Leto 1889.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 17. aprila 1889.
4Ï.
^az ministerstva notranjih reči v porazumu s pravosodnim ministrstvom od 10. aprila 1889,
5 taterim se ukrepajo natančnejša določila o razsodiščih nezgodnih zavarovalnic.
(Dr* Zvršui°e §• 38 zakona od 28. decembra 1887 So^i ' Za^- št. 1 od 1. 1888) se ukrepajo gledé raz-- nezgodnih zavarovalnic naslednja določila :
§• 1.
"Hit0
iw (Jeluvcev. n°v' tam
po zakonu od 28. decembra 1887 l od 1. 1888), o nezgodnem zavaro-ustanovljeno zavarovalnico se usta-kjer biva, razsodišče.
S- 2.
Hita azsodišče obseza enega stalnega prv Udov 1Fl Dr>sednike in potrebne namestnike. 1 Zavar razs°dišča ne smé nobeden biti v načeli ^alnice ali pa v službi njeni.
Pravfig j°?e(^n'ka in njegovega namestnika im traajjjj °1 minister v porazumu z ministron f< 'Zrned sodniških državnih uradniko’
Izmed prisednikov kliče v razsodišče dva, kakor tudi njijna namestnika, kateri morajo vsi biti tehnično izobraženi možje, minister notranjih reči v porazumu z udeleženimi ministri.
Enega prisednika in njegovega namestnika volijo zavarovanje dolžni delovršni podjetniki, poslednjega prisednika in njegovega namestnika zavarovanci
§• 3.
Prisednika in njijna namestnika, katere volijo zavarovanje dolžni podjetniki in zavarovanci, volijo se po sem merečih določilih, ki jih obseza ustanovilo zavarovalnice (§. 46 vzornega ustanovila, objavljenega z ministerijalnem razglasom od 24. janu-varja 1889 [Drž. zak. št. 13]) ob istem času, ko se voli načelstvo (starejšinstvo), za tisti čas, ki sovpada z dobo službovanja načelstva (§. 16 odstavek 1 vzornega ustanovila).
Izvoljeni more volitev, ki ga je zadela, odriniti samo tedaj, če ima čez 60 let, ali če ima kako telesno napako, ki bi mu ovirala uradovanje, ali pa če je bil neposrednje pred tisto dobo, za katero je voljen, za prisednika v razsodišči. O tem, ali je smeti odriniti volitev, razloča dokončno politično deželno oblastvo, v katerega upravnem okoliši biva dotična zavarovalnica.
§• 4.
§■ 10.
Prisedniki in njih namestniki, katere imenuje minister notranjih reči, kličejo se za tisti čas, ki sovpada z dobo službovanja izvoljenih prisedni-kov (§. 3).
§. 5.
Prvosednik in namestnik njegov se imenujeta za nedoločen čas in tako, da je moči preklicati imenovanje.
§. 6.
Udje razsodišča so dolžni v prepirnih stvaréh, katere se tičejo njih samih, njih soprog ali takih oseb, s katerimi so si po premi sorodni loži (naravnost) v rodu ali v svaštvu ali po adopciji (posinov-ljenji) v zvezi, ali s katerimi so po stranski loži do 4. stopinje v rodu ali do 2. stopinje v svaštvu, zdrževati se vsakega sodelovanja.
Vrhu tega jih more stranka, dokler se ni udeležila obravnave prepirne stvari, odriniti, ako so kaki razlogi, ki bi utegnili zbujati pomislek proti njih neprevzetosti ali nepristranosti.
Udje razsodišča imajo pravico zahtevati, da se jim povrnejo gotovi troški.
Prisednik in namestnik njegov, katera volijo zavarovanci, dobivata poleg tega tudi za vsakokratno službovanje povračilo v obliki prezentnine.
Ako odrineni ud ne pripozna nasveta, da naj se odrine, naj razsodišče, brez odrinenega uda a z namestnikom njegovim, o tem razloči v nejavni seji.
§. 11.
Znesek prezentnine določa politično deželno oblastvo, v katerega upravnem okoliši ima zavarovalnica svoj sedež, dovprašavši zavarovalnico.
§• 7-
Razsodišče uredi prvosednik, kateremu naj imenovane in izvoljene ude na znanje dâ politično deželno oblastvo, v katerega upravnem okoliši ima zavarovalnica svoj sedež.
Prisedniki razsodišča in njih namestniki naj, predno nastopijo svoj urad, prvosedniku sežejo v roko in tako obljubijo, da bodo vestno in nepristransko uradovali. Prvosednik in njegov namestnik sta v svojem uradovanji pod vezjo sodniške prisege, ki sta jo storila.
§• ».
Razsodišče ima javne in nejavne seje.
Za vsak sklep treba, da so pričujoči prvosednik in štirje prisedniki ali pa njih namestniki, in privzeti je perovodjo.
§• 9.
Za ude razsodišča, kateri brez zadostnega izgovora več časa zanemarjajo dolžnosti svojega urada, more politično deželno oblastvo, v katerega upravnem okoliši ima zavarovalnica svoj sedež, izreči, da so izgubili svoj urad.
Prvosednik naj v tem slučaji ali če se izprazni kako drugo mesto, dâ ako treba dopolniti razsodišče.
Osebe poklicane, da se dopolni razsodišče, ostanejo v uradu toliko časa, kakor bi bil služboval izstopivši (izločeni) ud.
Razsodišče je samo in edino pristojno:
1.	Za razloko o zahtevkih odškodovanja, kateri se poženo zoper zavarovalnico, a jih ona ne pr>* poznava;
2.	v svoji lastnosti kot razsodišče za zavez® okrajnih bolniških blagajnic v razloko o vseh zahtev'’ kih, katere požene kaka zavezna blagajnica pro*’ drugi.
§- 12.
Zahtevke odškodovanja proti zavarovalnici je' predno preteče leto drtl od tistega časa, ko se je zahtevatelju vročil zavarovalnice odlok, s katerim se je ustanovilo odškodovanje ali se je zavrnil zaht®" vek ali pa se je izreklo zmanjšanje ali ustavljenje ustanovljene rente, zahtevke kake zavezne blagri nice do druge predno preteče leto dni po dospe'J1 zahtevka, da ne hode izključka, zglasiti s tožh° pred razsodiščem.
§• 13.
Tožba naj kratko in jedrnato predočuje Pr"’ pirni slučaj ter oznamenuje dokazila, katera je uye ljaviti. Listinska pomagala naj se priložč v prvop*8® ali prepisu.
Tožbo je ali pismeno izročiti v < ali pa ustno dati na zapisnik pri razsodišča.
Ako bi bilo potreba kakega dopolnila toil,c' naj ga prvosednik takoj izproži.
eh
prvose
izdati
dni'1"
§. 14-
Prvosednik razsodišča naj dâ spis tož, prepis tožnega zapisnika in pa prepise tožnih Pr
Vročiti tožencu z napotilom, da naj svoje ugovore v roku, ki se določi s povedbo kolednega dné, in ki ?a smé prvosednik podaljšati iz ozira vrednih raz-°gov, pismeno odda v dveh izdatkih.
En izdatek ugovorov naj dâ prvosednik vročiti tožencu.
§■ 15.
Čim so ugovori oddani ali pa je rok za njih °ddanje pretekel brezuspešno, naj prvosednik zaradi toordà potrebne nadaljšne izmene spisov, zaradi °bave dokazil, zaradi vzprijetja dokazov, katerih, akor kaže, ni moči izvesti v ustni obravnavi, kakor sPtoh za to, da se kar najbolj zanesljivo izsledi, kako *toji stvar, tudi uradoma ukrene primerne naredbe.
11 ima pravico v prepirnih stvaréh, ki teko pri raz-^dišči, obrniti se do državnih, deželnih in občinskih tostev in pa do nezgodnih zavarovalnic, da mu 8(to kake dopovedbe.
§. 16.
Ko je uvodni postopek izveden, razpiše ustno opravo prvosednik razsodišča.
Tega razpisa ne bodi, ako razsodišče ukrene dejavni seji, da je, ker je razsodišče nepristojno ker se je, kar graja toženec, zamudil zakoniti za pognanje tožbe, zavrniti tožbo, češ da ni Pfavna za razpravo.
Hh
§- 17.
Razprave pred sodiščem naj se izvajajo po na-javnosti, ustnosti in neposrednjosti postopka.
§- 18.
j^. ^rvosednik razsodišča vodi razpravo in naj-pfel,! se bode dobrega in stvari primerno hostesaval prepirni slučaj. On ima sosebno dolž-sjjga Poročati o podatkih uvodnega postopka, za Vati stranke in vzprijemati dokaze.
k0 ,. ^rv°sednik vzdržuje red v seji in ima pravico, l0jjj. bl‘a kaka hujša nepristojnost (nerednost), na-globo do 10 gld. ali pa zaporno kazen do
§. 19.
toalot^1 VOsedn*k ima oblast, uporabljajoč propise za n° (bagatelno) pravdo veljavne, priče in zve-pojivJiv®š^ake), tudi preteč jim prisilne naredbe, dovh* l 'n ^ osebe, kakor stranke tudi prisežno
avati.
Ako naj bode kako dovprašavanje zunaj uradnega sedeža razsodišča, prositi je pristojno sodništvo, da naj ga ono opravi.
§. 20.
Razsodišče ukreplje svoja razsodila v nejavni seji.
Da bode moči sklepati, treba da so pričujoči vsi udje, kateri so bili za razsodnike pri razpravi. Sklep naj se izda po večini glasov.
§. 21.
Razsodišče razsoja po svojem prostem prepričanji, zadobljenem iz razprave in iz vestne pre-skušnje prinesenih dokazil, ne držeč se kakih dokaznih pravil.
§. 22.
V razsodilu je treba določno izreči, koliko je stranka dolžna v glavni stvari in koliko stranskih terjatev, in kateri zahtevki 'so se zavrnili kakor neupravičeni.
Treba je dalje določiti rok, v katerem naj se izpolni naložena dolžnost, da ne bode zvršila (eksekucije). Ta rok je določiti po okolnostih slučaja in po priličnosti.
§. 23.
Ako se kaka stranka oglasi, da naj se ji povrnejo troški, naj o tem razsodišče razsodi in, ako se prisodijo troški, ustanovi njih znesek.
§- M.
Razsodila razsodišča morajo obsezati imena vseh udov, kateri so sodelovali pri ukrepanji razsodila.
Vsakemu razsodilu je pridati vzroke razloke, kateri naj obsezajo kratko pojasnjenje stvari.
Frvopis razsodila naj podpišejo vsi razsodniki, kateri so sodelovali pri razsodilu, in hrani naj se pri spisih razsodišča.
§- 25.
Razsodilo naj se, ako moči, ustno oznani takoj, ko je sklenena ustna razprava.
Ako razsodila ni moči oznaniti takoj, ko je sklenena ustna razprava, ali ako stranke niso bile pričujoče pri oznanilu razsodila, vročiti jim je uradoma izdatek razsodila.
§. 26.
Ako kake stranke ni bilo k razpravi, more se razprava izvesti tudi, če ta stranka ni pričujoča.
§• 27.
Razsodišče razloča tudi o incidenčnih prepirih, sosebno o prošnjah za opravičenje neprihoda.
§• 28.
Pravni leki ali tožbe proti razsodniškemu raz-sodilu se ne pripuščajo.
§. 29.
Zvršiti razsodniško razsodilo ali kako nagodbo (poravnanje), skleneno pred razsodiščem, zvano je pristojno sodišče dolžnikovo.
§. 30.
O ustni razpravi je pisati zapisnik. Ta naj po-svedoča imena pričujočih udov razsodišča, strank in njih zastopnikov ter bistvene prigodke v seji.
O nejavnih sejah je pisati poseben zapisnik, v katerem naj se poočiti podatek posvetovanja in glasovanja.
Vsak zapisnik naj podpiše prvosednik in perovodja.
§• 81.
Vse izdatke razsodišča naj prvosednik ali namestnik njegov podpiše ter nanje udari pečat razsodišča.
§. 32.
Kako naj se vročujejo razsodniški izdatki in kako naj se posvedoča njih vročitev, za to so merodajni propisi veljajoči za vročitev sodnih rešil.
§. 33.
Kolikor v predstoječih paragrafih niso ukrenene posebne naredbe, razsodišča ne veže kak določen postopek.
§• 34.
Sodni dvor 1. stopinje, v katerega okoliši ima razsodišče svoj sedež, skrbi za pisarniške opravke razsodišču. On je sosebno dolžan prejemati vloge namenjene razsodišču, zgotavljati naredbe, katere naj razsodišče pismeno izdaja, skrbeti in paziti na to, da se redno vročajo, in braniti spise razsodišča. Tudi naj dostavlja za seje razsodišča zapriseženega perovodjo.
Pravosodnemu ministru je prihranjeno ukazati) da naj razsodišče dâ sodnemu dvoru I. stopinje povračilo za oskrbovanje pisarničnih opravkov ter določiti višino povprečnine, ki jo je dajati za to.
§. 35.
Nadzirali razsodišča nezgodnih zavarovalni® pristoji prvosednikom (prezidentom) višjih deželnih sodišč, v katerih okoliši ima dolično razsodišč | svoj sedež.
Prvosednik (prezident) more se sam ali po na-mestniku prepričati o poslovanji razsodišča; on naj> da se odpravijo kake zapažene nepravilnosti, ako jih ni moči odstraniti v lastnem področji, nasvetuje, kar j je potrebno, pravosodnemu ministru.
§. 30.
Troški, zvezani z uredbo in upravljanjem raž' sodišča, zadevajo zavarovalnico.
Taaffe s. r.
Schönborn s. r.