za nočne posnetke, kj pa je star in skoraj že odslužen, saj učinkovito deluje le pri mesečini. Ne samo, nanj se je treba pravočasno rezervirati, saj gre za edini aparat namenjen državnim pravdništvom v severni Italiji . . .
«Izpitanje umazanega denarja* a-li «resiklaža» odkupnin: 80 do 90 od sto vseh odkupnin izperejo kar italijanske specializirane skupine, pri tem pa jih nihče ne ovira. Emisijski zavod Banca dTtalia se sploh ne pobriga, da bi drugim denarnim zavodom posredoval serijske številke odkupninskili bankovcev (to sicer ni njegova dolžnost), a druge ban-be se še lotiti ne marajo pregledovanja teli številk, saj jim je le do zaslužka.
Nazadnje Pomarici tipko ugotavlja, da obstajajo med zločinskimi tolpami in določeno «politično podrastjo* neposredne zveze, V teku je preiskava o vrsti «zelo vplivnih o-sebnosti*, ki pa seveda naletava na vsakovrstne ovire, (dg)

fronte za osvoboditev zahodne
lije), ki se borijo proti redni. ,. skim četam na ogadenski
premi jeni z ameriškim, žabo0" škim, iranskim in pakistans" rožjem. Ne samo. ZDA, ZRm /. ,, c:ja in Velika Britanija naj.aj3
siinvalr zarotniški n a ort DTOtl i
pr:
»(
Dr;
Zar
siti socialistični vladi ob pop?
ilni
i!:
r J*
plomatskhmaterialniinvojašj^ ,^j
tfli' "
Metrov,
pori mogadiškemu režimu. ® S (| > vlada je zaradi tega poslala & ^ državam protestno noto. ■ ,j Ll ' je tudi naglasil, da je J*."11 m uspelo dokončno zavrn'.{4 iV(J" malske napadalce na utrjeno
Harar.
Etiopski državnik ni ornerilf
žaja v Eritreji, kjer kaže, ^ gverilci v premoči kljub	*
bombardiranju etiopskih letal- , ^ ni. zastopnik ljudske fronte z* boditev Eritreje v Franciji jjjl ju je dejal, da so domoljubi * ,*“■ etiopski «mig» in da sovjeta^
sNl
'“De
'Nek
pedni ladji obstreljujeta M^JJ^elno
ka dankalijsko obalo naspi savi. (dg)
Pol do odpr^
strand
(Nadaljevanje z 2.
ski veleposlanik v Londonu
»ii
lenji
> pi
i> i
x i
up
sklepanja Londonskega sPor,„i0\
\o nnfinvi 1 n« cnnmiiiiJi i»J S
je govoril po spominih in s diplomata, a je — kot je poudaril — izražal le osebna nja pogajalca. Mednarodnof a L 0 izhodišče za Londonski .spoJlerij, /
hiln	S\imlinrhin .4 M<.	^
bilo neuresničeno Svobodno	,
ozemlje, ki je bilo po	^
ki je bilo po nj[ mnenju izraz bojazni zahodnih
--
jo prihodu SZ na zgornji	1
sil, zlasti Churchilla, pred jJ|if
pa nepripravljenosti Sovjetske (|(	'
ze, po ogromnih vojnih žrtvam ^
gati spopad za Trst.. Realisd^^lljh. šitev od vsega začetka je r.ato
__	_____i hi 'L/m,
EDMONTON — Na zamrznjenem površju Velikega suženjskega jezera v Kanadi so včeraj zasledili še dva kosa sovjetskega umetnega satelita «kozmos 954». od katerih je le eden radioktiven. Tičala sta 300 km od kraja, kjer so prejšnji teden našli prvi satelitov ostanek.
— po njegovem prepričanju "Am, raznih možnosti le razdeliteV «1^1 demarkacijski črti, do
po aemaricacijsni cm. ao 1 rsip,.. končno prišlo z osimskimi spo’'a- ft tu-c Predavatelj je ob tem izrabi pričanje, da sp morejo na mjre. |l|W čin reševati vsi spori, če je l. J n ^ dobra volja ng vseli	da
ie čas dozorel. K temu je še "miMmt da je osebno
sicer pristaš
plomacije, ker je bolj dirt”0',,-
na. da pa je včasih nujna	ita
olomacija, kot je bil ravno P pri londonskem in tudi °. ij sporazumu. Poudaril je tudh .jjlčlkt^
mnin 111 ftrhl/ivnrtnl imlUnlnfli l ‘ .rit'1 if-
majo mednarodni politologi f ^
tržaškega vprašania. oziroma sanja meje med Italijo in uuv vij o, za zgled, ki bi mogel > Ajjr I Mj t dom služiti tudi za rešitev skega vprašanja in zlasti eUP I fc.J na Bližnjem vzhodu.	j Jjr I
Izredno številno občinstvo. w„ jtaff I *<j j
terim smo opazili generalnega jj , zula SFRJ Ivana Renka, l
vse predstavnike slovenskega jjfl jw skega političnega in družbenega rili. Ijenja ter vidne osebnosti ie
skega političnega in družbene9^il\^ ^ ........................."
..........- j-4._
izredno po^SA $ Sledila je kratka razprava, K, „i^| bfK.
rtJ
ne domovine, pa razveseljivo ?V|c(* mladine, je spremljalo izvajanmM vl: davateljev ~	wrnfi‘u.tatw k™
je predavateljema čas donušed' M J' katero sta v odgovorih na ^^-1 VpL vprašanja dodala še nekaj	»JJ
Vsekakor sta predavatelj0 ^ postavljena pred temo. ki	^
vala za bolj vsestransko	ttv
mnogo več časa in ki bo še i* I ^ predmet zgodovinskih obraVa^)t\ ^ ocen. Nič čudnega ni, če fr |
zato v nekaterih pogledih	j
sta ujemala in če je ostalo ^1 č tudi zelo pomembno vprašanj^ ^ načeto in ne poglobljeno. Iz	v
loga je dr. Vilfan že na J< jč svojega izvajanja dbžaloval, rt-jjf- J? razgovora ni mogel udeležiti tj sil Aleš Bebler: ki je bil eden na!?.L ^ ‘ ših jugoslovanskih predstavnik mirovni konferenci.
REKA — Iz reškega pristanišča bo danes krenil na pot posebni štiri-najstosni vagon — s katerim bodo v Krško prepeljali enega najtežjih delov za jedrsko centralo. To je rotor, težak 165 ton, ki ga je mogoče zaradi njegovih razsežnosti in občutljivosti prepeljati samo po železnici. Prevoz bodo opravili v 48 urah.
BRUSELJ — Belgijska narodna banka bo danes znižala uradno eskomptno mero od 7,5 na 6,5 od sto.
VELIKA SEZONSKA PRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH
Nudimo po zelo ugodnih cenah na tisoče parov ŠKORNJEV, ČEVLJEV, SMUČARSKIH ČEVLJEV za moške, ženske in otroke
ter usnjene TORBICE in KOVČKE
Nadalje nudimo tudi USNJENA OBLAČILA. Nd<aj primerov:
MOŠKI KOŽUHI L. 60.000
MOŠKI IN ŽENSKI POVRŠNIKI IZ PRAVEGA USNJA
MOŠKI IN ŽENSKI KRATKI JOPIČI IZ PRAVEGA USNJA
L. 60.000 L. 55.000
CALZATURE DA PIERO
P0ZZU0L0 DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNANO