Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihaja v Ljubljani vsako sredo la soboto. Natočnina ta avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 6- 20 E, za četrt leta 2*60 K, me-zečno 90 rin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. feMiiezM itavllka 10 v. Reklamacije so poitaiae preste. NeCraBklrana pisma se as sprejemale. Rokopisi se ee msaje, laseratl leestepaa petit-nstiss (ilrlaa 81 ram) m eakrat 10 rta., večkrat pe čegerenL 19. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 6. marca 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamncje. inserate i. t. d.: UpravuiStvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 20. Naprej] V četrtek je izvrševalni odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke, sklenil, da začne •Rdeči Prapor* s prihodnjim mesecem izhajati po trikrat na teden. Izvrševalni odbor je s tem sklepom storil, kar je postalo nujno. Časopisje stranke se je v zadnjih letih krepko razvilo, glavno glasilo, dotlej tednik, je pred dvemi leti začelo izhajati po dvakrat na teden, ustanovilo se je več lokalnih in strokovnih listov, toda vse, kar imamo,,še ne more zadostovati naraščajočim potrebam razvijajoče se stranke. Zlasti pri centralnem glasilu .Rdečem Praporu’ se že davno čuti nerazmerje med nalogami, ki bi jih imelo izpolnjevati, in med pomanjkljivo močjo, ki jo daje dvakrat na teden izhajajoč list. Na tem mestu menda ni treba ponavljati, kako važne in raznovrstne naloge ima delavski tisk. Le eno dejstvo izmed mnogih naj omenimo. Najvažnejše sredstvo, s katerim vpliva stranka na javno življenje, je njeno časopisje. Svojo službo mora list izvrševati v dvojni smeri; dajati mora pristašem svoje stranke duševno hrano z načelnimi članki in s poročili; uveljavljati pa mora tudi načela svoje stranke med pasivnimi in aktivnimi nasprotniki. Socialna demokracija je stranka bodočnosti. V gospodarskih razmerah, ki so glavno dvigalo vsega svetovnega razvoja, tiči zakon, ki vodi delavstvo iz suženstva k svobodi. Napredek delavskega razreda se lahko ovira v kapitalistični družbi; trajno zadržati se ne more. V sedanjosti ima proletariat lahko velikanske težave, toda bodočnost je njegova in nobena sila mu je ne more vzeti. Ampak pot v svobodno bodočnost drži skozi zatiranje in sovraštvo. Označujejo jo boji, ki se ne končajo do zadnje zmage. Izpreminjajo se, po ostrujejo se, prenašajo se na nova bojišča, ne utihnejo pa nikdar. Komaj je končana ena bitka, že naleti delavstvo zopet na sovražnika. In v teh bojih ima delavsko časopisje nad vse važen namen. Delavce mora poučevati, dajati jim mora bojne teorije in praktične vzglede; raz širjati mora njegov obzor, braniti mora njegove interese in tolmačiti njegova stališča. Obenem pa mora pomagati, da se povečuje armada pravice in zmanjšuje vojska krivice. Bojevati se mora z nasprotniki, prepričevati in pridobivati tiste, ki sodijo v vrste socialistov, odbijati tiste, ki hočejo iz hudobije škodovati delavstvu. Velike in resne so torej naloge delavskega časopisja. Da jih more izpolnjevati, se jih mora vedno zavedati. Iz malenkostnih dnevnih obzirov ne sme posnemati demagogičnega ali čenčarskega Časopisja, ki draži nizke instinkte v človeku, temveč mora oplemenjevati, bojevati pa se z duševnim orožjem. Resnih in trajnih vspehov za delavstvo je pričakovati samo od prepričevalnega, vedno načelom zvestega dela. To delo pa se množi od dne do dne. Kolikor bolj narašča in se razvija stranka, temveč ga je iz notranje potrebe. Čim bolj napreduje delavstvo, tem strastneje nastopajo nasprotniki in tem več je boja. A v boju odločuje moč. S ponosom se lahko ponaša socialno-demokratični tisk, da ima v časnikarstvu največ etične moči; daje mu jo pravičnost, kateri služi. Etična moč pa ne zadostuje sama po sebi, če se ji ne pridruži materialna moč. V boju proti Angležem so kazali Buri neskončno več navdušenje in čvrsta zavest, da se bojujejo za svojo svobodo, jih je vodila k slavnim zmagam; a vendar so končno podlegli, zakaj večja krdela so bila na angleški strani in »bog zmage je tam, kjer so močni bataljoni*. Delavsko časopisje potrebuje torej tudi materialne moči. Ne samo po vsebini, ampak v vsakem oziru mora postati tako, da bo kos nasprotniškemu časopisju. Trikratno izdajanjn na teden bo važen korak na poti napredka. »Rdeči Prapor* bo svojim či-tateljem lahko podajal več gradiva kakor doslej; zlasti se bo lahko bolj oziral na želje mnogih čitateljev, da pomnoži poročila o raznih dogodkih, ki zanimajo delavce. Uredništvo in upravništvo bosta storila, kar bo le mogoče, da zadostita upravičenim željam čitateljev. Mogoče bo pa tem več, čim več moči bodo dali listu njegovi naročniki. Eden najvažnejših pogojev za dobroto lista so njegovi dohodki. Kar dajo delavci svojemu listu, to dobe od njega. Izvrševalni odbor stranke je prepričan, da bodo sodrugi uvaževali in cenili njegov sklep in da bodo izvrševali tudi svojo dolžnost še z večjim zanimanjem in z večjo voljo kakor doslej. Tudi trikratno izdajanje je samo en korak. Naš cilj mora ostati dnevnik. Dokler se ne izpolnijo pogoji zanj, pa moramo storiti vse, kar je mogoče, da izpolnimo list v novi obliki na vse strani. Naši dosedanji odjemalci in prijatelji nas bodo, sebi v prid, najbolje podpirali v tem delu, če razširjajo »Rdeči Prapor* in mu vedno pridobivajo nove naročnike. Vsak zaveden sodrug mora smatrati za svojo dolžnost ne le, da je naročen na glavno glasilo stranke, ampak da trajno agitira zanj in mu dovaja vedno nove odjemalce. Torej resno na delo in vspeh se mora pokazati 1 * * * S prvin aprilom 1909 lačne „Rde61 Prapor" izhajati vsak torok, vsako sredo in soboto ter bo veljal: za celo leto 14*— kron za pol leta 7*- n za četrt leta 3*50 ii na mesec 1*20 ii Vse dosedanje naročnike prosimo, naj naznanijo upravništvu, če bodo poslej sprejemali po tri številke na teden ter naj dopošljejo dl ferenco naročnine, da ne nastanejo nobene ovire v dopošiljanju. Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Šolsko vprašanje v Istri. Pulj, začetkom marca. Na zadnji strankini konferenci je podal sodrug Petejan jako zanimivo porodilo o iolskem vpra ianju, ki je zadnji čas zopet stopilo v ospredje, in o taktiki narodnjakarjev. Stvar je v kratkem sledeča: Meseca julija in avgusta lanskega leta so italijanski nacionalisti prirejali shode, na katerih so zahtevali ustanovitev italijanske gimnazije v Pulju. Agitacija je bila zelo živahna in Hrvatje so jo smatrali za resno ter so se čutili provocirane ž njo. Protestirali so in nabirali podpise za izjavo proti taki gimnaziji. V svojo protestno akcijo so hoteli zaplesti tudi slovenske socialiste, ki seveda niso bili tako otroški, da bi bili sedli na te limanice. Kar naenkrat pa je obtičala vsa akcija. Protesti in podpisi so šli v koš in nad vsemi vrhovi je bil mir. Za javnost je bila to uganka, v katero je pa zadnji čas zasijalo nekaj svetlobe. Prišel je namreč pretečeni teden «Omnibus» in je vprašal italijanske nacionaliste, kaj je z njihovo obljubo glede na hrvatsko šolo v Pulju? Dan pozneje se je že oglasil «6iornaletto», rekoč, da niso Italijani obljubili ničesar ter da nimajo povoda, izpolnjevati obljubo, katere niso dali. Ta odgovor je še garniral s trditvijo, da imajo Hrvatje vlstri več šol kakor Italijani in da so hrvatske zahteve pretirane. O tej trditvi «Giornaletta» se ie zmenimo v eni prihodnjih številk in dokažemo, kako je nesramna. V pondeljek je zopet prišel «Omnibus», ponavljajoč, da je bila Hrvatom res obljubljena ena šola v Pulju in sicer, da je dr. Rizzi pri bivšem ministrskem predsedniku b.Becku priznal potrebo hrvatske šole v Pulju. Vsled te izjave da so hrvatski narodnjaki opustili boj proti italijanski gimnaziji. Po domače rečeno: Sklenili so kompromis, s katerim so Italijani dobili gimnazijo, Hrvatje pa figo. Zgodovina te afere je poučljiva za nas. V prvi vrsti nam je pokazala hinavščino meščanskih strank. To, kar je imel roditi kompromis, smo zahtevali mi, jugoslovanski in italijanski socialisti. Mi smo t dokazovali, da je bedarija, protestirati proti itali-' janski giranaziciji, če je potrebna, ampak da je pametno zahtevati junctim v tem zmislu, da priznajo Italijani potrebo slovanskih šol in naio pravico do njih. Kompromis je bil v ta namen potreben, toda napraviti bi se bil moral V Javnosti, pred narodom, ne pa med štirimi očmi med Laginjo in Rizzijem, tako da je zdaj le še akademično vprašanje, komu naj Človek več, odnosno manj verjame. Ko smo mi zahtevali junctim, so nas seveda kakor navadno imenovali izdajalce In rep italijanske kamore. Potem so pa sami napravili kompromis, ampak nerodno in ne da bi kdo vedel zanj. So-cialno-demokratična stranka pa bo zdaj razkrinkala to stvar pred ljudstvom in je v ta namen že sklicala več shodov. Za občinske volitve, ki se bližajo, se je po mestu raznesla govorica, da je že sklenjen kompromis med italijanskimi nacionalci in marino. Za sedaj še ne moremo kontrolirati te vesti, ampak če se uresniči, h° to lepo plačilo našim narodnjakom od marine, za katero so ves čas posegali po kostanj v žerjavico. Vojna ali «lr? Položaj je tako nejasen, da ne more biti bol), Križajo se vesti, ki nasprotujejo druga drugi. Vsaka zahteva, da se smatra za avtentično, a redno prihaja čez par ur dementi, katerega pa kmalu zopet demontira nova vest. Razburjenost je na vsak način velika, na borzah padajo kurzi, hujkači pa rujejo. Prva poročila v sredo, kitjih je razširil uradni korespondenčni biro in ki so kratkomalo trdila, da je vojna neizogibna, so naznanjala: V torek so velevlasti storile v Belemgradu dlje časa napovedani diplomttičal korak, in sicer tako kakor je želela Rusija. Naprej je posredoval ruski poslanik Sergejev sam, potem pa zastopniki Francije, Anglije, Nemčije in Italije. S samo-stalnim nastopom je hotela Rusija naglaševati svoje prijateljstvo do Srbije. Diplomatični zastopniki so obiskali srbskega ministra za zunanje zadeve drja. Milovanoviča ter so mu svetovali, naj Srbija opuiti zahteve glede na teritorialne odikodnlno in glede na avtonomijo Boane in Hercegovine, ker ne bi nobena velesila podpirala Srbijo s temi zahtevami. Dr. Milovanovič je vzel nasvete na znanje. Na to je bil ministrski svet, kateremu je' predsedoval kralj Peter. Posvetovanje je trajalo tri ure. Končno je ministrski syet sklenil, da na more Srbija na noben način opustiti zahtev, ki jih je izrekla aknpitina gledo na teritorialne komponzacijo in na avtonomije Bosne la Hercegovine. * Ta brzojav je demontirala vest »Reuterjega biroja*, ki trdi, da se srbska vlada v zmislu ruskega nasveta odpove svojim zahtevam na teritorialno kompenzacijo. Drugo poročilo pa zopet pravi da bo Srbija odnehala od teritorialne kompenzacije, če ji velevlasti garantirajo politično in gospodarsko neodvisnost. * Srbska vlada je odredila, da se šumadinska divizija (Kragujevac), moravska divizija (Niš) in donavska (Belgrad) koncentrirajo v strategičnem trikotu Rudnik-Mladenovae-Kragujevac v utrjenih postojankah. DriDska divizija zavzame prostor med Žabcem in Ložnico. 6. pešpolk drinske divizije je zapustil Belgrad ter odšel v Šabac. * Iz Sarajeva poročajo, da je 2. t rn. blizu Srebrenice ob Drini padel od srbske kroglje neki avstrijski orožnik. * V torek zjutraj se je v bližini Glavičice ob Drini od srbske strani močno streljalo na avstrijsko patruljo. Patrulja je streljala nazaj. Posledice strelov niso znane. Od patrulje ni nihče ranjen. * Srbski odbor za narodno obrambo je dobil od •vseslovanskega društva* v Moskvi obvestilo, da izdajo v 500.000 izvodih brošuro, naslovljeno •Rusija v nevarnosti*, ki pozove rusko vlado, naj ne trpi, da bi se srbske zahteve ne izpolnile. ♦ Baje iz uradnega vira je sledeča brzojavka od četrtka: «Vzpričo vesti dunajskih in drugih listov, kakor da bi bila Srbija odnehala od teritorijalnih zahtev, se oficialno razglaša, da je ministrski svet sklenil, da Srbija pod nobenim pogojem noče in ne more odnehati od svojih zahtev po teritorijalni kompenzaciji in po avtonomiji Bosne in Hercegovine.* Naš abor. Daij«. Nadaljuje se debata o političnem položaju. Dr. Tuma (Gorica): i Za socialno demokracijo je raerodajne^tojeno revolucionarno, realno in demokratično stališče. Vsak politični položaj in vse si lahko razložimo s tega trojno enotnega stališča. Rezultat je, da smo za vse resnične potrebe ljudstva, za vse potrebe mase. Politični položaj na Slovenskem se pojasnjuje s tem, da je ves boj strank, boj za pozicije z ozirom na dogme, pri meščanskih strankah dosledno boj za žep. Nam zadostuje v vsakem oziru princip svobode. V njem je obsežno načelo narodnostno, kulturno in versko. S tega stališča se pojasnjuje tudi moj vstop v socialno-demokratično stranko, ki je bil nujen, ko sem spoznal, da so načela meščanskim strankam le pretveze. Vseučiliško vprašanje je za socialno demokracijo načelno vprašanje. Vseučilišče je vrhovna stavba izobrazbe. Za druge stranke je to lahko samo taktično, politično vprašanje, za nas je v njem načelo. Izpolnitev pa zahteva popoln razvoj šolstva in kulture. Presojati moramo to vprašanje tudi kot avtonomna stranka. Stališče italijanske socialne demokracije je popolnoma korektno. V našem vseufiiliškem vprašanju sem za univerzo v Trstu brez junktimov in klavzul. Centralno kulturno vprašanje za delavstvo je seveda ljudska šola, ki je podlaga vsemu šolstvu in namenjena vsemu ljudstvu. Za srednje plasti so važnejše realne in strokovne šole kakor humanistične; tehnika je važnejša kakor v univerzo izpremenjen lemenat. Mi smo za univerzo, ampak za resnično univerzo. Sedanja slovenska taktika je podobna fantu, ki tolče po mizi, misleč, da se tako zgodi njegova volja. V Ljubljani bi bilo vseučilišče postojanka klerikalne stranke, izhodišče za klerikalno agitacijo. Trst je velemesto z bogatim praktičnim življenjem. Nekdaj je bila univerza teoretičen institut, zdaj mora biti zavod za praktično življenje. Resolucija o tem vprašanju naj se združi z resolucijo o taktiki, ki določa naše splošno kulturno stališče. Frau Milost (Trst): Gotovo je, da je italijansko vseučiliško vprašanje že na dnevnem redu. O njem se danes že sklepa, če se morda o slovenskem šele debatira. Znano je, da zahtevajo Italijani svoje vseučilišče v Trstu in da se s tem strinjajo tudi italijanski so-drugi, dočim slovenski narodnjaki protestirajo. Jaz ne verjamem, da bi italijansko vseučilišče v Trstu škodovalo slovenskemu narodu. Z avtonomnega stališča pa tudi ne gre, protestirati proti italijanski univerzi v Trstu. Zato priporočam, da izrečemo, da ne nasprotujemo tej univerzi. Petejan (Pulj); Pred kratkim se je poročalo, daje bilo pred-sedništvo avstrijskega državnega zbora na avdienci pri cesarju. Na avdienci je bil tudi sodrug Per-nerstorfer. Sodrugom v Pulju se je zdelo čudno in neumevno, da stori socialni demokrat tak korak. Rad bi torej dobil pojasnila. Evgen Demetrovič (Zagreb): Nisem kompetenten, da presojam politični položaj v Avstriji sploh in špecialno slovenski položaj. Zdi se mi pa, da se kaže tudi med Vami bolj zmerno zanimanje za politična vprašanja. Predložila se Vam je resolucija, ki priporoča konferenco zaradi aneksije. Na lanskem zboru je naša stranka na Hrvatskem sklenila konferenco, na katero naj bi prišli vsi socialistični faktorji iz monarhije, da se določi skupna taktika za narodno vprašanje. Mi smo sedaj v boju za splošno in enako volilno pravico za hrvatski sabor in ta boj je podal narodnemu vprašanju večjo aktualnost. Pokazalo se je, da položaj posameznih delov v monarhiji ni vsem jasen. V dunajskem socialističnem tisku so se pojavili momenti, ki našim interesom niso ugodni; to se ni zgodilo namenoma, ampak vsled nepo-znanja razmer. Avstrijski zistem v Bosni pr o teži ra enega, da se ž njim ubije drugi. Ponavlja se stara taktika: Divide et impera. Na Hrvatskem proglašajo danes za veleizdajo, kar je Khuen sankcioniral. Balkan se ne začenja pod Savo, ampak precej bolj severno. Mi nismo za dualizem, ne za triaUzem, ampak za osvoboditev narodov. Z našega stališča priporočam resolucijo o aneksiji in o konferenci Mi se ne moremo navduševati za državnopravne oblike, stremiti moramo za osvoboditvijo delavskega razreda. (Aplavz.) Pet0jea (Pulj): V interesu Istre, s katerim so identični interesi naše stranke, se mora delati na to, da se v parlamentu pojasnijo dobro škandalozne kulturne, narodne in gospodarske razmere v Istri. Dežela je tako zanemarjena, da je sramota za vso državo. Pribiti se mora, da meščanski poslanci ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Izvrševalni odbor naj vpliva, da se bodo socialno - demokratični poslanci bolj brigali za Istro. V narodnem oziru moram nagla-šati, da se na vso moč protežira nemštvo; neprenehoma se germanizira. Tudi Italijani vživajo v kulturnih in gospodarskih vprašanjih razne pro-tekcije proti Slovanom. Vseučiliško vprašanje, za katero se zdaj vodi prepir, postavlja v Čudno luč dejstvo, da v Istri velika večina slovenskega in hrvatskega naroda nima navadnih ljudskih šol. Tu je y prvi vrsti potreben boj. Vrčon (Vrtojba): Po mojem mnenju bi koristilo stvari, če bi vplivali na italijanske sodruge, da se tudi oni izjavijo za slovensko vseučilišče v Trstu. Regent (Trst): Ne strinjam se s tem, da bi prepuščali sklepanje o slovenskem vseučilišču meščanskim strankam. Mi, tržaški sodrugi smo želeli, da se na tem zboru debatira o vseučilišču, ki je za nas važno. Mi smatramo, da je aktuelno. Ali če se misli, da ni aktualno ta trenotek, ne more nihče reči, da ne bo aktuelno jutri. Imeti moramo jasnost Danes se zgodi, da nastopi sodrug na shodu za vseučilišče v Ljubljani, češ, tam ga hočejo imeti narodnjaki. Potem pa pride drug sodrug, ki dokazuje, da je to neumnost in da je edino pravo mesto za vseučilišče Trst. Kaj naj si potem mislijo poslušalci? Vprašanje pride v parlamentu na dnevni red. So* ciaiistični poslanci so se principielno izjavili za slovensko vseučilišče. Ali treba bo sklepati tudi o detajlih, tudi o mestu in mi moramo poslancem povedati, kakšno je naše stališče. Naj se narodnjaki prepirajo, naš zbor naj sklene nekaj definitivnega, po čemer se bomo ravnali vsi. Povejmo jasno, da smo za vseučilišče v Trstu. Strinjam se z dr. Tumo, da je to principielno vprašanje. Ce kdo misli, da bi naš sklep delal težave italijanskim sodrugom, se ne smemo ozirati na to. Taktični interesi si včasi nasprotujejo; to se ne da preprečiti. Predsednik Čohal: Vpisanih govornikov ni več. Zaključno besedo ima poročevalec Etbin Kristan: Cas hiti, pa zato ne bom zlorabljal potrpežljivosti zbora, zlasti ne, ker se proti m eri tu mu mojega poročila ni pojavil noben ugovor. Oziral se bom le na to, kar se je razvijalo v debati. Zanimivo je, da se je skoraj od vseh govornikov na-glašalo, da je vseučiliško vprašanje buržoazije, a vendar so govorili o njem skoraj vsi govorniki. V tem je vendar dokaz, da niso samo pod hipnozo narodnjaške buržoazije, ampak da tiči v vprašanju tudi nekaj prvotnega, kar čutimo vsi, čeprav si nekateri niso popolnoma na jasnem glede na ta čut. Gotovo ni dvoma, da so nižje šole za delavstvo bojj važne kakor visoke. Toda brez važnosti tudi vseučilišče ni. In kar mislimo o stvari, moramo povedati. Najintenzivnejše važnosti resda nima, ampak od agitatorjev, ki potrebujejo gesla, je napravljeno akutno. Mi ga pa ne presojamo s stališča buržoazije, temveč s svojega. Misel, da vseučilišče sploh nima pomena za proletariat, je napačna. Tak pomen ima vse, kar služi znanosti in kulturi. Za vseučilišča v sedanji obliki se ne bomo navduševali, kakor ne za sedanje gimnazije. Ampak danes nimamo mdči, da bi vrejevali vseučilišča po naših željah, tako da bi najbolje odgovarjala liud-skim kulturnim potrebam. S proletarskega stališča nam je več ležeče na vseučiliški ekstonziteti, kakor na buržoaznem vseučilišču. Toda vseučilišče je pogoj za ekstenziteto. Mimogrede omenim tudi, da nimamo nadprodukcije juristov, temveč jih primanjkuje za službe, ki bi jih lahko dobili Slovenci. Ni pa nesreča, če imajo sodrugi razna mnenja o mestu, kje bodi vseučilišče. Saj tudi meščanstvo ni enega mnenja. To le dokazuje, da stvar še ni dovolj preštudirana. To povejmo, pa se nam ne more nič očitati. Na vprašanje glede na Pernerslorferjevo avdienco odgovarjam, da se tudi nisem ogreval zanjo, kakor še marsikateri sodrug ne, ampak afera to ni. Principielen greh pa še celo ne. Dejstvo je, da je cesar v današnji državi konstitucionalen faktor kakor državni zbor, ki ga je zastopal Pernerstorfer. Zeradi te avdience gotovo niihče ni mislil, da je socialna demokracija ali pa Pemurstorfer zapustil svoje načelno stališče. Sicer pa vse kaže, da se to itak ne ponovi. Resolucije še enkrat priporočam. Glasuje se o resoluciji » Hrvatsko, ki se sprejme soglasno z burnimi izrazi simpatij za hrvatske in srbske sodruge. Ostale resolucije se izročajo komisiji za redakcijo predlogov. Prečita se brzojav iz Sarajeva. Konec seje ob l/tQ. * Tretje leja. (Pondeljek, 1. svečana dopoldne). Predseduje MiloiL O reviziji mandatov poroča Ivan Kocmur: Komisija za pregledovanje mandatov je pregledala mandate ter me poverila, da zboru poročam o rezultatu: Z mandati izkazanih delegatov je 66, od katerih jih odpade na Kranjsko 36, na Primorsko, Goriško in Istro 26, Štajersko 3 in 1 na Dalmacijo. Kot gosta prisvstvujeta zboru sodrug MuchitschN. iz Gradca, ki zastopa parlamentarno zvezo socialno-demokratičnih poslancev, ter sodr. Demetrovič Evgen, kot zastopnik bratske stranke na Hrvaškem. Posamezni kraji so zastopani naslednje: Kriojiko (36): Idrija: 3 delegatje, ki zastopajo: 1 politično organizacijo; 1 rudarje; 1 organizirane so-druginje. Jesenice: 3 delegatje, ki zastopajo: 1 politično organizacijo; 1 kovinarje; 1 železničarje. E' priloga »Rdečemu praporju" z dne 6. marca 1909. Ljubljana: 22 dekgutov, ki iast^paji;: 7 izvršivalni odbor; 2 politično organizacijo; 1 čevljarje; 2 južne železničarje: 1 kamnoseke; 1 kovinarje; 1 krojače; 1 mizarje; 1 mladinsko organizacijo; 2 peke; 1 tesarje; 2 tiskarje; 1 tobačno delavstvo; 1 zidarje. Po en delegat izvrševalnega odbora in politične organizacije zastopala obenem tudi svoje stroke (krojače in tiskarje). Logatec: 1 delegat železničarjev. Spodnja Idrija: 1 delegat rudarjev. Spodnja Šiška: 1 delegat državnih železničarjev. Zagorje ob Savi: 5 delegatov, ki zastopajo: 1 izvrševalni odbor; 2 politično organizacijo i 1 rudarje; 1 steklarje. Primorsko, Goriško in Istra (26): Dobravlje: 1 delegat politične organizacije. Gorica: 7 delegatov, ki zastopajo: 2 deželno organizacijo go-riško; 2 politično organizacijo; 1 južne in 1 državne železnice; 1 peke. La bi n j: 1‘delegat izvršen alnega odbora, ki zastopa obenem tudi rudarje in politično organizacijo. Miren: 2 delegata politične organizacije. Nabrežina: 1 delegat železničarjev. Solkan: 2 delegata,ki zastopata politično organizacijo in mizarje. Sovodnje: 1 delegat politične organizacije. Sv. Križ: 1 delegat politične organi- zacije. Standrež: 1 delegat politične organizacije. Podgora: 1 delegat politične organizacije in papirnih delavcev. Pulj: 1 delegat politične organi- zacije. Trst: 7 delegatov, ki zastopajo: 1 izvrševalni odbor; 2 politično organizacijo; 1 uredništvo »Delavskega Lista*; 1 skladiške delavce; 1 južne in 1 državne železničarje, Štajersko In Koroško (3): Trbovlje: 1 deltgat, ki zastopa izvrše- valni odbor, politično organizacijo ter deželni organizaciji na Štajerskem in Koroškem. Velenje: 1 delegat rudarjev. Zida n mo st: 1 deltgat železničarjev. Dalmacija (1): Šibenik: 1 delegat, ki zastopa deželno organizacijo dalmatinsko ter uredništvo lista »Glas malog puka*. Mandati vseh delegatov to v redu; le južni železničarji v Ljubljani so odposlali mesto pristo-ječega jim enega, dva zastopnika. Komisija predlaga, da se z ozirom na veliko Število polit čno organiziranih južnih železničarjev v Ljubljani, tudi drugi mandat pripozna. Peki v Ljubljani so enako odposlali dva delegata, ki pa s« menjavata, tako da ima vsak dan le eden njiju glas in sedež. Z ozirom na navedene okoliščine se konečno Število upravičenih delegatov reducira 66 na 65. Čobai: Predlagam po tem poročilu, da ae priznajo vsi mandati. Soglasno sprejeto. Daljo. Politični odsevi. Finančni minister predloži državnemu zboru dne 11. marca zahtevo, da sme izdati za 220 mi-lionov kron zakladnih listov, veljavnih za tri leta. To se pravi: Država st izposodi 220 milionov po kurzu 97-30 odstotka; namesto 220 milionov dobi torej samo 214 06 milionov, v treh letih pa mora vrniti vseh 220 milionov. Obresti bo morala plačati 4% na leto. Konsorcij, ki bo dal denar, je sestavljen iz poštne hranilnice, Rotšildove tvrdke in dunajskih bank. Denar* bo torej zelo drag in ljudstvo bo moralo zopet globoko poseči v žep. Posojilo hoče vlada najeti, ker je porabila gotovino za vojne izdatke, katerih pa parlament še ni dovolil. O tem gospodarstvu bo. treba še govoriti. Poročilo o vodnih stavbah, zlasti o kanalu med Dunajem in Krakovem hoče vlada predložiti parlamentu. Z delom se misli začeti baje že spomladi. Italijanski državnozborski poslanci nameravajo takoj v začetku zopetnega zasedanja državnega zbora z vsemi silami forsirati italijansko vse-učil iško vprašanje — in siser hočejo imeti vseučilišče v Trstu. Ako ne bo šlo drugače, se vloži nujni predlog in če se bo vlada temu nujnemu predlogi upirala, bodo Italijani v zvezi z drugimi strankami obstruirali (?) Frančiškanom v Bosni in Hercegovini, katere bi sarajevski dr. Mandič rad spravil v bosenski sabor, je dal papež na znanje, da jim prepoveduje, sprejeti kakršenkoli poslaniški mandat V ruski dumi je bila velika debata zaradi Azevove afere, v katero ie posegel tudi ministrski predsednik Stol y p in, ki je dejal, da je bil Azev samo tajni policist. O tem, da se je ta »tajni policist" udeležil atentatov proti Pleveju in velikemu knezu Sergeju, je molčal. Sploh je hotel vso stvar prikazati kot prav nedolžno. Večina je sprejela njegovo izjavo na znanje. Angleški vojni proračun za leto 1909 zahteva 27,435.000 funtov. Angleški fitnt je približno 24 kron. V Indiji se poveča vojska, ki je doslej štela 799.610 častnikov in mož, na 804.973. Tako je militarizem povsod nenasiten. Na Španskem je demisioniral vojni minister. V liberalnih krogih mislijo, da bodo sledile še druga demisije. Perzijski šah je brzojavil perzijskemu poslaniku v Carigradu, da namerava, zopet vpeljati ustavo, če se mu zajamči varnost življenja. Poslaniku daje nalog, naj stopi v pogajanje z revolucionarji. Iz stranke. Ljubljanska okrajna konferenca. V nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. dopoldne je v zadnjem salonu hotela »Ilirija* konferenca ljubljanske okrajne organizacije s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o VII. zboru jugoslovanske so-cialno-demokratične stranke. 2. Volitev novega okrajnega odbora. 3. Raznoterosti. Vse organizacije naj pravočasno določijo svoje zastopnike. Pozivamo vse zaupnike, da se zanesljivo udeleže konference, ki ima sklepati o jako važnih zadevah. Štajerska deželna konferenca. Po sklepu iz-vrševalnega odbora bo v nedeljo, 28. t. m. ob 9. dopoldne v Celju v salonu »Pri zelenem travniku* deželna konferenca jugoslovanske socialno-demokratične stranke za Štajersko. Dnevni red: 1. Politični položaj in štajerske deželno-zborske volitve. 2. Deželna organizacija za Štajersko. 3. Tisk. 4. Raznoterosti. Na konferenco imajo kot člani pristop zastopniki vseh strankinih organizacij in zaupniki. Z ozirom na dnevni red, ki je zelo važen in da se poglobi politično delo na Štajerskem, pozivamo vse organizacije in zaupnike iz vseh slovenskih in mešanih krajev, naj se zanesljivo udeleže konference. Delegatje, ki pridejo, naj se pismeno oglase pri sodrugu Ignacu Sittarju, rudarskem tajniku v Trbovljah, da dobe vabila. Gostje ddbe vstopnice pri celjski krajni organizaciji. Pulj. V soboto, 6. marca ob 8. zvečer bo ljudski shod v okraju Monte Rizti, in sicer v gostilni »pri Vdovi*, ulica Verudella. Dnevni red: Meščanske stranke in narodno vprašanje. Kaštanjer pri Pulja. V nedeljo, dne 7. marca ob 3 popoldne bo v »Naroden gostilni* na Kašta-njeru ljudski shod z dnevnim redom. 1. Meščanske stranke in narodno vprašanje. 2. Meščanske stranke in zavarovanje za starost in obnemoglost. Domače vesti. Poslanec dr. Rybaf se Šteje gotovo ta važnega politika, toda kdor zasleduje njegovo politično de* lovanje in njegove javne nastope, se mora prepričati, da hodijo misli v njegovi glavi po vseh mogočih, le ne po političnih potih. V nedeljo je v Rojanu govoril na nekem shodu o državnem zboru in je napadel socialne demokrate, češ, da «so so-cilano- demokratični poslanci na Dunaja največji hlapci vlade*. To je bilo menda jedro njegovega govora; vsekakor so ga smatrali narodnjakarji za Arhimedovo točko, ker so prav ta stavek takoj telegraflrali v Ljubljano. Dr. Rybaf sovraži socialno demokracijo; sovraži jo največ zaradi tržaikih lokalnih razmer, ker je njegovi stranki nevarna. Ampak zaraditega Se ni politično, če razširja na javnih shodih take očitne in precej predrzne neresnice. Odkar je bil prvikrat sklican sedanji dr* žavni zbor, je bila socialna demokracija edina dcslodno opozicionalna stranka. Bila je ve« čas v opoziciji proti Backovemu kabinetu, že v ostrejši opoziciji pa jo proti Bienerthovemu. Nobena stranka ni tako ostro obsodila nagle sodbs v Pragi, nobena ne zaključenja državnega zbora. Če bi zahtevali od drja. Rybara dokazov za njegovo animozno trditev, si ga menda spravili v največjo ne priliko. Danna-dan so v socialno-demokratičnam časopisju naj-ostrejši, stvarni članki proti Bienerthovi vladi in njenemu zistemu; krščansko-socialni listi napadajo socialne demokrate, češ, da hočejo zrušiti Bienertha; pretečeni teden so socialno-demokratični poslanci Bienerthu v obraz povedali, da ostane stranka v najostrejši opoziciji. Toda če bi šlo le za to, da se je Rybar lagal, bi imenovali njegovo taktiko nelojalno, pa bi bil konec besedi. Ampak Rybafeva stranka in «Narodna Združitev*, kateri pripada, razglaša, da bo vodila opozicijo proti Bienerthovi vladi. Če je ta namen resničen, tedaj je dr. Rybaf, ki se daje pri vsaki priliki slaviti kakor sama v sebe zaljubljena koketa, nezmožen politik. Če se jre v opozicijo, se hoče s tem navadno kaj doseči. Parlamentarna opozicija ima namen, odpraviti neljubo vlado. Razume sa samoobsebi, da gre to le z zadostno močjo. Edina stranka, ki bo zanesljivo opozicionalna, je socialno-demokratična in če hoče res »Slovanska združitev* nastopiti proti vladi, se mora ozirati na socialno demokracijo. Lahko je torej presoditi, koliko zrelosti ima politik, ki napade z lažmi stranko v tistem trenotku. ko jo njegova skupina najbolj potrebuje. — Včasi so hvalili v Trstu drja. Ryt)8fa za najmodernejšeza slovenskega politika in pripovedovali so celo, da je s svojim srcem skoraj socialni demokrat. Naravno je, da nismo nikdar verjeli teh pravljic, a mislili smo vendar, da ima nekoliko več samostalnosti in volje za politične študije kakor stari tržaški veteranci. Če je bilo to kdaj resnično, tedaj je aktivna politika oslabila drja. Rvbafa. Namesto da bi vodil svoje ljudi, se daje voditi od njih in potemtakem ni čudno, da je dospel tja, kjer so bili od nekdaj tržaški solzislavi. N»egov razvoj je retrograden. Občinske volitve v Ljubljani bodo letos dne 19. aprila za tretji, dne 21. aprila za drugi in dne 23. aprila za prvi razred. Eventualne ožje volitve bodo dne 20., oziroma 22., oziroma 24. aprila. Za prvi razred bo ena, za drugi in tretji po dve volilni komisiji. Volilni čas je določen v prvem in drugem razredu od 8. do 12. dopoldne, v tretjem pa od 8. dopoldne do 2. popoldne. Predsedniki volilnih komisij bodo: V prvem razredu občinski svetnik Josip Lenče; v drugem razredu piva komisija obč. svetnik Ivan Plantan, druga komisija obč. svetnik dr. Majaron, v tretjem razredu prva komisija obč. svetnik dr. Karol Triller, druga komisija obč. svetnik dr. Ivan Tavčar. Ljubljanski podžupan dr. Bleiweia je odložil svoj mandat in je izjavil, da ga ne sprejme več, ker se misli zaradi starosti umakniti iz javnega življenja. Mesto šolskega zdravnika je zistemiziral ljubljanski občinski svet na svoji zadnji seji. Občinski svetnik Dimnik je poročal o tem namenu tako: Šolski zdravnik bi sodeloval tudi pri mestnem fizikatu, posebno pri oddelku za infekciozne bolezni. Zato pa je potrebno, da ima fizikatni izpit. Poleg mestnih ljudskih šol bi nadzoroval tudi vnanjo uršulinsko šolo in enako šolo v Lichten-turnovem zavodu ter oba mestna otroška vrtca ter bi določeval, katero deco je treba pošiljati v gradeško zdravilišče in v počitniško kolonijo Zatišje. Zasebne zavode pa je treba pozvati, da sami poskrbe za svojega zdravnika. Preiskal bi med letom večkrat vse šolske razrede, posebno pa se bo to natančno izvedlo v prvem razredu, popolnoma zistematično. Imel bo pod svojim nadzorstvom okrog 4000 otrok. Otroci z ubožnim listom bodo prihajali ob določenem času v reševalno postajo, kjer bo šolski zdravnik ordiniral, premožnejši naj bi pa imeli svojega zdravnika. Izdajal bo tudi zdravniška spričevala v šolskih zadevah. — Občinski svet je sklenil: 1. Da se ustanovi služba šolskega zdravnik s 1. septembrom. 2. Da je služba z letno nagrado 2400 kron dve leti začasna. 3. Da se razpiše do 31. marca za sedaj brez fizikatnega izpita. 4. Da se naprosi deželni šolski svet, naj podredi delokrogu mestnega šolskega zdravnika proti primerni nagradi tudi ces. kr. vadnice. 5. Da se razširi delokrog šolskega zdravnika tudi na zavod na Rakovniku. Nadomestna volitev v Vipavi za kranjski deželni zbor bo dne 3. aprila t. 1. Voliti se ima poslanec namesto umrlega Ivana Lavrenčiča, ki je v kranjskem deželnem zboru zastopal vipavsko-idrijske kmetske občine. Za kand daturo se je bil oglasil idrijski dekan Arko, čemur so se pa baje uprli zaupniki, ki so izvolili kmeta Riharda Ferjančiča za kandidata. Pripoveduje se, da so bili zelo ogorčeni, ker so jim duhovniki vsiljevali dekana, čeS, duhovnikov imamo itak že preveč v deželnem zboru. — Mladoliberalci zahtevajo, naj kandidira tudi liberalna stranka v tem okraju, kjer je svojčas že imela mandat v s voj h rokah. Mesec dni zapora za kamenček, ki ga je vrgel za dragonsko patruljo, je kasacijsko sodišče določilo komaj dobro štirinajstletnemu Josipu K a-duncu. Kakor se bodo čitatelji spominjali, je ljubljansko sodišče določilo, da je Kudunc vrgel kamen velik kakor lešnik, za jahajočo dragonsko patruljo, ne da bi bili vojaki opazili ta .atentat*, V Ljubljani je bil Kadunc zaraditega obsojen na 14 dni zapora; proti obsodbi je prizvalo državno pravdništvo in kasacijsko sodišče je zvišalo kazen na mesec dni zapora. Da je moglo najvišje sodišče priti do takega rezultata, je moralo zavreči skoraj vse olajševalne okolnosti, katere je bilo priznalo ljubljansko sodišče, namreč priznanje in dejstvo, da je bil obtoženec zapeljan; vriniti pa je moralo v razloge posebno obreme-njevalno okolnost, za katero smatra veliko nevarnost Kadunčevega dejanja. — Najvišje sodišče je že večkrat izrekalo sodbe, ob katerih je moral človek majati glavo; med take juridične čudovitosti šteje tudi ta obsodba, ki zbuja kritične misli zlasti v dobi, ko čujemo neprenehoma sladkostne pridige o varstvu mladine. Več kakor vsako drugo okolnost, bi moralo sodišče vpoštevati dejstvo, da je obtoženec deček, ki je komaj prestopil prag kaznjivosti in ki je povrh še izredno slaboten. Njegovo dejanje, čigar posebne nevarnosti si tudi ne bo vsakdo tako lahko konstruiral kakor najvišji sodniki, se ni zgodilo ob navadnem mirnem času, temveč v dobi, ko izgube še polnoletni ljudje treznost in razsodnost, kaj še nezrel deček. Ce tudi ne bi bilo naredeb, ki zahtevajo za mladoletne posebne obzire, bi že navadno psihologično raz-mišljenje lahko rodilo spoznanje, da deček naj-brže sam ni vedel, kaj dela. Lotila se ga je tista mrzlica, ki navede človeka, da stori »nekaj*. Morda so najvišji sodniki mislili, da je taka strogost potrebna kot preventivno sredstvo. Toda zastraševalna teorija, ki je itak zelo hroma, je zlasti tukaj neumestna, kajti če dečka ne bi izmodrilo vse, kar je prebil, ga tudi mesec zapora ne za-straši za bodočnost. Prej ga napolni ta strogost z občutki, katere vzbujati ni namen justice. Z« poseben zadražniiki tečaj, ki se ima ustanoviti na slovenski trgovski šoli v Ljubljani, je dovolila vlada kranjskemu deželnemu odboru 2000 kron državne podpore in 1500 kron doneska kot delno pokritje za vzdrževanje tečaja leta 1909. Zaradi plesa v pasta se jeze ljubljanski klerikalci, kakor da bi morala propasti katoliška vera vsled take veselice. Na Dunaju pa imajo krščanski socialci, ki so gotovo dovolj klerikalni, prav velike plesne priredbe v postnem času. Sploh bi človek dejal, da ni ples ne edina, ne najbolj pohujšljiva oblika razveseljevanja; lahko je celo prav estetična in kulturna, kar se ne more trditi o raznih drugih zabavah, katerih ne opuščajo mnogi klerikalci ne o pustu, ne o pustu. V zgražanju nad postnimi veselicami je torej vsekakor mnogo hinavščine. Zs tržaške volitve za mestni svet, obenem deželni zbor, bodo volilni imeniki razloženi od 8. marca do 18. aprila. Povoziti se je pastil od vlaka 44 letni oženjeni zidar Jakob Škerlj v Barko vi j ah pri Trstu. Pred par dnevi se je stepel s svojim bratom in ga je ranil. Od takrat ga ni bilo več videti. Dne 25. m. m. pa se je pred prihajajoči vlak vlegel na tir. Razrezalo ga je na dva kosa. Tržaški mestni svet je na svoji seji 17. m. m. sklenil, da se tržaške vojašnice premeste na primerne prostore v Rocol, kar bo stalo okoli 7 milijonov kron. Sedanji vojaški prostori se raz-parcelirajo. Sprejela se je resolucija, naj se ju-stična palača začne čimprej zidati. ¥ ljubljanski »Katoliški Tiskarni* je v četrtek nenadoma izbruhnila stavka. V tiskarno je prišel namreč neki menih, doktor theologije, ki je imel postati vajenec. Lahko se razume, da se je zdela tiskarjem ta konkurenca precej čudna. Bodočnost se tiskarjem itak ne kaže v preugodni luči, zakaj stavni stroji izpodrivajo boljlnbolj ročno delo in otežčuje obstanek stavcev in njihov boj za življenje. Naravno je torej, da se jim ni zazdela kar nič mikavna klerikalna ,ljubezen do delavcev*, ki hoče še z vajami menihov odjedati tiskarjem kruh. Verjeli so sicer, da je delo v tiskarni več vredno kakor tisto, ki ga navadno opravljajo menihi; toda gospod rimski doktor se je prepozno spomnil važnosti produktivnih poklicev. Vsled stavke so se v četrtek večer vršila pogajanja, ki so se končala s tem, da se je v petek začelo zopet redno delati. G. pater namreč zdaj ne bo vajenec v tiskarni, temveč v pisarni, kamor ne segajo interesi tiskarjev. Baje hoče prakticirati, ker hočejo njegovi tovariši v Spljetu imeti »strokovnjaka* za vodstvo svoje fraterske tiskarne. Morda bi se ob tem slučaju lahko poučili, kako »varujejo* klerikalci interese obrtnikov, katerim konkurirajo s svojimi pobožnimi podjetji, kjer le morejo. 0 oddajanja tiiknrakih del, ki jih je od kranjskega deželnega odbora dobila »Katoliška tiskarna* v Ljubljani, je pred kratkim celjski »Nar. Dnevnik* trdil, da je imel deželni odbor cenejše ponudbe, pa jih je zavrgel, da pride »Katoliška tiskarna* lažje do dobička. Tudi mi smo posneli to po omenjenem listu. Deželni odbor je na to trdil, da je bila samo ena ponudba (Hribarjeva?) cenejša, ampak da je ta tiskarna že večkrat znala napraviti dražje račune. Na to odgovarja zdaj »Nar. Dnevnik*: »Deželni odbor kranjski je glede vesti, da so bile tri ljubljanske tiskarne cenejše, nego »Katoliška tiskarna*, ki je dobila tiskovna dela deželnega odbora, odgovoril, da se je po daljšem razmotrivanju prišlo do tega, da je ponudba »Katoliške tiskarne* nagcenejša razen ene. Mi vzdržu- jemo, da Di bila le ponudba Dragotina Hribarja cenejša nego ponudba »Katoliške tiskarne*. Deželni odbor naj le objavi pogoje v ponudbah, in jasno bo, da je bilo precej treba razmišljati, da se je našla »cenenost* klerikalne tiskarne. Korupcija in žlahta sta začeli kraljevati v deželnem dvorcu.* Na tako decidirano trditev je treba jasnega odgovora. »Pojasnilo* deželnega odbora je objavil tudi »Slov. Narod* brez opazke, po čemer bi bilo skoraj sklapati, da sta tudi neklerikalna odbornika glasovala za »Katoliško tiskarno*. Tudi to bi bilo vredno pojasnila. Tlaki in pošta y snega. V sredo sta ponočna gorenjska vlaka obtičala v snegu, eden pri Kranjski gori, drugi pred Dovjem. — Vozna pošta Gorenja vas-Škofja Loka se je morala v sredo zaradi velikega snega vrniti iz Poljan v Gorenjo vas. Sneg zasul tri osebe. Na Dovjem je sneg zasul tri osebe družine delavca Janežič, v torek zjutraj ob dveh, v drvarski koči, četrt ure daleč od postaje pod hribom, na desnem bregu Save. Mož Janežič se je čez več ur s trudom izkopal iz snega in klical na pomoč; bil je poškodovan, da je kri pljuval. Prinesli so ga v Zupanovo gostilno pri postaji, kjer je bil previden. Rekel je, da sta žena in sin mrtva pod snegom, ker se nista nič oglasila. Ko so šli pa možje pod vodstvom lovca Rabiča jih iskat, so irkopali ženo mrtvo, ležečo na ustih, sina Lorenca pa še živega, nepoškodovanega. Plazovi in železniške nezgode. V pondeljek zvečer ja v bližini Zabnice snežni plaz zadel tovorni vlak št. 970. Več voz je skočilo s tira. Vlak ni mogel naprej. Ko so drug dan odkidavali sneg, je pridrvel drug snežni plaz, vsled česar je zopet par voz skočilo s tira. Tudi par osebnih vlakov je obtičalo v snegu. V Ziljski dolini je vsled visokega snega ustavljen vsak promet. Pri Pontaflju je zasul sneg neko pomožno lokomotivo in 8 delavcev, sedem delavcev so re ili, eden je mrtev. Občinske volitve v Vodnjanu v Istri je na-mestnija razveljavila. Zmagali so bili kršč. socialci, ker se ital. liberalna stranka volitev ni udeležila, češ, da so bile predpripravne nepravilne. LjnbljanBki občinski svet ima danes, v soboto ob 5. popoldne izvenredno sejo. Jnllj Macoile, bivši protikandidat Šukljetov za kranjski deželni zbor, je bil ta teden pred porotniki obtožen, da je namenoma zadržal neko brzojavko in tako preprečil konkurenco, ki bi mu bila škodovala pri nakupu neke graščine. Macelle je bil pred porotniki oproščen. Občni zbor pomočniške bolniške blagajne gostilničarske zadruge v Ljubljani se vrši v pondeljek, dne 8. marca ob treh popoldne v hotelu »Ilirija*. Več v današnjem inseratu. Zarobiti jo dal kranjski deželni odbor idrijske občinske zastopnike, ker niso plačali stroškov za znano komisijo, ki jo je bil deželni odbor poslal v Idrijo Krščanska ljubezen pa klerikalci! »Kako jo lep soldaški stan!* Brnskisocialno-demokraticni »Volksfreund* piše, da so imeli vojaki brnske garnizije minulo sredo ob visokem snegu in silnem viharju vojaške vaje v brnski okolici, ki so trajale od 4. zj. do 5. popoldne. Vojaki so prehodili v celem 38 km. Rezultat je bil, da je 9 vojakov težko, 25 lahko zbolelo in da se jih jena poti zg udilo več ko sto od napora, mraza in glada. Socialisti zahtevajo strogo preiskavo preji poveljniku brnske posadke. Prispevki za žrtve za 20. septembra 1908. 39. izkaz. Od dne 26. januarja 1909 da dne 10. februarja 1909 so poslali prispevke: Frank S a -k8er v New-Yorku 700 K. Fran Drnovšek iz Rake na Dolenjskem 7 K. Slovensko društvo »Lipa* v Ljubljani 4 K 42 v. Tinca Cruolo-gar iz Višnjegore 6 K. Jernej Bahovec v Ljubljani 6 K 36 v. Člani mizarske zadruge Ljubljana, Vič, Spodnja Šiška in Moste 34 K 80 v. Skupaj 799 K 58 v. Za deželnega glavarja v latri je imenovan poslanec dr. R i z z i, za njegovega namestnika pa dr. Matko L a gin j a. Železniška nesreča. 63 letnega krojača Alojza Gmundnerja je v bližini postaje Osoje zagrabil vlak in ga vrgel v stran, da je bil takoj mrtev. Vodja lokomotive je dal parkrat znamenje, a Gmundner, ki je bil gluh, ni slišal ničesar in tako je bila nesreča neizogibna. ¥ fondorfskih premogovnikih so se minuli teden ponesrečili 4 rudarji; 2, Stoksreiter in Puža, sta mrtva, 2, Konig in Rieder, ranjena. Otrok zgorel. V četrtek je pustila Jožefa Štacul v Podturnu na ognjišču samo 2 leti in 8 mesecev staro deklico. Mati, Jožefa Štacul, je šla tačas po. vodo na bližnji vodnjak. Ko se je vrnila, je bila obleka deklice v plamenu. Pogasila je koj ogenj na obleki deklice in nesrečnega otroka nesla v mestno žensko bolnišnico. Deklica je vsled dobljenih hudih opeklin umrla v velikih mukah. Ubila se |e v nedeljo ponoči na Martinovi cesti št. 19 v Ljubljani stanujoča žena bivšega posestnika Marija Anžičeva. Izpodtaknila se je na stopnicah, ko je prišla domov, pa je padla tako nesrečno, da se je pobila do smrti. Tojsikl samomori prihajajo pri 97. pešpolku na dnevni red. V Sežani se je ustrelil vojak tega polka A. Zakrajšek s službeno puško. Odkar je prišel bataljon iz Trsta v Sežano, je to že drugi samomor. Iz čadnega razloga se je obstrelil v Kanfa-naru v Istri neki Anton Kraj ne r. Ker so ga pri asentiranju spoznali nesposobnega za mornarico, ga je to tako razžalostilo, da se je hotel ustreliti in so ga morali težko ranjenega odpeljati v bolnišnico. V časmiški papir zavijati meso, klobase, sir, maslo in druge sveže jestvine je v Ptuju prepovedal mestni svet na predlog mestnega zdravnika drja. Metzlerja. Ne more se trditi, da bi prihajale iz Ptuja same pametne reči, ampak ta prepoved je posnemanja vredna. Po zaključku lista. »Vojna ali mir*? Najnovejša vest, ki jo daje peterburški brzojavni urad, je pomirjevalna in če se potrdi, bo kmalu konec vojnih hujskarij. Ta komunike pravi, da je srbska vlada ruskemu zunanjemu ministrstvu sporočila, da noče izzvati vojne z Avstro - Ogrska in da ne zahteva nobenih teritorialnih kompenzacij v zvezi z zadnjimi dogodki, o katerih imajo soditi veleviasti, na-katerih modrost in pravičnost se zanaša Srbija. Pozor! Važno! Volitev v VI. razredu zavarovalnice zoper nezgode je razveljavljena. 30. t. m. bo zopet volitev. Delavstvo kandidira sledeča sodtuga: Andreja Bandelj a, delavca y papirnici v Podgori in Antona Kmeta, mlinarja v Idriji. — Prosimo vse zaupnike, naj skrbe, da se volitve takoj izvrše; povsod (v mlinih, strojarnah, papirnicah) morajo dati gospodarji delavcem volilni listek, da ga izvoljeni zaupnik podpiše v imenu delavstva s svojim podpisom ter da nanj napiše izvoljeua kandidata. Pozor torej 1! Zaupniki, na delo! Shodi. Zidani mOBt. V četrtek, 11. t. ra. ob 8. zvečer predava sodrug Etbin Kristan o predmetu »Cerkev in delavstvo*. Sodrugi se vabijo na mnogoštevilno udeležbo. Celje. V petek, 12. t. m. predavanje. Dnevni red: Delavski cilji in socializem. Predava sodrug Etbin Kristan. Pragersko. V soboto, 13. t. m. predava so-drug Etbin Kristan o socializmu. Ptuj. V nedeljo 14, t. m. je predavanje o razmerju med delavstvom in cerkvami. Predavatelj sodrug Etbin Kristan; Trst. Shod delavcev proste luke je bil v nedeljo, 21. svečana ob 20. dopoldne v »Delavskem Domu*. Udeležba je bila mnogoštevilna. Predsedoval je sodrug K rese vic, poročal je sodrug Milost o organizaciji. Govorilo je več sodrugov, ki so vsi naglašali potrebo intenzivne agitacije. Podgora. V nedeljo 21. svečana je priredila krajna organizacija zaupen shod zaradi volitev v zavarovalnico za nezgode. Sodragt, somiSljtoiKi 1 HaVara« in brivnici, Kjer j« na razpolago Vafe g,,«! Jldrti Prapor! Društvene vesti. Drnitvo »Ljudski Oder* v Trsta je priredilo v petek in soboto v Delavskem Domu dvoje predavanj, na katerih je govoril sodrug Etbin Kristan o Darvinovi teoriji. Vreme je bilo v Trstu te dni nenavadno slabo, vendar je bila udeležba z ozirom na razmere dobra, dasi ne tako ogromna, kakršne je »Ljudski oder* vajen. Predavatelj je obdelal tvarino tako poljudno, da so udeleženci le to obžalovali, da ni bilo še več takih predavanj. Gorica. V soboto, 20. svečana zvečer je imel sodrug dr. Anton Dermota jako zanimivo predavanje o različnih tipih praktičnega socializma pri raznih narodih in o razvoju socialističnega gibanja na Slovenskem. ifHF* Ozirajte se na trrdke, ki objavljajo svoje oglase v našem listu! Socialni pregled. Nadomestne volitve za delavsko zavarovalnico za nezgode bodo, kakor smo že poročau, v VI. skupini, kjer so razveljavljene, ker je podgorska papirnica izpolnila volilne listke, ne da bi bila kaj vprašala delavce. Nekaj podobnega nameravajo menda zopet naši liberoklerikalci. Kadar gre preti delavcem, so namreč vsa nasprotja med frama-sonskirai liberalci in rimljanskimi klerikalci pozabljena; liberalec in klerikalec podpisujeta skupno oklice, ki imajo namen, opehariti delavce. Nekakšen skupni odnor poziva podjetnike, naj shranijo glasovnice, dokler ne dobe nalogov od hberalno-klerik dne koalicije. Očitno je torej, da gre tukaj zopet za sleparijo, Delegaiev nimajo voliti podjetniki, ampak delavci, in sicer po svoji svobodni volji. Podjetniki nimajo nobene pravice, zadrževati glasovnice, temveč imajo ravnati po zakonu. Za volitev delegatov se ima sklicati delavski shod v vsakem podjetju in že danes opozarjamo, da bomo strogo kontrolirali, če se bodo volitve vršile po zakonu ali ne in da se bo krepko stopilo na rep vsakemu podjetniku, ki bi pri teh volitvah kršil zakon in svobodo delavcev. V trgovskih zbornicah in libe-ralno-klerikalnih odborih nimajo nič komandirati delavcem. Tam naj se Hribar in Kregar prepirata, delavce naj pa ta gospoda pusti pri miru, sicer se znamo drugače pomeniti. Strokovni pregled. Zveza delavcev I kamnom. Volitve delegatov za letošnji občni zbor Zveze se vrše od 6. do 15. ranrca. Eventualne ožje volitve so od 20 do 22. marca, Izid volitev je na vprašalnih polah, ki so doposlane skupinam, naznaniti zvezi. Občaemu zboru predlaga predstojništvo: Doneski. Vpisnina iznaša 50 vinarjev, pri drugem vpisu 1 krono. Skupine imajo pravico, zahtevati posebne doneske od onih, ki se po večkrat vpišejo. Te pristojbine gredo v krajevni sklad. Vpisnina se kvitira z znamkami po 50 vinarjev. Za neporabne ali izgubljene knjižice se plača 25 vinarjev. Umetnost in književnost. Vladimir Levstik: Obsojenci. Cena broš. 2 K 50 vin., elegantno vezano 3 K 50 vin., po pošti 20 vin več. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Knjiga obsega štiri novele: Nenormalni piščanec, Razmišljeni Vid, Mlada Breda in slepec, Rikard Malloprou. Vladimir Levstik je bil či-tajočemu občinstvu znan večinoma kot lirik, dasi je spisal že precej proze v »Ljubljanskem Zvonu", v „Slovanu“ in v podlistkih raznih časopisov. Nedvomno je v liriki sploh njegova največja moč; nekoliko se kaže to tudi v »Obsojencih*. Pravi lirik se ne more nikjer zatajiti in Levstikova lirična žila je pristna. V teh štirih novelah se opaža tudi nagnenje za satiro in sposobnost zanjo. Levstik ima tudi slog in kdor zasleduje našo literaturo, ve, da je zelo delaven. To so lastnosti, katerih ni preveč med slovenskimi pisatelji. Veliko važnost daje Levstik očividno obliki in je srečen z njo. Glede na dikcijo je nekoliko pod Cankarjevim vplivom, česar se najbrže ne zaveda. Zanimiva knjiga, ki zasluži, da se čita, je, kakor vse Schwentnerjeve izdaje, lepo opremljena in ima prav originalno in naslovno risbo Smrekar j a. Dar Kampf (socialno-demokratična revija, izhajajoča na Dunaju) ima v 6. številki sledečo vsebino: Dr. Karl Renner: Der Gesetzentwurf liber die Sprachenfrage. — Otto Bauer: Die Einheit des deutschen Sozialismus. — Leopold W i n a r s k y: NiederSsterreichische Organisations-probleme. — Friedrich Adler: Wozu brauchen wir Theorien? — Julius Stark: Bergrechtsreform. — Ernst L i e b e n: Sozialversicherung und Sozial-hygiene. — Dr. Michael Schacherl: Einvier-monatlicher Bierboykott. —- Jakob Reumann: Propaganda der Tat. — Fanny Gdrgner: Die Arbeiterinnen und die Sozialdemokratie. Btlcher-schau. Arbeiterbibliothek. :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinskp cikorijo!! Socializem v Italiji. Socialistična stranka v Italiji je v zadnjih petih letih prestala veliko krizo. Na eni strani so stali takozvani reformisti, ki so trdili, da ni za socialno demokracijo nobene druge poli, nego delorati vedno skupno z modernejšo buržoazijo in korak za korakom pridobivati male reformo v prid delavskim slojem brez vsake sile. Na drugi strani pa so se zbrali takozvani sindikalisti, ki so se kar penili same jeze, če jih je kdo opozarjal na Engelsov rek, da so moderne široke ulice in ceste nasprotne in nepripravne za barikade,. . Sredi teh dveh struj pa je bila tretja, takozvana integralistična, ki je hotela biti obojno: reformistična in revolucionarna. Mej temi strujami se je razvil hud boj; v časnikarski polemiki so bili italijanski sodrugi krutejši mej seboj, nego napram meščanskim strankam. Prišlo je celo do dejanskih vzajemnih napadov. Hiperrevolucionarci so večkrat s hujskajočimi govori na shodih in v svojih tiskovinah navduševali že itak vročekrvno italijansko delavstvo za brezplodne splošne stavke, ki so rodile med ljudstvom kot naravno posledico nezaupanje, malkontente in brezbrižnost Toda boj tendenc, smeri je ostal lokaliziran mej inteligenti v industrielnih mestih, v tem ko se je socialistična ideja zanesla na deželo, med kmete. Zanimivo je kmetsko gibanje v Italiji. Kmetje so se začeli organizirati leta 1898 in leta 1901 jih je že bilo t organizaciji 180.000, ki so poslali na kraetin kongres v Bologno 140 delegatov is skoraj Vseh severnih du&la Italije. Južna Ualija je la danes politično, gospodarsko in kulturno zanemarjena ter vedno nesrečna, bodisi z izbruhi vulkanov, potresov ali drugih sovražnih naravnih sil, ki povzročajo strah in goje med ljudstvom predsodke o peklu in hudiču. Severna Italija ima pa danes kmečko organizacijo, ki šteje pol miliona članov v treh frakcijah. Prvi so kmečki dninarji, drugi so koloni, tretji pa mali posestniki. Torej ena organiracja, ki deluje v treh smerih v dosego enega samega cilja: socializiranje zemlje. Frakcija poljskih dninarjev sc bojuje ra boljše mezde, koloni se bojujejo za bnljže pogoje, mali posestniki si skupno pomagajo v obdelovanju polja in z zadrugami za razprodajo in razpošiljatev pridelkov. Hude boje je morala prenašati v tej kratki dobi svojega obstanka kmečka organizacija v Italiji. V Argenti je trajala stavka 18.000 kmečkih dninarjev šest mesecev; v Paimi so stavkali dninarji in koloni, 17.000 mož, pet mesecev. Nešte-vilno pa je bilo malih stavk. Pri vseh teh stavkah se je italijanska vlada obnašala naravnost brutalno proti slavkujočim. Dovolj je, če se pove, da je ob raznih prilikah kmečkih stavk vojaštvo streljalo na slavkujoče demostrante nič manj nego 19 krati Čez 80 mož je prišlo ob življenje vsled brutalnosti vojaštva; toda organizacije nadaljujejo započeto delo in njih moč neprenehoma raste. Tudi v industrialnih krajih se je y zadnjih časih boj tendenc zelo omejil in v vodstvo stranke so bili na zadnjem strankinem zboru izvoljeni zopet zmernejši, trezni, resni in pametni sodrugi. Državni zbor je v Italiji sedaj razpuščen in 7. marca t. 1. se vrše spet volitve. Socialisti so imeli dosedaj v parlamentu samo 26 zastopnikov; prihodnje volitve jim prinesejo gotovo nove vspehe; meščanski listi sami trde, da pridobe socialisti gotovo še 8 novih mandatov. To dejstvo bo spet nov dokaz, da boj tendenc ni oslabil socialistične stranke, ampak da je ta, kljub notranjim bojem in brutalnosti vlade, narasla in se ojačala. Onim, ki (rde, da socializem propada, bodo prihodnje volitve t Italiji dale primerno lekcijo, da bodo poučeni o nnmogočnosti, uničiti socializem, odnosno delavsko internacionalo. Svoji k svojim! Lud. Černe zlatar in trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, Wolfove tilice 3. Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr. lastna delavnica za popravila in nova del a. Cene najni2je. Solidna postrežba. 5i S 40 do 45 metrov ostankov. Priložnostna ponudba. Velika množina barhenta za obleke, fhnela za bluze in srajco, erfira, ok0'potvvaN nW*+oUrr**Š0 p JSjftibfrau Sf&lvdvorak* uhfmJ&L Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamoreznice, Čistilnice, preše za sadje i. t d. P Edino le pri FR. STUPICA t Ljubljani, Marije Terezije ceita itev. 1., Valvazorjev trg iter. 6. In zakaj: zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. —. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebi&ln, port-land-cementa, traven, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d. 24—11 h' ♦ Im v r M A 14* 14* A A v Dobravljah, Goriško. MsIroVani zadrugi z omejeno zaVczo. Ustanovljena 1.1908. Vino so poAllja od BS litrov naprej po Jako amarnlh oanah. i Podpisano sc tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. Tq priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino Se neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Karanja in bližnjih vasi, vsem svoj'ra dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. 22 Zadružno vodstvo. Zahtevajta po vseh gostilnah, kavarnah lil v htivainab BtfT* ** ] Ml Telefon it. 177 & J L. Tomažič zaloga piva 52—27 Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebaško In češko pivo :: ■ ■ ■■ | Gostilna pri „Panju“^ Vegove ulice Naznanjam slav. občinstvu, da točim izvrstno namizno vino po sledečih najnižjih cenah: J* * fr i i P * * i fr fr * i fr fr S Vi*, belo pol lit« 28 hel. » črno » » 28 » Istrsko » » 32 » Rebula » » 38 * Rizling, goriSki » » 36 » Muškatelec » » 40 » Dolenjec » > 40 » Maršala » » 80 » Pelinkovec (Wermouth) > » 80 . Od 85 litrov naprej io oeneje. Za pristnost vina se jamči. Za obilen obisk se priporoča 10—1 Leonardo Galante gostilničar pri »panju*. Dobi se tudi tu- in inozemska vina v steklenicah po najniijih cenah. m********* Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnon‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—8 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, Lil Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne .peče* vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celnllold- ovratniki, prsa in manšete. Nizke cene. HBHHH Prva slovenska :: :: modna trgovina za gospode t Ljubljana Mestni trg štev. 19 se najtopleje priporoča. 104—41 J 3Ji': Naročajte in širite naš list! 1/ #)S A#t | aV* Klobuke, cilindre 1 Valenca K Ih A Atil A A v najnovejšik fagonah in v S| Ul wv|IIvV velikih izberah priporoča •r liče g JVan 5ol|lič, Cjobljana § kavarna Prešeren C Pod Trančo štev. 2. 5 v Ljubljani. 3-a hhhhhmbsi Globoko izpod cene prodajam zaradi pomanjkanja prostora: Oblek«, površnike, zimske suknje, dežne plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija ca dame in deklice. 52 -19 Konfekcijska trgovina v Ljubljani S = Pred škofijo štev. 19. JL fttKic Ustanovljena 1847. 52-11 Ustanovljena 1847. tovarna pohištva J. J. Naglas Turjaški trg it. 7 ib LJUBLJANA :i Turjaški trg ftt. 7 JVaJveiSja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sa&torji, modroci na smeti, žimnati modroei, otroški vozički i. t. d. N«|nlš|e oene, Sjajaolldiiejio blano. Nova Cenasi 6 Gerkman slovenska trgtiina IJnbljana slovenska trgovina priporoča pomlad in jjoletje 24-3 'J Cene solidne in postrežba točna. Razglas. Načelnlštvo okrajne bolniške blagajne v Zagorju razpisuje v zmislu § 28 pravil volitev delegatov In zastopnikov V Zagorju se voli dne 28. marca t. 1. Delojemalci volijo 40 delegatov, delodajalci pa 14 zastopnikov. Volitev se vrši v rudniški restavraciji. Delojemalci volijo od 8. do 10. dopoldne, delodajalci pa od 2. do 3. popoldne. V Litiji se voli dne 25. marca t. 1. in sicer volijo delojemalci 12 delegatov, delodajalci pa 12 zastopnikov. Delojemalci volijo od 9. do 10., delodajalci od 10. do 11. dopoldne v gostilni gospe pl. Wurzbach. V Zagorju volijo blagajniški člani iz občin Zagorje, Aržiše, Kotredež in Št. Lam-bert; v Litiji volijo vsi drugi blagajniški člani iz občin sodnih okrajev Litija in Višnjagora. Volilno pravico ima vsak 24 letni, kateri je bil koncem februarja 1909 član okr. bolniške blagajne. Voli se z legitimacijami. Zagorje, dne 1. marca 1909. s-i Miha Cobal, načelnik. -jr jr jr jt ^ jr. ^ U Najv«6j» laloga, naio^Jvaul* oatr? nakupovi Čoplier za pleskarje, sobne »likarje, zidati e, mizarje. Uaščobo za usnje, tvrdka «a anjo i Ukor, pristnih angleških ta vozove. E maji ne prevleke, pristne, v posodicah po >/■• */«. Vi in 1 kf. 104—24 Jantarjeve tfazuro ZS pode. Edino trpežno in naj-lepše mazilo za trde in mehke pode. Volčlle, itedllne&t, brezbarvnega in barvastega za pode; najeenejše in najboljše. Rtpidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollnt za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. Oljnatih bartf, priznano najboljših. Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida. FlrneŽB, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. <31 pta, alabaaterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, tuhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. •J5S* Adolf Hauptmann v Ljubljani L kranjska tovorna oljnatih barv, flrneiev, lakov in steklarskega klela. UstaneylJeno 1.1S32. f.jr jp.f- jr i« udievsnii u/edFrin *»fU, tiuka Iv, Pr, Uaprit ▼ Kruja,