'272. številka. %
l rsi. v smio	novembra I s^M)
Tečaj XXIV
„Idiaoit" izhaja dvakrat na 4hh, ra/.un nedelj in praznikov, zjutraj in »večer ol> 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9 uri zjutraj.
Naročnina /»»<>• :
Obe izdanji na leto . . . jld, _
Za «amo večerno izdanje , .. 1 _
Za pol leta. četrt leta in na mene« rnroipmn.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priloftene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Tratu /jutranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjiitranje številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več.
EDINOST
; VeĆerno izdanje J
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Uv. H7fl.
4 nvč.
V rtdtnontl Je moč !
Offlaat
računam po vr*t:»li v n»»titu. /.a kratno naročilo * primernim popunom. Ponlana. oumrtnii** in javne zalivale, domači oirln^i i *«1 «e računajo po potroillti.
Vsj doni*i naj "f pošiljajo tire<lnl4t*H. Nefraiikovniii dopisi «e tie »prejemaj)«. Rokopisi »e ne vrHt*ajo.
Naročnino. reklatnnrije in i>itia*»* tpre-jeitiH upriivnUt vn. Naročnino in i »u i:»
je plače vini loro I'mi.
I'rednlAtvu iti tiskaruii -<e nahajat,« v ulici Carintia >tv. 1 I pnivni^tv«». «»d-ptavništm In sprejemanj« iiiserntov
v ulici Molni piiH-oln -tv. II, II. nti<l*ir.
Izdajatelj in odgovorni urednik K r a n O o d n i k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna kmisotcija lista „Edinost" v Tratu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 28. (XI mrnica poslancev. Nadaljevanje.) Za Mastalko je govoril glavni proti-govornik Kai-ser, Iti je odločno obsojal sedanjo nagodbo z < )gersko.
Bfeznovski je govoril češki ter napadal soc. demokrate. Dvk je prosvedovnl proti obdolžitvi, da so se Cehi dali podkupiti za nagodbo 8 kakimi političnimi ali narodnimi dobički. Tiirk je zahteval personalno unijo z Ogersko in /druženje Avstrije z Nemčijo. Hofiea gaje zavrnil, da Nemci sami o takem združenju nočejo ničesar slišati. Stranskv se je pritoževal, zakaj se že ne predloži proračun v polnem obsegu.
Potem so izročili cesarske naredbe glede nagodi >e odseku. Prihodnja seja bo jutri.
DuiinJ 28. Pred sejo zbornice poslancev so se posvetovali členi parlamentarne komisije desnice kakor tudi načelniki klubov levice.
Dllll^j -8. »Pol. Corrcspondenz« javlja: V parlamentarnih krogih govorijo /, gotovostjo, da je grof Vetter pl. Lilie namenjen za predsednika delegacije.
Dunaj 28. Voditelj finančnega ministerstva je pozdravil zbrane deželne glavarje, katerim se je bilo pridružilo mnogo udov deželnih odborov, ter je naglašal, da treba nekaj storiti, da se /boljšajo finance posameznih kronovin, to pa tem bolj, ker zakon o preodkazu jednege dela dohodkov iz davkov na žganje posameznim deželam ni sprejet. — Sekcijski načelnik Jorkasch je konferenci predložil načrt zakona, katerega bi naj sklenili vsi deželni zbori in ki bi določal doklado v znesku 10 gld. na državne davke od vsakega hektolitra alkohola.
ItllkaiTst 28. Kralj in prestolonaslednik s»a se danes v jutro vrnila v Sinajo.
Novi Y«rk -8. Kakor javljajo iz Caracasa, se je general Castro podal včeraj proti Valeuziji, da napade generala Pernandeza. Poslednji je raz-
I' O I) I, | s T K K.
Prepozno.
Podlesnikov.
Ljubica moja je ležala na mehkem divanu, ko sem prišel k nji.
Opojni duh različnih parfumov je napolnjeval Imdoar, jaz pa sem slonel ob divanu in pritiskal njeno belo ročico na svoje razbeljene ustnice.
Trepetal sem.
Ona pa je ležala nepremično, z zaprtimi očmi in napol odprtimi ustnicami.
Niti ganila se ni. Dolgi ja8je so ji viseli raz-pusčcni po divanu in se dotikali tal... Ta vonj teh črnih las! Sklonil sem se bližje k nji, da sem cul udarce njenega srca. in tedaj se mi je zazdelo, da se povračajo v dušo mojo leta prve ljubezni.
Ste-li že ljubili ?j
Vi ne znate ljubiti ! Vi ne veste, kaj je ljubezen ! Vi ste ljudje brez srca — brez duše!
Jaz pa sem imel dušo, dušo mehko, čutečo, ljubečo, v kateri sem nosil ves svet in vso ljubezen sveta !
.Mi bilo mi je premalo!
strelil železniški most z dinamitom, da bi ('astro s svojimi lf>(_M) vojaki ne mogel čezenj.
Vojna v Južni Afriki.
London 2*. Glasom poročil iz Mafekinga imajo v obleganem mesto živeža še za dva meseca.
Hrvatski delegat v avstrijski delegaciji.
V Zagrebu, 20. novembra 1899.
V delegaciji, ki se imenuje ogerska, ki pa je po duhu same nagodbe ogersko-hrvatska, zastopana je tudi Hrvatska. Odkar obstoje delegacije, bilo,je v gotovih momentih pojedinih hrvatskih delegatov, ki so v resnici, po svoji hrvatski zavesti, znali zastopati hrvatsko politiko, s posebnim ozirom na Rosno in Balkan. Danes ni tako. Vsakdo ve, da današnji hrvatski delegatje v takoimenovani ogerski delegaciji se povsem prilagodjajo madjarski politiki, in če se srbski delegat Gj ur ko vid kedaj oglaša za besedo, se godi to v zmislu »Pester Llovdovih« člankov. V avstrijski delegaciji pa sedi jeden jediu hrvatski delegat. Ne treba dokazovati, da je zistem kriv na tem, ki tudi v tem predmetu ugaja neprijateljem hrvatstva. Pravica bi hotela, da vsaj Istra bodi zastopana po jednem Hrvatu. In ako se ne motimo, je že dvakrat — s pomočjo sreče — Hrvat zastopal Istro.
Peta kutija, ki bi po najelementarnejih načelih pravice in po faktičnom stanju stvari morala poslati na Dunaj jednega hrvatskega poslanca, je prav nasprotno kriva, da irredentovec zastopa Istro v delegaciji. Take reči se dogajajo, ako nezakonitost, nasilje in korupcija vodijo glavno besedo.
Ali bodi to, kakor koče, od leta 1877. zastopa Dalmacijo v avstrijski delegaciji jeden Hrvat. Osemnajst let jo je neprestano zastopal blagopokojni tir. Klaid in je bil smatran kakor zastopnik
Motel sem še več! Poželel sem še več ljubezni.
In to ljubezen sem iskal, iskal dolgo, dolgo časa v tihih, brezplodnih nočeh pri odprtem okuu in ob luninem svitu... Iskal sem jo po zelenih gozdih, v duhu vijolic, iskal v petju slavčevem — našel pa sem jo v zimski noči na umazani predmestni ulici...
In tedaj sem bil srečen, kako srečen !
Saj je bilo srce moje sama ljubezen in duša moja je plavala v njenem razkošju...
Pa bolje bi bilo, da bi nosil kamen v prsih mesto srca — da ne bi imel duše !
Vam je bilo mari moje srce na poti, da ste mi je trgali iz prsij polagoma, kos za kosom ? !
In ti devojka brez ljubezni, mar si hotela imeti moje srce, tla bi se igrala ž njim, kakor se igra dete s porcelanosto punčiko?...
Veš-1 i, kaj je srce brez ljubezni f
Pomlad brez jasnih solnčnih žarkov... Poletna noč brez zvezdic in brez slavčevega petja... Livada brez cvetk: to je srce brez ljubezni!
In ti Kla nisi ljubila?
Tvoje srce je bilo prazno in niti jeden solnčni žarek se ni okra I vanj...
vseskupne hrvatske politike. Reklo !>i se bilo, da mu njegov mandat prihaja od vsega hrvatstva. Po jedni onih anomalij, ki s<» navadne v naši monarhiji, delegacije razpravljajo n Bosni in Hercegovini, da-si te v delegacijah niso zastopane. To je največe žaljenja tistega načela: nil de nobis sine nobis. Pokojni tir. Klaid je vendar bil smatran kakor virtuvalni zastopnik dveh posestrimih dežel, a tudi on sam je tako umeval svojo nalogo in jo vršil. A takov mora tudi biti dalmatinski delegat v avstrijski delegaciji. Katerega delegata srcu naj bi bili Bosna in Hercegovina bližja, nego njegovemu? Koga naj bi se usoda Bosne Ji n Hercegovine tako dotikala kakor njega ? V Bosni in Hercegov ini bivajo od jednega kraja do druzega samo njegovi bratje; bratje po minolosti, po jeziku, po krvi, po težnjah. On je torej poklican in pooblaščen od prirode, da je zavetišče njihovih interesov, ter njihovih zgodovinskih, narodnih in političnih pravic. To je osobito potrebno danes, ko je moment. nekako kritičen in osotlepolen: ko sena Vz-toku bore tolike razne struje in tolike razne misli. Na hrvatskem delegatu je, da precizira stališče hrvatstva, v soglasju •/. zdravo politiko monarhije, a v /mislil narodnega jedinstva in narodne slobode. Monarhija se spušča v vsakovrstne eksperimente na Vztoku, le zdravim in prirodnim potom ne hodi, ki bi jej osvojil simpatije in pri-j a t e I j s t v o h a l k a n s k i li n a r o d o v. Tu pa tam se pojavlja kakov znak, kakor da hoče v Bosni in Hercegovini kreniti na pravo stezo, ali to vse je le uiomentauno, kratkotrajno, brez zi-stema, brez doslednosti. V ostalem se politika v Bosni in Hercegovini ne tla oddeliti ml vseobčega zistema v monarhiji, in zlasti ne od zistoma vjuž-nih hrvatskih in slovenskih deželah. To je vse v zvezi in neločljivo; pa jc jedinomu hrvatskemu delegatu v avstrijski delegaciji dolžnost, da temu primerno dviga svoj narodni prapor. Hrvatska mora imeti svojo vnanjo politiko. Bilje čas, koje ona najodločneje posezala v vnanjo politiko monarhije. Danes jej zistem ne dovoljuje tega. Ali
Kla, zakaj nisi ljubila?
Odprla je oči in me pogledala...
Strepetala sva oba...
«Ela !»
Videl sem, kaj se godi v njeni duši, videl sem angelja in demona, ki sta se bojevala v nji — demon je zmagal!
Zopet je štropotala strasti - čudno — jaz pit sem ostal miren... In /tlelo se mi je, da se mi več ne pretaka po žilah kri in v prsih je bilo prazno... mrtvo...
Kla ! Spoznal sem to !
P r e poz n o j e,
Kla, zdravstvu j!
Pogledala me je št! jedenkrat, potem pa zaprla oči...
Telo pa ji je na rahlo drhtelo...
In odšel sem po mehkih preprogah...
Sredi stihe pa sem stri cvet, ki je pal iz vaze na mizi. In tedaj so se najine oči srečale še jedenkrat....
Kla, prepozno je — zakaj nisi ljubila?! Zakaj je bilo srce tvoje noč brez zvezdic in brez petja slavčevega.. . ? !
hrvatskemu delegatu je tlnlžnont, da ukljub zi-stemu ulaga dvojo besedo v zmislu hrvatskega programa. Jeden predmet je, ki v delegaciji vsako leto prihaja na tapet, a to je železnica, ki 1»i spajala inejsebojno: Bosno, Dalmacijo in Hrvatsko. To vprašanje se navadno motri jedino z Kuancijelncga iti gospodarskega gledišča. No, ono ima tudi svojo političko stran in morda najvažnejo; in Iti je trebalo razreševati od te strani. Saj tildi vrabci vedo, da so Madjari najbolj iz političnih razlogov protivni taki železniški zvezi, Y Bosni je že nekoliko časa živahna agitacija pravoslavnega, ali, ako hočemo, srbskega elementa v prilog cerkveni in šolski avtonomiji. S tem, da je carigradski patrijarha odbil zahteve ptavoslavnih, agitacija so ni udušena, niti vprašanje ni rešeno. Patrijarh i ja carigradska je najkoruptinevneja oblast na svetu. Vodje pravoslavnega gibanja sezajo predaleč, ko za svojo cerkev zahtevajo tako avtonomijo, kakor da živijo v Ameriki ; avtonomijo, povsem neodvisno od države, kakor da te poslednje niti ni, avtonomijo, ki ne uvažuje realnih okolnosti, zakonov, življenja, stopinje vzgoje, dosedanjih običajev itd. Vendar pa, tako ali tako, to vprašanje treba rešiti, treba, da je soglasno rešijo trije prvi činitelji: duhovščina, narod in država. S tem vprašanjem se danes ba-vijo široki krogi javnega menenja tudi izven Bosne in izven monarhije. Hrvatskemu delegatu bi bila dolžnost, da prouči to vprašanje, da je v delegaciji razjasni in da se postavi na stališče, temu primerno. Mi sin* > dolžni pošte vati to vprašanje ter p o d pirati a s p i r a c i j e p r a vosi a v n i h za razsežno šolsko in cerkveno avtonomijo, oni pa morajo zopet podpirati naše državnopravne težnje po slobodi in jedinstvu.
Se jedno specijalno vprašanje bi hoteli položiti na srce hrvatskemu delegatu: a to je vprašanje glagol i ee. Jasno je, da vsa uasprotnost tej narodni svetinji prihaja iz vnanje politike, ali da povemo bolje: od diplomacije. Našo diplomacijo vodita v tem duh nemško-madjarske politike ter tista protivnost vsemu, kar je slovansko. Borba proti glagolici je posledica tistega nesrečnega zi-steina, ki vlada na Dunaju in v Pešti; je posledica politike trojne zveze, da na Vztoku omrazi monarhiji vse prirodne in narodne življe. To vemo, zato je hrvatskemu delegatu dolžnost, da vprašanje o glagoliei zanaša pred forum delegacije, ter da dokaže, kako prav zdrava vnanja politika, ne ozirajoča se na specifične interese madjarstva, zahteva, da se glagoliea podpre in pospešuje. V u a-n ju politika na Vztoku mora biti prijazna narodnim svetinjam, kajti sicer morajo balkanski narodi videti v monarhiji svojo neprijateljico in jo odbijati od sebe. Vse naše tožbe in zahteve naj se postavijo pred delegacijo; a kolikor se specijalno Balkana tiče, bodi hrvatski delegat iz Dalmacije zastavonoša naših pravic in naših aspiraeij, tolmač naših prigovorov.
Dinko Polite o.
Politični pregled.
TR8T S?!>. novembra lHJfH.
Pod Avstrijsko in italijansko zastavo!
Sedaj vemo torej: novi tednik «11 Diritto* bo izhajal pod zastavo avstrijstva in — italijanizma. Lepim ciljem jadra nasproti ta nova barčiea na razburkanem morju politike. Lepim ciljem ali pa tudi dosežniin ?
Po izkušnjah, katerih imamo v tem pogledu v zgodovini tržaške žurnalistike na obilo, bi rekli, da smotra, ki si ga je postavil tudi »Diritto», ne doseže nikdo. Avstrijski patrijotizem in italijanizem — italijanizem, kakor ga tolmači slovar sedanjih voditeljev laške politike v Primorju — sta po teh izkušnjah dva elementa, ki se ne dasta združiti v politično - kemično spojino, sta dva pojma, ki izključujeta jeden druzega. Dosedaj so bile vse take spojine le mehanične, tudi — komične, kemične pa nikoli !
Dosedaj smo doživeli vedno, da so prav taki avstrijsko-jiatrijotično-italijanski listi bolj zastrupljali javno življenje naših pokrajin, nego isti, ki odkrito stoje pod samo-italijanskim praporom.
In to ni čudno, ampak naravno je. Italijanski list, ki je tudi »avstrijstvo* vzel v svoj program, se mora že a priori boriti proti nezaupanju laškega politikujočega občinstva : nezaupanju glede pristnosti italijanizma njegovega! A da premagal bito
nezaupanje, začenja tekmovati v narodnem šovinizmu tudi z najradikalnejitni življi. A znana stvar je, kakov zaključek je vsikdar, ako «zmerneji» življi hočejo udušiti radikalne s tem, da postajajo sami radikalni. Prili vajo olje v ogenj in nastaja zu-belj, ki smodi prste njim samim, /a njimi se jim sproti podirata «konservatizem» in «patrijotizem*, pred njimi pa radikalizem žanje sad tekmovanja njihovega ! Tako se je zgodilo v Trstu. Hlapci in najemniki nesrečnega sistema, takoiraenovani konservativci, so tako dolgo spajali poj in avstrijstva s pojmom italijanizma, da so slednjič sami zginili s pozorišča, prepusti v ši neomejeno gospodstvo italija-nizmu — brez avstrijstva ! A to ni bila jedina in morda tudi ne najveća škoda. To bi se dalo lahko popraviti, ako... Da, ta «ako» ! Ako ne i »i bili z nesrečno politiko svojo hkratu ubijali podlago, na katero naj bi se danes ali jutri oprla akcija za saniranj«! odnošajev. To je zlo, to je huje zlo, da so sadovi take narohe-politike nekako kompromitirali državno misel samo p r e d onim i, k i so bili resnični nositelji a v s t r i j s t v a, in tako so jedne odbili, ne da bi bili druge pridobili, Čemur je posledica ta, da je danes, kakor stoje stvari — saj sinemo govoriti odkrito — skoro nemogoče dobiti v Trstu zadostno število veljavnih mož za sestavo take zares avstrijske stranke, ki bi mogla izdatno posezati v javno življenje, ali vsaj v toliko, da ne bi se blamirala doli od pete pa gori do glave.
Tako daleč so naše razmere za vozili tisti ljudje, ki so jedno svečo prižigali avstrijstvil, drugo pa italijanizmu, ki so hoteli potolažiti krik s tem, da so — sami kričali.
Takov nesrečen eksperiment je tudi misel izdajanja novega »Diritta«. Mi ne vemo, ali so vladni krogi v zvezi s tem eksperimentom. Za vse slučaje pa jim že moramo povedati, da so zastonj vsi napori v namen, da bi italijanizem spravili v sklad z avstrijstvom ! Tu stojč — k o 11 eč n i cilji vmes! Zastonj vse nade, da bi vladajoči italijanizem zatajil svojo minolost in bodočnost, kakor jo on vidi pred seboj !
Da I »i se že enkrat nehali pehati za tikeijaini! Nikdo ne zahteva od /.interna, da bodi domačim Italijanom sovražen; obsojati pa moramo, ako zi-stem hoče pridobivati Italijane s tem, da italijanskemu sovraštvu proti drugim daje svobodno roko, in da on sam zavaja v italijanski radikalni tabor tudi tiste življe v italijanskem prebivalstvu, ki bi bili ob pametni in zares avstrijski politiki gotovo v avstrijskem taboru. Možje, ki bi bili res na svojem mestu, ki nikoli ne iskali državnega interesa v istem nezmiselnem spajanju »avstrijstva» in »italijanizma*, ampak bi ga iskali v politiki, ki bi slonela na naravnih silah, v politiki jednake pravice in jednake dobrohotnosti do vseh!
K položaju. »Information« slika nastopno sedanji položaj: Odkar je monarh zadnjič posegel v notranje politiške zmešnjave, jelo seje položenje polagoma bistriti. Ministerstvo je slednjič jelo ume-vati, da se mora vesti veliko bolj objektivno nasproti strankam, ako hoče nadalje delati z nado Jo vspeha, sosebno pa da mora bolj objektivno soditi o željah desnice. Zdi se, da je grof Clarv vendar previdel slednjič, da leže izven onega okvirja, v katerem se ima gibati delovanje nevtralnega mini-sterstva, take odredbe, kakoršna je bila Kindin-gerjeve naredba glede jezikovnega vprašanja na sodiščih v Češki, imenovanje višega deželnega sodišča svčtnika \Vurmserja v Celje in akcija za odpravo časniškega kolka. Posledice temu spoznanju se pokažejo v prijazuejem vedenju desnice do vlade. Na desni se je zadnje dni na vseh straneh utrdilo prepričanje, da je vsem delom dosedanje večine prva naloga ta, da se v vseh slučajih ohrani dosedanje prijateljsko razmerje mej vsemi skupinami in da se je najodločneje upirati vsakemu poskusu za /rahljanje tega razmerja. Sprevideli so, tla bi bil razpad večine na največo škodo za vse skupine na desni, dočim desnica, dokler je skupaj, ostane tudi v bodoče činitelj, nadvladajoči vse odnošaje.
Z druge strani pa sprevidjajo na »lesni, da si to ugodno pozicijo morajo vzdržati in jo izkoriščati le tedaj, ako parlamentarni stroj deluje, a da je to trajno mogoče le na ta način, ako se sporazumejo z levico. V uajlutjein položenju mej strankami ua desni so gotovo Cehi, katere oziri na strastno razburjene volilee silijo, da zahtevajo kon-
pensacijo za krivico, ki se jim je zgodila z odpravo jezikovnih naredeb. Kešenjif tega vprašanja — kompenzacije veljajo sedanja pogajanja voditeljev desnice med seboj in med njimi in med vlado.
Desnica mora najti pot, po kateri bo Cehom omogočeno ostati v večini tudi potem, ako »e desnica postavi na dobrohotneje stališče nasproti vladi. Vlada pa mora zopet skripti, da ne bodo mislili na levi, da z nastopom boljih odnošajev med vlado in večino se je prva oddaljila od dobrohotnega razmerja nasproti levici. Ob teh okolnostib utegnejo naše parlamentarne razmere konečno zadobiti normalne oblike in se skupnemu delovanju vseh v to poklicanih činiteljev posreči rešiti one naloge, o katerih nujnosti in potrebi ne dvomijo na nobeni strani.
Tako slika »Information*, očividno pa je o tem čopič nekoliko pregloboko pomakala v lončič optimizma. Kar se je zgodilo med Cehi in sedanjo vlado, oziroma na strani vlade proti Cehom in Slovencem, kaj takega se no pozablja tako lahko. Verjetneje se nam zdi, kakor «Politik« označuje položaj.
Ta list meni, da se vlada ne lipa stopiti v pogajanja z Cel'i, zato hočejo, da se voditelji obeh narodov začno pogajati, a posredovalec naj bi bila kaka oseba, ki ni člen zbornice. Govori se o bivšem ministerskem predsedniku knezu \Vindiseh-gractzu.
Vsakako pa je doletela grola Clarvja nnjhuja kazen, ki znači popolen polom njegove taktike. Vse možno je storil, da bi razbil sedanjo večino, in še sosebno, da bi Cehe iztisnil iz nje, sedaj pa, ko bije zadnja ura za rešenje najnujnejih stvari, se trese v strahu, da bi se ta večina res razbila, sedaj prosjači sam in morajo drugi posredovati zanj v ta namen, da bi Cehi ostali v večini in da bi se ta ohranila. Clarvju se je menda jelo še le zdaj dozdevati, o čeiner so bili od prvega začetka uverjeni tudi vsi politični začetniki, da drugačna večina, nego je sedanja, ne bi bila možna v tem parlamentu.
Včeraj je imel eksekutivni odbor desnice svojo sejo, v kateri so razpravljali o političnem položaju, zlasti pa o zahtevah Cehov, O tej seji izdani komun i kč pravi, tla seje pokazalo popoln o s o g I a s j e v vseh načelnih vprašanjih. Izvolili so pododbor, ki naj sestavi vse zahteve Cehov, stavljene v tej seji.
V tem pododboru je tudi slovenski poslanec Povše.
Domače vesti.
Imenovanja na posti. C. kr. trgovinsko ministerstvo je imenovalo računska asistenta A ti -lija Perissinija in Ferdinanda Messncrju računskima oficijaloma in računskega vežbcnca Ferdinanda pl. Schrolla računskim asistentom na računskem od-delenju tukajšnjega poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
Zvijajo se. Poročajo nam, da so se v zbornici na Dunaju kar /gledavali, ko jim je poslanec Spinčič dokazal z rojauskiin slučajem, kako se tržaški organi izvršili zadnje ljudsko štetje. To štetje je bilo pač mojstersko tlelo po zahtevi reka: Cor-riger la fortune. Bolj »popravljati* res ni mogoče. A tudi to je naravno, da ne pridobiva na dobrem imenu oni, ki 11a takov način »korigira« srečo. To, kar so naredili v Rojanu, je bilo vendar maloe preveč celo za svobodno roko, ki jo imajo gospoda v Trstu in za dobre prijatelje, ki jih imajo 11a Dunaju. Umejemo torej strupeni srd Lenassija, Cam-bona, in kar jih je gospodov, ki — ne lažejo, ko je nesrečni Spinčie prav ta rojanski slučaj predložil zbornici v izgled in dokaz, koliko je vredno štetje na Primorskem. Tudi gospoda tu doma so bili v zadregi. To se jim je videlo laškim listom, kako bi najraje — ne govorili o tisti seji zbornice, ko je Spinčie s konkretnimi podatki razkrival njih sramoto, a niso vedeli reči druzega, nego da so drzno tajili.
Krono v nerodnosti pa moramo to pot prisoditi sicer navihanemu »Pioeolu«. Število slovenskih otrok v rojanski šoli je hotel pojasniti s tem, tla je konstatiral, da je tudi Greta ušolana v Bojanu. Bravo! Kdor ne pozna razmer, bi moral misliti, da na dreti so sami slovenski fanatiki, ki z svojimi otroci kvarijo italijanski značaj Bojana !
V resnici pa je tako, da je ni vasi v okolici, ki )>i imela razmerno toliko slovenskih renegatov — in še kako fanatičnih ! — kolikor jih ima Greta. Vsemu nam nasprotnemu gibanju v IV. okraju jc prav na (ircti podlaga. Tam je glavno taborišče eikorijaštva, tam je kar na kupe Vipavcev, Kra-ševcev in Brkinov, ki sovražijo in preklinjajo svojo kri. In »Piecolo« bi hotel število slovenskih otrok v rojanski šoli tolmačiti / Greto! To bi bilo približno tako, kakor če bi bil rekel, da v Trstu ne bi bilo Slovencev, ako Iti ne prihajali i/. —Kima! To je bilo res nerodno. Tako nerodno se zvija le oni, ki ne ve, kako bi in kaj bi !
Ljudsko štetje. Zadnji »Slovenski Narod« piše v uvodnem članku :
»Povsod drugod bo to preprost upraven akt, samo v naši državi je to štetje političnega in tudi materijalnoga pomena.
Nemška birokracija, ki se sicer odlikuje samo po izredni nesposobnosti in fenomenalni neplodo-vitosti, je namreč tudi ljudsko štetje porabila v svoje politične svrhe. Ta nemška birokracija je namreč uvedla, da se o ljudskem številjenju ne zapisuje narodnost pojedinčev, ampak njihov ob-čevalni jezik. Na sebi je to brez zmisln, ker se le prepogostoma zgodi, tla kdo v uradu ali v kupčiji ne rabi svojega materinega jezika. Slovencu v Inomostu je občevalni jezik nemščina, naj jo sicer še tako zaveden narodnjak.«
In nižje doli, omenivfti, da se na Kranjskem ni bati velike škode:
»Vse drugačna nevarnost pa prsti Slovencem zunaj Kranjske, na Koroškem, na Primorskem in na Štajerskem. O tem ni dvomov, da nemška birokracija napne vse sile, da bo izid ljudskega štetja za nas kar možno neugoden, si vzlic temu se r a J! un v Trstu, kjer ljudstvo pridno poučujejo t> pomenu štetja, n i k j c r* n i Č ne stori. V Trstu se vrše s h o d i i n s e v č a s o p i s j u slovenski ž i v e l j neprestano i o poza r j a 11 a važnost š t e tj a i n n a n j e g a konsek vence, dočim se na Koroškem in na Štajerskem nihče ne gane. In vendar je znano, da so o zadnjem štetju na Koroškem našteli mnogo tisočev Slovencev manj, nego jih dejanski živi v tej kronovini.
Zdaj je čas za delo! To zna vsak, tla ob času dela čepi za pečjo, Jantar je vse končano in 1 že ni več pomagati, pa pretaka britke solze in dolgočasi svet z rekriminacijnmi, kar je posebno \ priljubljeno v nas Slovencih.«
Vprašanje o pokojnini zasebnih urad-ll i kov. Ministerski predsednik, grof Clarv, in vo- i diteij finančnega ministerstva sta miuoli teden sprejela odposlanstvo zasebnih uradnikov, katoro jima i je razvilo zgodovino navedenega vprašanja ter ' prosilo, da se kmalu predloži državnemu zboru j zakonski načrt in tudi zasebnim uradnikom zagotovi i penzijo. Že prej je sprejel isto odposlanstvo minister za notranje stvari, pl. Koerber. Vsi trije so se kazali prijazne zasebnim uradnikom ter pričakujemo v doglednem času ugodnega rešenja tega perečega vprašanja.
Udove državnih uradnikov so izročile državnemu zboru spomenico, v kateri prosijo finančno ministerstvo, tla se dobrote zakona o ureditvi uradniških plač od dne 14. maja 1 SDS. raztegnejo tudi na udove uradnikov, umrlih pred razglaše-njem imenovanega zakona. Poslednje sedaj ne uživajo polnih pokojnin, ampak le 2o°/0 doklado k prejšnji penziji.
Enakopravnost na pošti. Pred nami leži trojezična tiskovina: Aufgabesehein P reda t-niea — Certifieato d'importazione. Torej v treh jezikih. To jc vendar lepo znamenje. Pa še reci kdo, da slavna pošta ne upošteva enakopravnosti narodov, da majka Avstrija ne ščiti z enako ljubeznijo v svojem okrilju vseh svojih otrok, malih in velikih! Zares divno!
Na koncu tiskovine pa čitamo: I). S. N. 158, deutseli — i l lv ris cb — italieniseh.
Glejte, glejte! Torej važna zgodovinska listina iz dobe Napoleona I.'.' Kdo bi mislil kaj takega o neznatnem koščku papirja !
»Ilirija oživljena! Slava!« Tako smo zaklicali oduševljeno, vsi, kakor iz enega grla, ko smo zagledali črno na belem tiskane te zares »zlate« besede.
Pa kaj je to? Zraven stoj i: A u fl age 1897. In pečat kaže dan 22. novembra 1899. Listina je 1
torej izdana v naši dobi, in sicer v Sinju v Dalmaciji, pod št. 257 !
Vanitas, vanitatnm vaniias! Kako kratko, kako nioevo je človeško veselje! Radovali smo se, da obogatimo kakšen muzej z znamenitim dokumentom iz dobe velikega Napoleona. Mislili smo na krasne uspehe, ki bi bili mogoči s to listino na parižki svetovni razstavi: na red čast legije, zlate kolajne, ali vsaj kaligrafično izvršene diplome in :edaj nam je veter raznese! vse upe zlate!
To ni dokument iz dobe »Ilirije oživljene«, ampak dokument sodobne modrosti avstrijskih državnikov !
Pa kje živi prav za prav ta srečni ilir-s k i rod ?
Kako. naivno vprašanje ! Odgovarjamo z drugim vprašanjem: Kje pa živi bosanski u a -rod, kje govore bosanski jezik? Morda bi gospod Kallav in — dvorni svetnik Jngie hotela dati nekoliko pojasnila.
Avstrija, kakor prava žena, s vesta si svojih materinskih dolžnosti, si želi več in več otrok. Saj to je bistvo ženskega narave. In glejte, preskrbela sije razven Hrvata, Srba in Slovenca — še Ilirea in Bosanca.
Divide etl i m pera! Gratuliramo, slavno poštno ravnateljstvo !	C 1 e m e n s.
Nov slovenski odvetnik v Norici. Gosp. dr, Dragotin Triller se preseli z novim letom iz Tolmina v Gorico.
Spomenik Kossottljll. Pišejo nam: Danes so začeli preti javnim vrtom kopati za podlago Hossettijevemu spomenika. Ker sino izvedeli iz gotovega vira, tla deluje neka močna struja na to, tla bi na spomenik uklesali oni dve grdi vrstici
tiste znane izzivalne pesmi »Nella p.......«,
opozarjamo trne, katere mora brigati to, tla po takem izzivanju se ne bodo smeli čuditi, ako se kaj zgodi, kar bo neprijetno temu ali onemu.
Že le/nič ne vesti. V sinočnji »Triester Zei-tung« čitamo v proračunu ministerstva za železnice tudi vesti o času, v katerem je pričakovati otvorjenja lokalnih železnic, ki bodo dovršene v bližnji dobi. Mej drugimi se menda izroče prometu še pred koncem tega leta krajevne proge Spodnji-Dravograd - Velenje in G o r i o a - A j -d t» v š č i n a.
Ker glede proge Goriea-Ajdovščina ta napovedim ne soglaša z sedanjim stanjem v razvoju tega važnega vprašanja, a se prebivalstvo živo zanima za to železnico, prosili bi malo pojasnila. Ali so na Dunaju začeli delati čudeže?
Čitateljem. Na prošnjo gospoda avktorja bomo nadaljevanje podlistka »Sltrsum corda« morali pretrgati za dva ali tri dni. Cenjene čitatelje prosimo oproščenja.
Na javni shod političnega društva »Edinost« je gospod Mirko J e 1 u š i c, župan v Ka-stvu, doposlal pozdravni brzojav. Z objavljanjem govorov pričnemo v sobotnem večernom izdanju.
(Slovansko pevsko društvo* v Trstu vabi na letošnji društveni veliki koncert z opereto »Čevljar baron», kateri bo v petek, dne 8. decembra 1899. v redutni dvomili gledališča «Politeatna Rossetti» (uhod Via Chiozza). Na koncertu bo sodeloval vojaški orkester pešpolka stev. 47. baron pl. Beek iz Gorice. Začetek ob 7. uri zvečer.
Razpored: I. Tittl: «Overtura slavjanskih napevov», godba. 2. Ant. Nedvctl: «Popotnik*, zbor s tenor-solo in četverospevom. o. Smetana : Sekstet iz opere »Prodana nevesta*. 4. Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi*, zbor z osmospevoin in spremlje-vanjein orkestra. 5. Millocker : «Der Feldprediger*, <>. »Čevljar in baron«. Opereta v treh dejanjih. (Poslovenil in primerno prenaredil Jakob Alešovee). Gosti: baroni, baronice, strežaji, čevljarski pomočniki, igra se vrši v mestu. I. dejanje : Čevljarska delavnica pri mojstru Podplatu. 11. dejanje: Dvorana pri baronov ki III. dejanje: Vrt preti gradom baronice. Vstopnina za osebo I krono. — Sedež i v prvih dveh vrstah po 1 gld., v drugih .4 vrstah 80 novč., ostale vrste po 1 krono. — Sedeži so na prodaj v kavarni »Commercio», a 11a večer pri blagajni. Podporni udje, kakor razvidno v njih izkaznicah, so vstopnine prosti..
Opozarjamo, tla po dolgem presledku nastopi v opereti izborni komik, gosp. Borovščakov.
Doneski /a možko podružnico družbe sv. Ciril« hi .Metoda. O priliki poroke gosp. Ivana Dolenca nabrali svatje 5 kron pod geslom : «Za-
konski mož mora biti naj kasneje ob I!, uri zvečer doma!»
O priliki poroke g. Drag. Sanein-a < 'in z gospodirino Ana Bizjak nabrala je go*i»odičina Marija Sancin Toč n;i večerji med svati 1 gol d. .40 novč.
\ krčmi «konsumticgn društva* pri -v. Jakobu je gospod Babudcr dne 2«», t. m. na 1 »ral .'1 gld. .'{O novč.
A kad. društvo «Slovenija* 11 a Dunaju
priredi v soboto, dne 2. decembra t. I. svoj III. redni občni »bor z običajnim dnevnim redom t Lokal: «Zum Magistrat*, I. Liehtonfelsgasse .4. Začetek : točno ob pol H. uri zvečer.	Slovanski gostje
dobrodošli!
Brzojavni promet /. Afriko. Od c. kr. po-
| štnega ravnateljstva smo prejeli:
Vsled naredbe velikohritaneke vlade so jc na podlagi člena 8. mej nn rod ne pogodbe za brzojavni promet, sklenjene v Petrogradu dne H)./22. julija 187;")., pošiljanje vladnih in zasebnih brzojavk v dogovorjenem narečji ali pa z šiframi v prometu 7, spodaj označenimi deželami v Afriki, ne samo via Atlen, ampak tudi preko zahoda (Rt dobrega upanja) do nadaljšega ukrepa popolnoma zaustavilo. Le-te dežele so:
Zanzinbar, Seychellen, Mauritius (otok Ma-skarenov), Madagaskar, britiška vzhodna Afrika, nemška vzhodna Afrika, Mozambitpie, Delagoa-Bav (Lourenzo-Martpiez), Rhodesia, britiška centralna Afrika, svobodna država Oranje, južno-nfri-kanska republika (Transval) Knpland (Kapkska naselbina) in Natal.
Brzojavke v svobodnem narečji za te kraje bodo podvržene cenzuri in se sinejo sprejemati le na odgovornost pt >ši ljatelje v.
Iložicnica. November je pri kraji, sledeči mu december je pa mesec lepih božičnih praznikov. Kakor obično obdari podpisani odbor tudi letos slovenske otroke v šoli pri sv. Jakobu. V ta namen začne že prve dni pr. m. nabirati med rodoljubi, od katerih upa vsaj take podpore, kakoršne je bil vajen do sedaj. Otrok je mnogo in ti so malone vsi potrebni. Nadejamo se torej, tla najdemo mej ' slovenskim občinstvom odprto roko in dobro srce.
Odbor trž. žen. podružnice. Okrajna bolniška blagajna. Minolega tedna so je prijavilo 312 slučajev bolezni, 329 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 728, ined njimi 115 ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim naredbam so naznanili 124. Podpor je blagajna izplačala ta tetine 8412-28 kron.
Nepojasnjeno hudodelstvo. »Hrv. Sloga« poroča: Vsled jako sumljivih okolnosti, sta bila v Bakarcu aretovana tlva cigana in neka ciganka. Jednomu aretiranih ciganov se je posrečilo, da je pobegnil, in sumi se, da je odnesel raznih stvari, dobljenih na mnogih izvršenih zločinih. Drugi cigan in ciganka sta bila odpeljana v Bakarc in sta prišla v občinski zapor. Ciganka je v zaporu zahtevala, naj jo puste na stranišče. To so je zgodilo, Po njenem odhodu so preiskali stranišče i 11 našli tam: zlat prstan, majhno zlato uro, novo krilo, nekaj robcev, a kar je najgroznejše, v neki torbi dve otročji glavi; jedna je od kakega trimesečnega otroka, druga pa od otroka kakih 40 dni. Cigan in ciganka se nahajata seveda še v zaporu, uheglega cigana, ki je v begu preganjalcem grozil z revolverjem, pa skrbno iščejo tako orožniki kakor občinski organi.
Požari. Včeraj jutro je zgorela streha pe-rilnice v ulioi Bellostpiadro št. 5. Gasilci so imeli tri ure naporno delati, tla so ugasili ogenj.
Ob 8. uri zvečer jc nastal ogenj v nekeni stanovanju H. nadstropja kšt. H. v ulici Androua Sotteranei, uničil hišno opravo ter provzročil škode za 100 gld. Tudi tukaj so imeli gasilci delati nad eno uro.
Malo preti pol u nočjo so javili iz Barkovelj tretji požar, v skladišču špirita tvrdke Pavlctič so se imeli zaboji in slama. Ker so bili gasilci nemudoma na licu mesta, so preprečili večo nesrečo.
Lloydov pa ni i k »Anipliitrite« jc včeraj predpotudne z 22 potniki ua krovu prispel iz Aleksandrije v našo luku. Ker je doba karantene pretekla za časa vožnje in ker jo na krovu vso zdravo, so parnik ue bo mudil v lazaretu pri sv. Jerneju.
Družina zastrupljena Vfteraj popoludne so poklicali zdravnika / rešilne pratnje v neku rodbino, bivajočo v hšt. 1. ulice dei Forni. Moi, žena in 'J otroka so bili bolni. Znamenja so kazala na zastrujdjenje z zelenim volkom, ki je naatal na »lafoo eiš.Vni bakreni posodi. Zdravnikovi umetnosti se je posrećilo, da je od družine odvrnil vsako nevarnost.
Dražbe premični u. četrtek, dne ;!o. novembra ob II). uri pred|M»ludne se bodo valed naredbe t.uk. <*. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulioi <'ouicoli št. 1, hišna oprava; v ulici Vespueei št. .">,")lf, hišna oprava; na ('oran št. 1, galanterije; v ulici (iiu-lia št. 17, krčmarska oprema: v ulici (Ateherna št. I. hišna oprava; v ulioi Ponota št. Lff>. in v ulici Malcanton št. Ili, hišna oprava, šivalni stroj in d ingoti ne.
Različne vesti.
Slika iz Italije. Pred porotniki v Milanu se vrši te dni znamenita pravda ^otarbartolo, ki nam podaje zopet prav žalostno sliko 2?000-lctne kulture.
Nedavno so med vožnjo v I'alerino umorili v ševanju svojih dolžnosti kakor ravnatelj banke ter je preveč gledal na prste onim gospodom, ki bi se hoteli mastiti ob denarju banke.
Ko pa se je ta obdolžitov izvedela in se je rečeni poslance vrnil v Palerrno, mu je prebivalstvo tega mesta priredilo — triumfalen sprejem ! — I >a bi Palizzolo ne mogel podkupiti porotnikov, so delegirali milansko porotno sodišče za razpravo.
Zn ačilno je tudi to, da Palizzolo nc čuti potrebe, da bi se odpovedal svoji poslaniški časti.
Take razmere so mogoče le v narodu, ki de-gerira, ki zgublja ves zmisel za to, kar je pravo in kar ni pravo.
Državno sodišče. Leta 1U00 se »tvorijo redna zasedanja državnega sodišča dne 15, januvarja, 23. aprila, 'J. julija in 15. oktobra.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 21». (Zbornica poslancev.) Odsek za izrek graje poslancem Cingrju, Steinerju in lier-nerju, je sklenil, da se le poslednjima dvema izreče graja, < ■ingerju pa nc, ker ga je Hreznovski izzival. Zbornica je potrdila to poročilo odseka.
Dunaj 2H. Knez \Vindischgraetz še ni bit vsprejet od cesarja.
Dunaj Listi govore o akciji zn spora-zumljenje med Cehi in Nemci. Konferenca načelnikov levice se je baje izrekla pripravljeno, da se Nemci udeleže konference za sporazuinljenje, ako jo sprožijo Cehi, ako Cehi odstopijo od ohstruk-cije za čas pogajanj in ako uredba jezikovnega vprašanja ni' bo veljala samo za Češko in Moravsko, ampak se določi za vso državo potom državnega zakona. O češkem klubu govore listi, da je izjavil, da ne more poprijeti inicijative, dokler ne bo ustreženo nekaterim zahtevam Čehov. Vsled tega je navstala misel, da bi konferenco sklicala oseba, ki ne pripada strankam zbornice.
Listi imenujejo kneza NVnidischgraetza, ki je bil — kakor trde nekateri listi — vsprejet od cc-earja. Cesar je baje že poveril NVindisehgraetzu mandat za uvedenje spravne akcije. Predsednik v ministerskem svetu, grof Clarv, je imel danes več pogovorov z raznimi voditelji z desne in leve. Avtentičnega ni znano ničesar.
Dunaj Otvoritvena seja delegacije državnega zbora bo jutri zvečer ob (5. uri v zboro-valniei gosposke zbornice.
Dllliaj 21». Proračunski odsek je v podrobni razpravi vsprejel zakon za uravnavo plač državnih slug, pridodavši še o zavarovanju provizoričnih in pomožnih slug za slučaj bolezni.
Dunaj Današnji euketi deželnih glavarjev vseli kronovin je vlada predložila načrt zakona, po katerem bi od vsaeega hektolitra alkohola poleg državnega davka pobirali 11) gld. deželne doklade. Skupni znesek bi se razdelil med kronovin v meri efektivnega konsuma žganja. Deželni glavarji so pozdravili to misel kakor prvi korak do zboljšanja deželnih financ, sodijo pa soglasno, da te finance se morejo /.boljšati le tako, da so dežele deležne tudi druzih davkuv na užitnine ali pa da se jim prepuste zemljiški davki.
Božične jaslice
z mnogovrstnimi zvezanimi slikami in Živalmi, vse jako naravno narejeno. W Cene od 20 gld. naprej
Kipi svetnikov, vrezani na lesu. ■■ Križev pot. postaje (Relief) wm
kakor tmli vse rezi »arije.
Sveta polaganja v grob, altarje, propovednice krstae kamne, okvirje, vsakega stila in len«, se opravijo in pozlate v <»I»liki polni efekta, izdeluje večkrat odlikovana
delavnica za krščansko umetnost
JOH. BAPT. SCHMALZL, rezbar
St. Ulrich, Groden, Tirol.
Cene kipov svetnikov, izborno napravljenih, poljubnih oljnatih barv in pozlačenih:
Velikost: eni. 20-:U>. ('ene a. v. gl.
50, 60, 15.—, 18.—, !M>.
:io.-
100, 7)5^-, ir.o, 85.—
10.—, 70, •2:1."—, 120, 45^-, 170.
11 H».— Ti
.10-10, 12.-,
H< >,
!>•>._, 130, «0.—,
Kristove podove, lino na lesu vzrezane, ol jnato barvane, z žeblji in napisi, cena za vsako :
70, 151.-,
8(1,
iT-
DO, -2 ~
Velikost: eni. Cene a. v. gl.
SoT	n».
H—7
100,	120,
28.—,	Jlf).—.
20,
1
50, 7.—, 130, 45.—.
25,
a.-/ (>0.
Td^",
150.
bo.—.
•Kar ne ugaja, se vzame nazaj.
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte in cepi
Tovarna fremifiiiega gnoja „KOPROS" v Boljuncn ilstrai
ZALOGA:
TRST - Via S. Apolliiutre stv. 4. **
Telefon štv. 201.
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
I. zbirka
1IHI k OKOV 10011 knM.iv
gl. kr. ul. kr.
1.50 12.-4.— 35.— 20,— 180 — Vsprejemiijo se naroči ie za razna cepljenja po želji naročnika in to od februvarija do zvršetka aprila.
Kemični gnoj „KOPROS"
sestavljen iz kvantitete dušika, rorforleiiegu klslcca. po-tn$e in upnu, katere snovij so potrebne /,a živilo rastlin.
Služi čudežno za gnojenje trti, sndtiegit drevja, sparuelnu, vrtnine in žita.
Cena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. 3.S0; od 100 kg. gld. 7.">0, se žakljem vred.
Kolei amerikanske Ili 1 le Cepi na
II. zbirka
lOOkOHtiv	100« kosov i
«1. kr.	gl. kr.
1,—	8.—
2.50	20.—
15.—	120.—
Išče se
trgovsko izobražen poslovodja
v večji trgovini za izvoz deželnih pridelkov. Ponudijo nuj se pošiljajo v (»oi'h'o,
posto iTstantc „Kmet - 100".
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmn-insko črno vino. Dolini kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoči. Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
j PRSNI PRAH (prah za izvožčeke)
t ne kasljaj).
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam.
Skatljiea z navodilom po 30 nvč. Dvbiva se jedino v
lekarni PRAX(VIARER, ,.Pri dveh zamorcih"
občinska pa I m'a, Trsi.
Ziimiiiji' naročbe izvrSiijnjejo se obratno poŠto.
Nikolaj Ter&kan!
trgovec v Ljubljani
priporoča ob pričetku sezone svojo izborno kislo zelje v sodčekih po 200, 100, 50 in
25 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah.
IVi sodček i h po 200 in 100 kg. se računi brutto za netto, pri pošiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično zn večje rodbine in gostilničarje!
Cene brez konkurence.
Naznanilo.
Dovoljujem si uljudno naznanjati velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbnistvom, ter slavnemu občinstvu, i In sem prenesel zalogo voščenih sveč. vosku, med« itd. z Solkanske ceste v lastno lilso ulica sv. Antona st. T. v ftorirt. (Nasproti ees. kr. okrajni so'lniji.)
Za mnogobrojna naročila so prav toplo priporočam.
Z velečtovanjeiii
J. Kopač. NOVA DROGERIJA
DRAGOTIN-A JENULL
v TRSTU, VI« Oepim vogal Via Carradorl li.
it' preskrbljena z vsem v ti> stroko spadajo^im blagom. Priporočam zlasti vse predmete za člnčeiijo, Imrvanje in zboljšanje vinn. Speeijaliteta v zdravilih za govejo živino, konje, preAitV itd., razkužilo proti bubonirni kngi, raz-kiižljiva mila in razkuži) vi prah za ublažiti zrak v vndnikili, straniseali, jamah itd.
^ Vse po nizkih oen&h
Oziraje se na svoje 2fi-letno službovanje v drogerijali v nci (Ihega in Benveuuto ter obljnbuje točno in poŠte no postrežbo se priporočam slav. občinstvu v mestu iti na deželi.
Spofitovanjem
Dragotin Jenull.
Mlin na par.
('ust mi je na/.iuiniti vsem trgovcem jestviu, du iimun mlin nu paro, v katerem meljem vsitkovrstne tnršene moke. PoBiljam moko mt dom točno in po najnižji coni. Sprejemam tudi naročila m mlenje za zasebnike po jnko nizki pristojbini. F" Za kakovost hlasta jnničhn. Pričakuje obilo naroeb beležim se ndani
Valentin Skočir
Vla i ii I i ti šiv. :»»!». < Itosehetto).
Najcenejši izvor za nakup
dokler traja zaloga.
Gld. 2.20 stane 1 An ker Rem. žepna ura od niklja s posre-brneuo franc. verižico in Ska-tljieo. — Gld. 4.65 stane 1 Remont, ura od čistega srebra s posrebrneno amerikansko verižico in škatljico. — Gld. 4.00 stane I Remont, ura od , čistega srebra za gospe s po-1 srebrneno angleško verižico in | škatljico. — Gld. 11.50 stane 1 Remont, zlata žepna ura od 14 karatu, zlata s skatljieo od atlasa in krasno verižico. Za vsako uro jamčim 3 leta. t|[ Gld. 1.50 stane 1 prstan od čistega <» karata, zlata s krasnim kamnom. Razprodaja proti povzetju ali predplačilu dotičnoga zneska. Blago, katero ne ugaja, se sprejme tekom H dni nazaj in se izplača dotični predplačilni znesek, vsled česar se ni bati kupovalcem nikako Škode.
BII-PUKIt III KVIZ. izvozna tviilka
Krakovo, Stradon 17. iJRimiila iliiKtrovan cenik od ur, poSml, z. I a lega, srebruej-a in oil blaifa klnesketra /Jata pa znižanih cenah brezplačno iu frank o.
Iščejo se agentje.
XKKXKXKK*KKXXXXKK!
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28 ^ma
Trgovina z najboljšim mauifakturiiini blagom.
lTdobivu najboljša Kotonina bela in ru-java za razno možko in žensko perilo. IN^o-derei na j novejšega kroja.
Forštanji v najnovejšem risanju. Pletl (šjall) v raznih modernih Inirvah, Uflohivajo se žepniki in imziihvr-tna drobnarija spadnjoen v krojaško stroko.
Ovratniki iit ovratnice nov« mod o. Izdelujejo se možke obleke po meri.
1'zore i na deželo se pošiljajo zastonj iu hlago poštnine prosto. Za mnngobrojeu obisk priporoča se udauo
D. Zadnik
Trst, Via Nuova štev. 28.
:xxxxxxxxxxxxxxxxi