PTUJSKI «^tcv. 22 — Leto V- PTUJ, 30. maja 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NAOSTR. - rbLIil-ON ST. 1S6 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANU PTUJ tlbV. 64i-«0323-« UREJUJE UREDNISia ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV Nfi VRAČAMO -« ^ TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 6.— TEDEN MATFRE IN OTROKA Ptuj. 27. maja (VS) Z vso ljubez- nijo in skrbjo se pripravljamo na nač praznik, to je na Teden matere in otro- ka, ki bo od 1. do 8. junija. V naši novi socialistični domovini naj postane skrb za otroka in mater skrb vsega našega ljudstva. Saj so naši otroci naša velika prihodnost. Zanje gradimo srečno do- movino, zanje žrtvujemo težko delo, za- voljo njih nočemo odnehati v pravični borbi za našo stvar, za socializem, ki nas vodi v srečnejše življenje. Temelj strokovne vzgoje pa je dru- jina. Poudarek Tedna matere in otroka v tem letu je ravno na družini, na ugotavljanju in reševanju vseh vpra- jfinj in to vzgojnih, zdravstvenih, so- cialnih, ki so v zvezi z našo družino. Vsi delovni ljudje naj pomagajo osvet- ljevati vprašanje družine v naši drža- vi, naj vložijo vse sile za pravilen raz- voj družine in za odstranjevanje slabih strani družinskega življenja (nekultur- nost, zloraba otrok za prekomerno delo, alkoholizem, nevzgojenost staršev i. p.). Odbor za izvedbo Tedna matere in otroka pri ljudskem odboru okraja Ptuj je sestavil okvirni plan dela v času tekmovanja za TMO. V plan so zaleta vsa področja dela vzgojnega, kultur- nega, zdravstvenega in socialnega udej- stvovanja. Prosvetni delavci bodo organizirali po vseh šolah vzgojna in zdravstvena pre- davanja v povezavi z roditeljskimi se- stanki ter kvalitetnimi prireditvami. Dalje skrbe za pravilen izbor otrok za počitniška letovanja in za izvedbo zdravniških pregledov teh otrok, Orga- nizirajo zbiranje prostovoljnih prispev- kov za dnevna letovanja in ostale po- čitniške kolonije. Zdravstveni delavci so sprejeli v plan tekmovanja razna zdravstvena preda- vanja zdravnikov, medicinskih sester in babic. Pripravljajo otvoritev 13 poslo- valnic v raznih krajih v okraju (Pod- lehnik, Zavrč, Juršinci. Starše, Hajdina, Vid, Vitomarci, Trnovska vas, Stoperce, Vurberk, Grajena, Gorišnica, Markovci) ter obdaritev pet najzaslužnejših mater. Protituberkulozna sekcija bo obiskala Kiberkulozne matere in otroke, izvršila predavanja ter obdarila eno tuberku- lozno mater. Oddelek za socialno politiko ho imel sejo skrbniških svetov in zdravniške preglede vseh otrok. Skrbniške obisko- valke in svetovalke bodo obiskale red- nike na terenu, posebno pozornost pa bodo posvetile otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja. Dalje bodo obiskale v TMO vzgojne ustanove v Ptuju. Izvršili se bodo razni sestanki in to: sestanek s sirotami-vajenci in njihovimi skrbniki ter sestanek z otro- škimi obiskovalkami in skrbniškimi svetovalci. Ljudska mladina Slovenije za okraj Ptuj bo vložila mnogo truda v čim boljšo izvedbo mladinskega tekmovanja v vseh večjih centrih in organizirala v Pluju mladinski festival. V Vareji pri- pravljajo gospodinjski tečaj z zdrav- stvenimi predavanji. Ustanovili bodo tri zdravstvene aktive, dopolnili dve lekarni in pomagali pri izboru otrok za počitniška letovanja in taborenja. Terenski odbori AF2 v Ptuju pri- pravljajo zabavne prireditve za otroke, pogostitve otrok in mater, pripravljajo otroška igrišča in nudijo pomoč komi- siji za počitniške kolonije z izborom otrok in zbiranjem prispevkov. Člani OSS bodo budno nadzirali pre- mestitve in odpustitve mater-delavk iz raznih podjetij in ustanov ter življenj- sko reševali v povezavi r upravnimi odbori ista vprašanja. TMO naj bo mobilizacija vseh sil za reševanje vprašanj naše družine, za- SCite matere in otroka. Naj ne bo med nami organizacije, ki se ne bi pridru- žila tekmovanju, ki Je del naše borbe za socializem in nas vodi v lepše živ- ljenje. Mladinski festival na čast 60-!ein'c9 maršala Tita v Sirnišču Strnisče, 25. maja (2-na). V jutranjih urah je bilo v Strnišču vse živo. Pri- čakovali so goste, mladince, pionirje In gasilce, ki so se prijavili k sodelovanju enega prvih festivalov na Dravskem polju, in to na rojstni dan našega dra- gega maršala Tita. da s tem čim bolj manifestirajo In pokažejo vsemu svetu, kako nam je pri srcu naš voditelj in učitelj maršal Tito. V strahu smo gledali, ker je narahlo deževalo, toda mladince iz Dravskega polja to ni motilo Prihajali so s ko- lesi, avtomobili in peš. Prišli so vsi. ki 60 se prijavili k sodelovanju Festival je otvoril član tovarniškega CK LMS tov. Jabločnik Maks, pozdravil goste, naglasil veliki pomen festivala za zbli- žanje delavske mladine s kmetsko mla- dino, orisal pomen današnjega dne ob 60. obletnici našega dragega maršala Tita, da ta dan slavijo vsi narodi Ju- goslavije in želijo svojemu voditelju še mnoga leta v uspešni borbi proti no- tranjemu in zunanjemu sovražniku — Vsem nastopajočim je želel v tekmo- vanju čim lepši in boljši uspeh Na stadionu so se pričele lahkoatlet- ske tekme med mladino Gradisa Na- selja in Sole učencev v gospodarstvu- Uspehi poedincev: tek 100 m 1. mesto Kapun (Gradiš) 13,06; v teku 4X100 m si prvo mesto delita Gradiš In Naselje 1.09; tek 1000 m prv-o mesto tov. Zorko (SUG) 3,01; tek 3000 m in prvo mesto Milovkovič (Gradiš) 10,19. Kopje (senior) pr\'o mesto LašIC Ve- koslav (§UG) 36,60 m. Disk (senior) prvo mesto Lašič Vekoslav (ŠUG) 25,50 m. Skok v daljino prvo mesto Lašič Ve- koslav (SUG) 5.20 m. Skok v višino prvo mesto Kolar Branko (SUG) 1,55 m. V skupnem plasmanu si je prvo mesto priboril SUG z 1946 točkami, drugo mesto Gradiš z 1854 točkami in tretje mesto mladina Naselja z 983 točkami. Odbojka: Gradiš : Naselje 2:0 za Gra- diš. Nogometna tekma: Gradiš : Alu- minij, Stmišče 4:0 v korist Aluminiju. Tekmovanje kultumo-prosvetnih dru- štev. Tekmovalci-pionirji s petjem in plesi: Trpi če s p>evskim programom in plesom. Starše s prostimi vajami in kolom; SKUD Strnisče s petjem; Starše s petjem in Trniče s pevskimi točka- mi; SNG Strnisče s kronanjem Matije Gubca v Zagrebu; mladinci iz Naselja z ustoličenjem koroških vojvod. V dvo- rani; šola Cirkovce z igro »Pastirček in princesa«; Lovrenc: SKUD veseloigra »Poslednji mož«; Cirkovce: folklorna skupina z »ženitvenim venčkom« in mladina iz Tmič: »Lovoriev venec«. — Folklorna skupina iz Cirkovc je žela obilo priznanja In si s svojimi plesi pri- dobila gledalce in priborila prvo mesto. Gasilci iz Mihove, Sikol, Lovrenca in Tovarne aluminija Stmišče so na pro- stem prikazali suhi napad. Prvo mesto so si priborili mladinci iz Mihove. Celodnevni program je bil zelo pester in dobro pripravljen, tako, da so vsi nastopajoči želi obilo priznanja in po- hvale. S tem festivalom je tovarniški komite s podporo mladincev iz Drav- skega polja dokazal, da je zmožen iz- vesti naloge, ki si jih je zadal in ki stojijo pred njim. Posebno moramo po-, hvaliti tov. upravnika šole učencev v gospodarstvu, Mirka Potočnika, ki je s svojimi učenci' največ prispeval za čim boljšo izvedbo kultumo-prosvctnega dela na festivalu. Pohvaliti moramo njegovo delo in »Kronanje Matije Gub- ca v Zagrebu«, kar je tako živo prika- zal, da bo gledalcem ostalo dolgo v spominu. Tovarniški komite je na gradil vse prvake, tako poedince, ka- kor tudi grupe z lepimi bokali, diplo- mami in pohvalami. Tako lahko z veseljem ugotovimo, da je festival v Strnišču dosegel to, da smo na slovesen način proslavili 60- letnico naSega dragega maršala Tita. S takojšnjimi ukrepi moramo omiliti škodo vs'ed slane Ko je slana presenetila naše kmetijce, 60 bile marsikdaj ocene škode prenizke, pa tudi pretirano visoke. Dejansko sta. nje naših polj pa nam kaže dokaj raz- lično povzročeno škodo. Krompir prve dni po slani sicer izgleda, kot da bi bil popolnoma uničen, vendar ni tako po. razno. Krompir bo tekom nekaj toplih dni odgnal iz zdravih zalistnikov nove poganjke, njiva bo zopet ozelenela, zla- sti ako smo pod listom gnojili s hitro delujočimi umetnimi gnojili (čilski soli- ter in calciamonnitrat i. dr.) do 150 kg na 1 ha. Naša slo-b je, di'žati krompir, jeve njive brez plevela in tako omogo. čiti krompirju dalnji nemoteni razvoj. Kako hitro je zelena krompir j evka od- gnala 15 do 20 cm dolge poganjke, je žkropiti z 1-odstotnim bakrenim apnom, ki se dobi pri Splošni kmetijski zadru. gi ali pa v kmetijskem magazinu v Ma- riboru. Škropljenje krompirja moramo ponoviti še enkrat takoj po cvetenju. Zlasti bo škropljenje proti krompirjevi plesni letos važno in nujno, ker je rast- lina že zaradi poškodb po slani manj odporna. Z dvakratnim škropljenjem bomo preprečili krompirjevo plesen na. Zvano rjo, podaljšali življenjsko dobo krompirju in s tem vsaj delno nadokna. dili zgubo na pridelku krompirja vsled slane. Setev koruze, ki je bila izvršena zgo- daj in so sadike že pedenj visoko zrasle, So več ali manj pozeble. Kjer je sadika v steblu že črna, vela in leži na tleh, ni pričakovati rasti. Tu je potrebno se- tev obnoviti s hitro dozorevajočo sorto (činkvantin ali pinjola), ki dozori v 90 do 100 dneh, nikakor pa ne s konjskim Zobom, ki rabi do zrelosti najmanj 120 dni in ne bi popolnoma dozorel. Za hitrejšo kalltev namočimo seme na predvečer saditve v mlačno vodo. Na ta ^ačin pridobimo pri vskalitvi nekaj Prednosti. Namočeno koruzo pa ne sme. ■^0 sejati s strojem, ker se v stroju ra- da lomi, ampak jo je treba sejati ročno. Kjer Pa ni koruze (hitrice) na razpo- !t| lago, ali Pa bi bila zaradi klimatskih Razmer setev koruze tvegana, je njivo takoj pripraviti za setev prosa, sirka. Podzemne kolerabe in podobno. V manjši meri osmojeni listi na flioln škodujejo setvi popolnoma. Kjer je Pozeba listja, steblca in tudi vršičkov *^očna, ne čakajmo na rast, temveč se. t^v takoj obnovimo. Seme zaradi hitrej. kalitve tudi namočimo. Manjše pozebe na listih In vršičkih 'sladic v vinogradih se bodo hitro po- javile z novimi poganjki. Na močno I^zeblih mladicah, zlasti, kjer je pozeblo Akademija pri Veliki Nedelji Vel. Nedelja, 27. maja (EK). 2e pred., napovedanim časom so se zbrali starši in mladina pred prosvetno dvorano. Ob 15. uri se je pričela akademija naših najmlajših in pionirjev. Navzoče je ]x>- zdravil učitelj fov. Babic. Za tem je sle- dil govor tov. Kosi j a. Na to so sledile točke. Prav dobro uspela telovadna točka deklic 4. in 5. razreda pod vod- stvom učiteljice Curin je bila z navdu- šenjem sprejeta, prav tako tudi dvo- spev Martinčka in Dovečarja. Zanimivi in dobro izvedeni sta bili tudi igri »Ma- min god« in »Skrateljčki«. Nastopil ;e tudi pevski zbor z dobro izbranimi pes- micami pod vodstvom tov. Klemenčiča. Pobrana vstopnina je namenjena pio- nirjem, ki bi radi odili na počitniške kolonije, a jim vsled denarnih razmer ni mogoče. Uspela predstava naj bo la- Hm pionirjem v spodbudo, da se §e naprej pridno vadijo in učijo, kajti t javnirni nastopi bo dokazano njihovo znanje. Zadovoljnih obrazov so jtarSi rapTi- §čali prosvetno dvorano. Mnenje mno- gih je bilo, da si več takih nastopov svojih najmlajših želijo. Besn'čni dokazi o ..demokratičnosti"! volitev v Trstu I Trst, 29. maja (Tanjug). Predstav- niki strank za neodvisnost Trsta, ki so bili člani volilnih komisU, so danes na- vedli primere nepravilnosti in zlorab pri upravnih volitvali v angloameriSkl coni STO. Tako poudarjajo, da so pred volitvami mnogim Slovencem v Trstu odvzeli i>otrdila o stalnem bivanja samo zato. ker so iiveli nekaj časa v coni »B« ali v Jugoslaviji. Zato pa so dobili potrdila o stalnem bivanja mnogi Italijani, ki so se Že pred leti izselili iz Trsta v Italijo In v dmge države. Nepravilno Izpolnjene volilne lističe so proglasili za neveljavne samo v pri«, aem. če je Slo za glas v prid strank.; ki se bore za samostojnost Trsta. Neodvisni časnik »C:orriere dl Trieste«i poudarja, da so demokristjani pritiskali, na volivce na dan samih volitev Ca«- nlk objavlja primer formularjev, ki so Jih aktivisti demokrščanske stranke tik pred zapiranlero volišč raznaSall na točno zaznamovane naslove. Na formu- larjih je pisalo: »Javite se takoj na vo- liščuU vse listje in mladika sama, je mladiko , odrezati do rozge na eno do dve naj- nižji očesi na letošnji mladiki. Tako dobimo eden do dva nova poganjka, ki| bosta do zime dobro dozorela in tvo. i rila osnovo za rez trte prihodnjo spo. i mlad. Posebno moramo paziti na pra-j vočasno škropljenje z modro galico, ken so novi nežni listi na oslabljenih po. ganjkih drugega reda manj odporni bo. leznim. Takojšnje zmerno gnojenje s hi_ tro delujočimi dušičnimi gnojili (gnoj- nica, čilski soliter, amon sulfat) pri do. datku superfosfata in kalijeve soli, moč- no podpira rast. V splošnem nam je letošnja slana nazorno začrtala vino- gradniški teren in bomo pri obnovi vL nogradov morali upoštevati to skraj- no mejo, če bomo hoteli uspešno vino- graditl. Prav tako nas je ta opozorila, da v ravninskih predelih ne bodo in ne morejo nikoli brajde samorodnic za- menjati sadjarstva, kajti sadja in sadnih dreves, pa kljub tako močni slani, ni mogla poškodovati Vsako kmetijsko gospodarstvo je dolž. no skrbeti, da uničeno setev takoj ob- novi s setvijo rastlin, ki v danih pogo. jih dajo največji gospodarski uspeh Se. me nabavite čimprej. Okrajni ljudski odbor Ptuj je pokrenil s svoje strani vse potrebno, da zagotovi semena v do- voljni količini. B. R. ZAHVALA MAKSALA IITA za čfstitke ob 60. letnici^ Beograd. 28. maja. O priliki mojega Šestdesetega rojstnega dne sem- sprejel številne pismene in telegrafske čestitke, pozdrave in zelo veliko šte- vilo najrazličnejših darov od članov Prezidija in predsedstva Ljudske i skupščine FLRJ, članov zvezne vlade, od predsednilia iu članov vlad,i prezidijev Ljudskih skupSCin ljudskih republik, avtonomne pokrajine Voj- vodine in avtonomne oblasti Kosovd in Metohije. Dalje od organizacij KPJ,' OF. sindikatov. Ljudske mladine, vojaških vojnih invalidov. AFZ. Dru- ' Stev rezervnih oficirjev in drugih množičnih organizacij, od ljudstva in ^ organov ljudske oblasti, poedinih mest kakor borcev in komandnega sestava; edinic JLA. od pripadnikov CJDV. od Številnih kultarnih. znanstvenih, i športnih in ostalih ustanov, od delovnih kolektivov industrije, rudarstva,] prometa, pomorstva, gradbinstva. trgovine, obrtništva in drugih področij] gospodarske dejavnosti, od članov številnih kmečkih delovnih zadrug, od osebja naših diplomatskih predstavništev v inozemstva in inozemskih' diplomatskih predstavnikov v naSi državi, kakor tudi veliko število od< poedincev iz naSe države In inozemstva. ] Ker mi |e nemogoče, da bi na vse čestitke posebej odgovarjal, se tem potom najprisrčneje zahvaljujem za pozdrave, čestitke, darove in želje, ki' so mi bile poslane. JOSIP BROZ-TITO Enakopravnost žena moramo uveljavljati v praksi Zaključki plennma Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Beograd, 28. maja. — Razširjeni ple- num Centralnega sveta Zveze sindika- tov Jugoslavije, ki je sinoči zaključil z delom, je sprejel sklepe o ženi v gospo- darstvu in o izdelavi tarifnih pravilni- kov v podjetjih. V sklepih plenuma je ugotovljeno, da postoje še vedno nepravilna mnenja o družbeni vlogi žena pri izgradnji so- cializma in da je še niz nerešenih vpra- šanj na področju delovnih odnosov 'n pogojev dela žene v gospodarstvu. Za- radj tega je nujno, da tudi sindikalne organizacije vključijo žene k delu v družbenih organizacijah, posebno ?a skrbijo za njihov prosvetni, kulturni in politični dvig. Podružnice se morajo boriti proti zgrešenih tendencam poedi- nih gospodarskih vodstev, ki v novih demokratičnih pogojih pogosto smatrajo žene kot "manj produktivno delovno silo«. Skrbeti morajo za to, na kakšnih delovnih mestih in pod kakšnimi po- goji delajo žene delavke, ter z lokal- nimi oblastmi skrbeti za ustanavljanje dečjih ustanov in uslužnostnih delav- nic, ki razbremenjujejo žene hišnih lel. Plenum je predložil v revizijo nekatere odredbe o otroškem dodatku v korist žena, ki same vzdržujejo svoje otroke. Delavski razred v celoti — je rečeno v sklepih o bodočem delu na izdelavi ta- rifnih pravilnikov — je pravilno razu- mel nove ekonomske ukrepe v naši ir- žavi, a posebej novi plačilni sistem, pač pa so se v času njegovega uvajanja v podjetjih pojavile nepravilnosti in 'iO~ manjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Pri tem delu 50 sindikalne podružnice dolžne čim bolj sodelovati z gospodar- skimi voditelji, sodelovati pri postav- ljanju letnega plana podjetja ter plačil- nega fonda, pri izdelavi tarifnih nra- vilnikov itd. Tri zahodne si'e pripravi aio odgovor na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji Pariz, 29 maja. Zunanji aiinistri Francije, Velike Britanije in ZDA so na predpoldanskem sestanku obrav- navali Ijodoči odgovor na zadnjo so- vjetsko novo o Nemčiji Sklenili so, da bodo prihodnji teden izdelali načrt od- govora, v katerem bodo ponovno zahte- vali svobodne volitve po vsej Nemčiji. Odgovor bo pustil odprta vrnta za četvemo konferenco. Zunanji ministri so imeli predpoldne še en sestanek s francoskim vladnim predsednikom Plnayem Obravnavali so vprašanje pomoči Franciji In Indo- kini kakor tudi način za upostavljanje tesnejših medsebojnih vezi proti agre- siji z Vzhoda Po sestanku Je francoski vladni predsednik dejal, da »ta Eden in Acheson pokazala veliko razume- vanje za francoska vprašanja v Indo- kini in da bodo ta vprašanja podrob- neje proučevali ob obisku francoskega ministra za združene države Letour- neauja v Washingtonu. Ker je britan- ski zunanji minister odpotoval z leta- lom v Berlin, bosta razgovore nadalje- vala Acheson in Schuman sama. Jujgoslovanska delegacija bo odšla na zasedanje mednarod- ne organizacije dela Beograd, 28. maja. Te dni bo od- šla v Ženevo jugoslovanska delegacija dvajsetih članov na 35. zasedanje med- narodne konference dela. Delegacijo bo vodil dr. Jože Potrč, predsednik Sveta 7.a ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LR Slovenije. Letošnje zasedanje /fonference bo od 4. do 28. junija. Na konferenci bodo razpravljali o minimal- nih in maksimalnih normah socialnega zavarovanja, o sodelovanju oblasti, de- lodajalcev in delavcev pri upravljanju podjetij, za tem o zaščiti delavcev in posebej o materi-delavki. Na dnevnem redu zasedanja se nahaja tudi vprašanje reguliranja zaposlitve mladih delavcev pri delih v premogovnikih in vprašanje plačanega letnega dopusta kmetijskih delavcev. Jugoslovanska delegacija bo odločno podprla težnje delovnih ljudi, da bodo problemi na letošnjem zasedanju kon- ference čim pravičneje in boljše rešeni. Posebej se bo naša delegacija potego- vala, da se med. odni organizaciji dela zagotovi dovolj finančnih sredstev, posebno da bi lahko normalno nudila Domoč zaostalim drrnvam. IZ ALBANIJE PRIHAJAJO VSAK DAN NOVI BEGUNCI V torek je pribežal iz Albanije v Ju- goslavijo albanski vodnik Zeni Bali Pašu, ki je služil v pograničnem bata- ljonu. Bil je član albanske partije dela. Pobegnil je iz zapora, na katerega ga e obsodil komandant bataljona, ker ;e protestiral proti terorju albanskih kom- informovcev AVSTRIJSKI VOJNI UJETNIKI V SOVJETSKI ZVEZI Dunaj, 29. maja (Tanjug) Dunaj- ski dnevnik »Die Presse« piše, da žive avstrijski vojni ujetniki v 46 različnih taboriščih na področju Rusije in Ukra- jine. Delajo v rudnikih ali pa so zapo- sleni pri gozdnih delih V posebnem taborižču pa žive civilne osebe, ki so jih po končani vojni odpeljali v SZ. Po Informacijah omenjenega časnika je v SZ okrog 1000 evidentiranih voj- nih ujetnikov o katerih od lani dalje nit vse ne vedo. Prirodoslovni krožek na gimnaziji Ptuj, 21. maja. (-ik) Gimnazijski prirodoslovni krožek je danes priredil predavanje »O razvoju pošte«. Predaval je ptujski upravnik pošte, ki je med drugim v kratkih obrisih povedal raz- voj in pomen pošte, nadalje telegrafa in telefona Ljudje so čutili potrebo po medsebojnem sporazumevanju že od- kar so nastali družbeni redi. Pošto so že poznali stari narodi, prav posebno pa je bila razvita pri Perzijcih, kjer so vladarji imeli stalne zveze s svojimi satrapi. Tudi nekak primitiven telegraf so že poznali, tako prenos poročil z bobnanjem. prav posebno pa Je prišel v poštev ogenj v srednjem veku. ko so z njim opozarjali predvsem v Južno- vzhodni Evropi in pred turško nevar- jo. Tehnika Je napredovala, odkrili so najrazličnejše stroje, pa tudi električne naprave s pomočjo katerih Je Morse prvi napravil daljnopisni stroj, ki je osnova vsem današnjim modernim tele- grafom. Z Izumom mikrofona pa se Je uveljavil tudi telefon, ki danes zavzema važno mesto pri hitrem prenosu novic iz kraja v kraj. Nadalje je predavatelj opozoril na napake, ki Jih delamo pri naslavljanju poštnih pošiljk In navedel nekaj primerov pisem, ki jih pošta ni mogla izročiti lastniku zaradi pomanj- kliivega naslova. Predavatelj je svoje predavanje po- dal živo in lahko razumljivo in žel zanj vse priznanje. Upamo, da bo prirodo- slovni krožek priredil Se več takih za- nimivih tem. t Stran 3 ^PTUJSKI TEDNIK^ Ptu]. 30. ma>a 1952 Proslava Titove 60. lefnice v Markovcih Markovci, 25. maja. (Po), V čast HO- letolce marSala Tita je bil danes tukaj »Mladinski dan«, ki ga je pripravilo društvo za telesno vzgojo vpartizan« Markovci s sodelovanjem KUD Sooe- tinci, IZUD Markovci gasilcev in Ao.e. V soboto, 24. t. m. je v kolesarski tekmi članov »Partizana« na progi Mar- kovci-Ptuj-Strnišče in obratno v borbi s Strafelom, ki je imel defekt in Kola- ričem Francem s časom 32,8 minut zma- gal Petek Janez, zvečer pa j« bil na- stop igralskih skupin. Nižja gimnazija je nastopila z odlomkom iz »Pepelke«, Igralska skupina KUD Sobetinci z odlomkom iz igre »Pot do zločina«, IZUD Markovci pa z odlomkom iz »Mii- narjevega Jane2a<^. Nastop mladih igral- cev, zadružnikov in starejših igralcev )e dal vrsto medsebojnih zdravih pobud za še uspešnejše in Intenzivnejše delo na kultumo-prosvetnem polju. Budnica v nedeljo, 25. maja na rojst- ni dan tov. Tita je privabila na telov-i- disče veliko število gledalcev iz Mar- kove in okoliških vasi, ki so burno po- zdravili nastop telovadcev in telovadk ;)Partizana<' ter z navdušenjem poslušali kratek nagovor tov. Strafela Jožeta o šestdesetletnicl tov. Tita in o neraz- družljivi povezanosti imena tov. Tita z zgodovino naših narodov, z revolucijo in obnovo ter z našo svobodo in neod- visnostjo. Spored je obsegal 20 točk telovadcev vseh starosti in sicer proste vaje. pre- skoke, simbolične vaje, vaje na orodju ter vaje pionirjev s puškami. Srca gle- dalcev so osvajale pionirke z vajo »Mo- ja mala mamica«. Nižja gimnazija -e prikazala proste vaje dečkov in deklic ločeno. Trud učitelja tov. Simčič Jožeta in učiteljice tov. Bolha Milke za njihov nastop je bil poplačan z dolgim aplav- zom. Tudi nastop pionirjev iz Ormoža pod vodstvom tov. Bedrača je bil de- ležen vsega priznanja. Folklorna sku- pina iz Markove, ki se je lani udeležila mednarodnega folklornega festivala v Opatiji, je rajala in plesala. Svoj nastop bo ponovila 8. junija v Mariboru na okrožnem nastopu »Partizana«. Nastop orodne vrste v belih hlačah je vzbujal posebno zanimanje gledalcev. Premici, toči, stoje in veletoči so bili odraz telo- vadne sposobnosti, prožnosti in sigurno- sti telovadcev Cuša. Obrana, Strrfela ter Bedrača iz Ormoža, s katero \'/podbu- jajo mlajše telovadce k vztrajnosti Ao vidnih uspehov. Na društveni tekmi v mešanem mnogoboju na orodju ter lah- ki atletiki so zasedli CuS Anton. Stra- fela Jože ter Lesjak Anton prva mesta, čeprav štejejo imenovani že nad 30 .et Telovadni nastop je k'>nčal s prostimi vajami, ki bodo prikazane letos na zveznem zletu v Beogradu. ^ Telovadno društvo »Partizan« Mar- kovci je ob sodelovanju gasilcev, kj sd tudi nastopili s prostimi vajami ter ob pomoči ostalih organizacij ta dan ?o-j novno dokazalo, da se skupno s tov. 1 Titom veseli uspehov naših narodov v borbi M svobodo, neodvisnost in socia- lizem ter da se zaveda važnosti vzgoje mladine. Cez 1500 gledalcev se je pri- družilo proslavi tega praznika in cesti-1 talo tov. Titu za 60. obletnico. Kdorkoli je videl »Mladinski dan« v Markovcih, je odšel domov prepričan, da je mogoče v vsakem kraju našega okraja ob pomoči in sodelovanju spo- sobnih nlajših ljudi zlasti učitcljstva doseči na telesno vzgojnem in kultumo- prosvetnem polju prav take uspehe, Kot smo jih pokazali *za 60-letnico Titovega rojstva v Markovcih. Mladinci in mladinke! 1 Obveščamo vse prljavljence za mla« dinsko delovno brigado, da je zbor bri- gade v soboto, dne 31. maja, ob 8. uri, zjutraj na Okr. komiteju LMS. Od- hod iz Ptuja na Izgradnjo ceste Celje— Vransko je še isti dan. Mladinci in mladinke! Opozarjamo vas, da je sovražna reakci;a začela širiti lažno propagando in razne parole, kot n pr da se delo v brigadi ne plača in razne druge laži z namenom, da bi vas odvrnili od brigade, da bi vas od- vrnili od tega, da častno zastopate ptujsko mladino na izgradnji ceste Celje—Vransko. Zato ne nasedajte tem lažem. Poedince , ki te laži širijo, Je treba Javno razkrinkati. Pogoji v brigadi so, kot smo vam spo- ročili. Zaupajte svojemu mladinskemu vodstvu! Zato pridite mladi tovariši in tovarišice v mladinsko delovno brigado, da izpolnimo tudi to nalogo, ki Jo pred nas postavlja naša Partija. Čaka nas delo, tovariško tekmovanje in mladost- na radost Okrajni komite LMS Ptuj. Pva fofdra že iiia!o Ptuj, 27. maja (M). Vest o ustano- vitvi nove taborniške organizacije Zve- ze tabornikov Slovenije je sprejela ptujska mladina z velikim navduše- njem. Koga ne zanima bogata knjiga narave, gozdna žola in vse pestro ta- borniško življenje? Nova organizacija bo lahko po vsebini in metodi dela mnogo boljša od nekdanjih sličnih or- ganizacij, ker ima za svoje delovanje in razvoj v novih pogojih mnogo več možnosti Nam danes ni treba vzora j plemenitosti, nesebičnosti, iznajdljivo- sti, hrabrosti, tovarištva in požrtvoval- nosti Indijancev, saj imamo pred sabo] flv---]--- i-7.-irc- :r •/ki!-'',-.-' ]■■''']: n-j partizanov. Partizan je moral v neenaki i borbi proti sovražniku premagovati tudi 5 v naravi najrazličnejše težave. Prema-; goval jih je tem lažje, čim bolj je po- znal naravo in čimveč praktičnega znanja si je v njej pridobil Moral si je s tem. kar je imel pri roki. ustvariti streho, zakuriti ogenj, najti sledove sovražnika, premagati mraz. temo. £?lad, žejo. utrujenost itd. Borba s silami narave ni bila nič manjša, kot borba proti oboroženemu sovražniku. Narava ne trpi mevžastih in razvajenih ljudi. Nova taborniška organizacija je daleč od vsakega militarizma. Njen namr>n Je, njih vzgajati v dobre člane človeške družbe, privzgajati ljubezen do domo- vine, razvijati partizanske tradicije ter krepiti obrambno sposobnost ljudstva. S taborenji. Izleti In pohodi bo sezna- njala svo)e članstvo s prirodnimi lepo- tami, pomagala k medsebojnemu six>- znavanju mladine, h krepitvi njene enotnosti, h poglabljanju bratstva ju- goslovanskih narodov ter k borbi za svetovni mir. Temel.ina načela, ki jih je sprejela organizacija, jamčijo za vzgojo. kai;r^no vsak naš odrasli in doraščajoči držav- ljan od srca želi Tako pravi statut: Tabornik je dober član socialistične do- movine, zato je odločen in vztrajen, skromen in varčen, discipliniran in zvest vzdržen in čist, delaven in utr- juje telo, je preprost in ljubitelj pri- rode, je pošten in govori resnico, je pravičen in iskren stremi k napredku in znanju je dober tovari.s in pom?r(a drugim. Je vljuden in gostoljuben, ve- der in se veseli življenja. Člani so raz- deljen; po starostnih dobah. V skupini najmlajših so otroci od 7—11 let, v naj- stareiši pa člani nad 18 let. Po do-^e- danjih organi7---'^'^skih n-inrnvah sr(^-«č bo lahko imel Ptuj svoj rod z druži- nami in vodi Organizacija že ima dva šotora, nekaj jih bo še odstopila mla- dinska organizacija, ostale pa si bo pri- skrbela sama Zanimivo je. da bodo po- lagali taborniki po določeni dobi iz teh- nike taborienja, prve pomoči, iz T^uo- grafiie. prnktii^nih onravil, športnih pa- nog In plično izkušnjo. Taborniki bodo imeli poleg oznak tudi svo; kroj, ki bo ličen in praktičen: športna srajca, hlačke ali krilo, ruta, vetrovka s kapuco. Zveza tab^^rnikov Slovenije že ima svoje glasilo >^Trtbor«, ki bo ccstal tudi. kot kaže. eden naj- priliubljenejših mladinskih listov. Tudi ptujska taborniška organizacija bo vzgaiala odločnega, vztrajnega, zdra- ves^a in svobodnega državljana sociali- stične domovine Obljuba tabornikov ob vstopu v organizacijo jamči, da bo sle- herni član utrjeval bratstvo in enotnost Jugoslovanskih narodov in svobodne socialistične domovine, da se bo boril za resnico, pravico in svetovni mir ter da bo dela' in živel po taborniških za- konih in načelih. Mn ifiži v MU li pripisiili tiiiii Zavre, 25 maja. (VK) Preteklo ne- deljo Je bil tukaj občni zbor Strelske družine, ki šteje nad 34 članov, veči- noma omladincev, pripadnikov pred- vojaške vzgoje. V poročilu o delu Je dosedanji pred- sednik med drugim predlagal zboru, naj bi novoizvoljeni funkcionarji družine pritegnili v družino tudi člane ZB NOV, ki bi lahko s prenašanjem bor- benih izkušenj iz vojne in s politično- vzgojnim delom mnogo doprinesli k raz- .5iritvi in utrditvi društva v tem delu Haloz. Primerna skrb za izobraže- nje članstva družine in za pridobitev praktičnih izkušenj v streljanju bo ne- dvomno pritegnila v družino tudi vet odraslih mož, ki se radi postavljajo s svojimi strelskimi sposobnostmi iz obeh s\^etovnih vojn. Novoizvoljeni odbor s tov. Hojniltom Slavkom in tov. Pavlinom na čelu je zboru zagotovil, da se bo resno lotil dela in se tudi boril za razširitev dru- žine ter dosego delovnih uspehov. , Ob koncu zbora Je bil sprejet tudi predlog, da bi družina organizirala v Juliju tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem kraja Zavrč. V Slatini ni živinorejcev niti sadiariev Slatina, 28. maja Smo pred pere- čimi problemi haloškega gospodarstva. Vinogradi so opešali in zahtevajo ob- nove Sadno drevje Je napadel neizpro- sen sovražnik — kapar San Josž — ki nam preti z uničenjem vsega sadnega drevja. Živinoreja ni napredovala kljub povojni obnovi To so glavni problemi, pred katerimi je danes ljudstvo v Ha- lozah. Zato Je sklical VOOF Slatina sesta- nek vseh sadjarjev in živinorejcev, da bi se pogovorili o vseh teh problemih ter da bi po izmenjavi misli sprejeli sklepe, kako rešiti vsa ta vprašanja. Na sestanlcu pa .se Je videlo, da o teh vprašanjih razmišlja le nekaj frontnih funkcionarjev Ali bomo čakali in spali do popolne katastrofe in šele takrat za- čeli na novo gospodariti, ali pa bomo odprli oči in pravočasno preprečili bedo. ki nam preti? Naši prosvetni de- lavci nam žele pomagati s svojim zna- njem in svetovati h gospodarskemu na- predku. Pomislimo in — ee odločimo! -čec PISMO IZ PTUJSKE GARNIZIJE:* Bogato in plodotiio rotanko iirlienle Malce začudeno so gledali prejšnjo^ nedeljo proti večeru Ptujčani, ko so vojaki in oficirji nenadoma začeli hi- teti proti vojašnici. Mogoče je komu celo srce začelo prehitro utripati, ko* se je spraševal, kaj to pomeni. Oficirji 50 bili opasani in opremljeni z vsem,; kar je potrebno za pripravno stanje.' Sredi vojašnice so se brž uredile čete I in bataljoni. Precej radovednežev se jt zbralo okrog Vičave In opazovalo. • To je bil poskusni alarm, ali kakor pravijo v vojski: uzbuna. Kaj takega; naše vojaške enote večkrat dožive, le: vedno ne pade civilnemu prebivalstvu j tako v oči. Vojska mora biti vedno pri- j pravljena in čim več ima takih in po- 1 dobnih vojaških vaj, tem bolj je lahko I civilno prebivalstvo mimo. Ve. da ima | v svoji ljudski armadi zanesljivega in ' pripravljenega branilca naših meja in : razvoja. V nedeljo zvečer je poskusni alarm dobro uspel. Prej kot v pol uri Je bila ' ptujska garnizija na mestu v bojni '\ opremi. Komandant in komisar sta pre- gledala enote, pohvalila disciplino vo- : Jakov in njihovih starešin, zatem pa \ odredila, naj gre spet vsak na svoje , mesto. Alarma Je bilo konec — in ra- i dovednosti ter delne nestrpnosti tudi. » Prav je, da se malo pobliže zanl- \ mamo, kako žive naši tovariši iz ptu j- ! ske garnizije. Po ulicah cesto odmevajo \ njihovi koraki in njihove pesmi, ko v \ enotah že zsodaj zjutraj zapuščajo me- j sto, se opoldne vračajo in večkrat tudi j popoldne ali celo na noČ spet korakajo] na vaje. Kdor stanuje blizu vojašnice, ima v' vojnškem trobentaču Inhko zanesljivo j hudnko. ko vsako jutro trobi vstajanje.' Po nitrnniih opravkih kot so umivanje,; gimn^';Mka in zajtrk, so vse enote že po^trojene in kmalu zatem dežurni; oficir raportira komandantu Po dolo-; čenrm načrtu odide za tem vsaka enota j na svoj po«;el Vnjri5ke veščine obspgajo ; za vojake vvArt va^ od osnovnega ko- j rakanja in po7dr?ivljan'a, ko pride kot j re'<-n.iit v enoto, do z'^nletenih naoadal- i nih in obrambnih akcij — podnevi, po- j noči, nq takem in drugačnem terenu, v rairazličneiših okoliščinah in razno-i vr-tnib sestavah. \ 7a na^o armado prav gotovo ne velja j za«;t,Tre!o pravilo, da vojaku ni treba; nič mi?liti. ker co za to drugi tu Teme-| Ijito se mora v^ak vojak izuriti v roko-j van-u z orožjem, z raznimi načeli voj-: skovnnia, pa tudi za ostalo splošno] strokovno in poliMčno vzgojo je po-' skrbl^pno. Za to so določene navadno ponoldnnslre ure. Po kosilu imo vojska nočitek, no no- ^'^•ku pa je začetek nonoMr^.nskega d^la.' Najnrei so na «;'^orr«dti dnevne infnr- m<5ci'o o nn'vn7'^e'i''ih domnč^'h in med-; mrodnih »^("^odVih. Pot^m se zvr«tei kra.'^a politična predavanja z diskusijo,! teoretična priprava za vojaške vaje n^, slednjega dne in p>o potrebi še drugj vprašanja. Če bi se kako urico pomudili v ejy' izmed tukajšnjih enot, ki je n. pj' prejšnji teden obravnavala v političniii' urah življenje in delo maršala Tita, p^I tem bi spoznali, kako naši vojaki dobrj poznajo življenjsko pot svojega vrhov,' nega komandanta. Ali pa kako se z^,' nimajo za dogodke okrog Trsta in ob? soja j o nesramne iredentistične provoJ kacije. Upravičeno so vojaki, podoficirjj in oficirji ptujske garnizije sporočili' maršalu Titu za njegov rojstni dan, d,' budno spremljajo mahinacije Italijo it|! vzhodnih držav, zato pa so vedno pri,' pravljeni braniti naše koristi. i Pomudimo se še nekoliko pri našiij enotah. Saj je še toliko zanimivih po«' drobnostl iz njihovega življenja, da j,' nemogoče v kratkem sestavku vse opi,! .sati. Prav gotovo je poskrbljeno, da vo, \ jaki smotrno izkoristijo ves čas, ki gg' prebijejo v armadi. Znano je, da se po' odsluženju roka vračajo vojaki domov 8 širšim splošnim obzorjem. Ce nič dru.' gega, bi bil velik uspeh že odpravljanj«' nepismenosti. V ptujski garniziji se je' letos učilo pisati in brati 58 vojakov, ki' so obiskovali pet tečajev. Predstavljati' si je le treba, s kakim ponosom piše prvič domov vojak, ki se je pri služe. nju roka navadil pisati. Takih prime, rov Je precej in naša vojska je lah! se dra- ma dopsi^s in v kak=nib odnosih so rK<-h« m»^d »'•■bol ^e ie bile to že na letakih opuščeno. To bi mnogo pripo-, moglo k bolj.šemu razumevanju igr« Ob eventualni reprizi bi priporočal Igralcem, naj bodo nekoliko bolj glasn in naj izgovarjajo tekst bolj razločno Izredno so ugajali Boris Kočevar ko' Brett Marija Vese'ko kot Bella, ZdraV- ka Mastenova v vlogi Genevre. Fran' Kočevar v vlogi Marika in Marta Ka* ku5a kot Honv Pa tud- ostali igralci ^ svoje vloge dobro podali. -ko.' Ptul, 30. maia 1952 ^.PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 III. sektor gasilskih čet v ptujskem okraju je za Titov rojstni dan pokazal odlične rezultate svojega dela jja tretjem sektorju gasilskih čet, ki jema v glavnem področje občine Go- IriJca, je že nekaj časa bilo zelo ži- Mio. Posamezne gasilske čete so se Iripravljale na Teden gasilstva, ki se g vršil ob priliki 60. rojstnega dne .gršala Tita. Posebna živahnost in de- jvnost je vladala med člani v Mali ,jsi. ki so zgradili nov gasilski dom, ^en najlepših v okraju. 2c v soboto proti večeru so se zbrali , H/Iali vasi člani in članice vseh gasil- j5ih čet k skupni vaji, da še enkrat ,yed nastopom preizkusijo svoje spo- (jbnosti za skupni nastop v nedeljo, l5. maja. V nedeljo so se že kmalu popoldne ^feli zbirati gasilci iz vseh vasi. Prišli ^ z avtomobili, kolesi, bližnji pa tudi ^š. Ob 15. xiri je bil zbor pred novim ■asil.skim domom po četah. Poveljniki 'et so predali raporte rajonskemu po- veljniku tov. Znidariču Janku, ta pa je ,redal raport brigadnemu poveljniku 0. Horvatu Martinu. Preko 300 gasil- in gasilk je stalo v vrstah, ki so Iložno in strumno izvršili pozdrav. ;lavnostnemu delu je prisostvovalo tudi veliko število drugega občinstva, tako ja je bilo pri slovesni otvoritvi okrog iOO ljudi. Po uvodnih besedah poveljnika III. fektorja je pozdravil vse prisotne v inienu gasilske čete iz Male vasi tov. pignar, ki je analiziral potek dela od prvotnega sklepa leta 1949, ko so prve lopate začele kopati temelje, pa do da- pes. Med drugim je povedal, da gre jasluga Državnemu zavarovalnemu za- vodu za izkazano denarno pomoč in fostovoljnemu delu, ki ga je izvršilo lanstvo in prebivalstvo Male vasi. rsega prostovoljnega dela je bilo pravljenega preko 7000 delovnih ur, V imenu okrajne gasilske zveze je [estital k doseženim uspehom njen predsednik tov. Ogorelec Mirko, ki je f svojih izvajanjih najprej omenil, da li je gasilstvo izbralo kot svoj praznik tojstni dan našega velikega borca in uJitelja maršala Tita, ki ob tem dnevu jrikazuje uspehe svojega dela In bo s ikupnimi napori lahko premagovalo fse ovire za zgraditev sociallznaa v naši lovi Titovi Jugoslaviji. Čestital je ga- lilski četi za njene velike uspehe, ki |lh je dosegla kot ena najmlajših čet 7 ptujskem okraju in jih vzpodbudil : nadaljnemu delu pri graditvi in nstrajnem premagovanju težav, ki na- topajo pri tako velikem delu, kakor ga ' tem času opravljajo delovne množice )2Sih narodov. Ob tej poilikl so bila gasilcem, ki de- ujeio nad 10 let v gasilski organizaciji, zročene spominske značke — bakrene, tebme In zlate. Med mnogimi odliko- kncl sta bila tudi dva veterana, tov. pgula Martin in Zupec Alojz, ki sta jedina preživela 32 ustanoviteljev gasil- ce čete v Moškanjcih, ki le začelo s pvonm delovanjem leta 190(5 kot eno prvih društev v ptujskem okraiu s slo- venskimi povelji. Za na 45 let članstva (n dela v gasilskih vrstah sta prejela Ibakreno. srebrno in zlato značko. Na celem sektorju pa je bilo odlikovanih več članov, med njimi za 20- In 25-let- no delovanje, kar je dokaz, da so tudi ostale vasi kmalu pristopile k ustanav- ljanju gasilskih društev Otvoritvi je prisostvoval zastopnik Državnega zavarovalnega zavoda, ki je v svojem govoru med drugim povedal tudi to, da Državni zavarovalni zavod iz prispevkov, ki jih dobi od zavaro- vancev, vrača zopet del teh prispevkov našemu ljudstvu in to z raznimi pod- porami, kakor je to bilo tudi v Mali vasi. Želel je mlademu društvu v svo- jem novem domu veliko uspehov, ga- silska četa pa naj bo vzgled ostalim četam, kako se s skupnimi napori lahko marsikaj doseže. Po končanih govorih je predsednik Okrajne gasilske zveze odprl dom z že- ljo, naj bi ta postal novo žarišče kul- turnega in naprednega dela med ljud- stvom, kjer se bo lahko izpopolnjeval In vzgajal vsakdo, ki je pravi jugoslo- vanski patriot in ima čut do naše ljud- ske skupnosti. Oficieinemu delu je sledil skupen nastop članov In članic. Članice «o na- stopile z vajami z rutami z barvami iia|e troboipice. čl^ pa «> izvajali vaje z lestvo. Članic je nastopilo 57, ki so prav lepo in enotno izvajale vaje, ;iani pa pn 16 lestvah po 4 člane, ki so težke vaje spretno tn enotno izvajali. Med vsemi so se najbolj izkazali člani gasilske čete iz Moškanjc, ki so nasto- rnl i 4 lestvami 'n nm.if: - ,;r- "U člani. Oboji so želi od gledalcev sploš- no priznanje. Zaključek gasilskega tedna na III. sektorju je dokaz, kaj lahko dosežemo, če je organizacija v dobrih rokah, za kar gre zasluga poveljniku III. sektor- ja tov. Znidarlču Janku, tov. Kolenku Martinu za vežbanje s člani in Kolenku Tereziji za vežbanie s članicami, kakor tudi vsem članom gasilskih čet, ki so disciplinirano hodiU na vaje In kazali zanimanje za pravilno in dobro izvedbo. Organizatorjem proslave v Mali vasi gre vse priznanje za delo, ki so ga opra- vili, saj je lahko vsakdo videl, da Je bila celotna organizacija na taki višini in je lahko vsakdo iz te prireditve od- nesel najboljše vtise. Po vsem tem pa se je vršila veselica s plesom in srečo- lovom, ki je ob zvokih godbe na pihala iz Gorišnice razvedrila staro in mlado. e-ič Priprave in ukrepi, ki .jih je treba iz- vršiti v službi protiletalske zaščite — Sodeluj aktivno T h!5iii PLZ. »ključi se » tečaj hiSne PLZ. — Sodeluj pri cli,*enju podstrešja hiš« t katert stanuješ. — Sodeluj pri urejevanju hiSnega zaklonUča. — Prispevaj ta nabavo sredstev zatcmnjevanja stanovanja in stopniiča ter ga prehknsl. Priprave in ukrepi neposredno pred službo Pred alarmom — Pripravi zatemnitev stanovanja; če treba, zatemni v popolnosti svoje stanovanje. — Preikrbi s.i dovolj peska: na podstrešju, t stanovanju in na stopn:;;iu. — Pripravi dovolj vode za gašenje, napolni po- sode, kadi, sode itd, — PoskrtH tudi za druge samozaščitne mere v hisi. — Bodt na razpolago vodjj hiiat PLZ aH de- iurnemu. Na znak alarma — Umakni otroke z ulic in dvoriji«. — V stanovanju zaprl plin s ključem, ki se nahaja pri plinski uri. — Izklopi elektriinc naprave (kuhalnik, elek- trično pe4 itd.). — V pefeh in Štedilniku pokrij ogenj » pe- pelom, nato ga pollj z vodo. — Odpri vsa okna in vrata v stanovanju, razen vhodnih vrat. — Zapusti stanovanje in se umakni f zaklo- niJ5e. Ponoči — Zbudi svojo druiino, poskrbi, da se hitro obleče in Tzame tt pripravljena še potrebna oblačila. — Pomagaj bolnim, tenam, otrokom ia (tar£' kom. — Ne priitgaj luči t svoji hiit tn ne pusti, da jih prižigajo drugi, ako hijia ni zatemnjena. — 2epne svetilke, katere uporabljaš v zatem- njenem stanovanju, morajo biti zasenčene. Pri uporabi teh pazi, da je svetloba usmerjena na- vzdol io nikdar navzgor. — Vse ostaio de!aj kakor podnevi, T.^KOJ IN HITRO. — Ne glej skozi okno. K« ttodi na ulico in cesto. Cc si na nlicl — Vplivaj na druge, da se vsi frlmprej ia mirno umaknejo na prvo najprimernejic mesto ter pri tem dajo prednost otrokom, starčkom ia bolnim. — če si blizu doma, steči domov «t! pa $0 nmakni v najbliijo hlio. Bodi discipliniran, upu itevaj navodila vodje hišBe PLZ. — Umakni se hitro in prj tem pomagaj otro- kom. Ponoči ne uporabljaj svetilk, Tiigallc. sveft itd. Ko greš v zaklonišče, nesi § seboj: — vaJne listine, — denar in dragocenosti, — obrok suhe hrane. — toplo obleko in odejo, — steklenico s pitno vodo, — zdra\'i!a in sredstva za pomirjenje, — igrače za otroke. Obnašanje v zaklonišču — Pokoravaj «e navodilom vodje hišne PLZ in dežurnega. —- Ne hodi po zaklonišču, Ce ni potrebno, am- pak ostani mirno na mestu. — Ne kadi. — Varcnj z vodo. — Delaj vse tako, kakor da gre zares, kajti le tako bomo Ishko ngotofili, da je tu hlSna protiletalska za.lčita pripravljena. Zeaki alarmiranja Nalet sovražnih letal oznanjajo tile znaki: ALARM: Zavijojo!« ton v trajanju ene minute. P.tEKINrrEV ALARMA: Enolični ton, ki traja eno minuto. Kjer Je protiletahka zaJčita formirana na prin- cipu valkili enot. se znaJc alarmiranja načeloma ne objavlja, daje ie le znak „zbor", ki velja za vaške enote. Prebivalstvo pa se kljub tenti ravna smiselno po gornjih navodilih, čim zazna za pretečo nevarnost. Red in disciplina v hiSnt PLZ S hišno PLZ opravlja vodja hilne PLZ. Vodja hišne PLZ ima dolžnost, odgovornosti ia pravice, katere mu daje ,.Navodilo o organizaciji in izva- janju hišne PLZ". | Dolžnost voru. 4. Opozarjamo člane in podmladkar- je Rdečega križa, da čimprej poravna- jo članarino, kajti brez finančnih sred- stev tudi z najboljšo voljo ne bo mo- goče izpolniti planskih nalog. Cene na ptujskem trgu v sredo, 28. maja 1952 za kilogram, liter ali komad Privatniki: čebula 60, čebulček 70; čebula nova 40—50; česen stari 70; češnje 30—40; česen novi 50; fižol 40 do 50; gobe sveže 100; gobe suhe 300; grah v stročju 60—70; jabolka 60; ja- gode vrtne 150; jajca, kom. 6—7; krom- pir 10—12; kumare 100, kozlički, kom. 400—600; kis domači 20, korenje 30 dO 40; koruza 22; ržena moka 35; koruzna moka 30; ajdova moka 60; enotna mo- ka 50; surovo maslo 380—400, mleko 18 do 20; orehi 80; olje bučno 280; peter- šilj 50; piščanci, kom. 150—200; perutni- na, kom. 300—400; proso 40; por 30; redkvica, šopek 5; rž 30; pšenica 45; solata berivka 18—25; špinača 50; ko- ruzni zdrob 40; kislo zelje 25; zaseka 220 dinarjev. Trg. podjetje Rožnik: ječme- nova kaša 45; prosena kaša 30; fižol 35—43; krompir 8; grašica za kokoši 26; pšenica 40; ajdova moka 60; bučno olje 225 dinarjev. Mestna ekonomija: ječmenova kaša 40—50; prosena kaša 30—40; nova čebula 40; novi česen 50; glavnata solata 18; mleko 18; kis 20; redkvica, šopek 5 — sadike: paradižniki, kom. 1,50; zelje, kom. 1; paprika 1; ohrovt 1 dinar. Drž. posestvo Dornava: sola- ta glavnata 18; krompir 10; koleraba 20; kumare 90; fižol 30; čebula 30; česen 40; peteršilj 20 — sadike: paprika, kom. 1; paradižniki, kom. 1; zelje, kom. 1 din. fonatis po »Slovenskem poročevalcu« « dne 27. maja 1952. Takega hujskanja smo siti Slovenski duhovnik obsoja protidržavno delovanje škofa Vovka in kompanije i Kot aktiven duhovnik ljubljanske iikofije tudi jaz prejemam mesečne . ^krožnice ljubljanskega ordinariata, po paterih bi se naj ravnal v dušnem pa- 'tirstvu. Tako sem prejel tudi začet- I ^0 mmaja 1952 uradno okrožnico, v ka- je daljše latinsko navodilo o zu- .^^njem izpovedovanju vere v današ- 1 JJ^m času, o katerem piše tudi 20. t. m. .^predsednik vlade LRS v »Borbi«. !^^r se z nmogimi izjavami tov. Breclja. ! astl z njegovimi zadnjimi tremi od- '^vld, popolnoma strinjam, čutim ' ^Ižnost, da tudi Javno povem svoje .^^^je o teh zadnjih Vovkovih navo- •.9^žn:ca poudarja, da naj se verni j^avljani ne boje tn naj neustrašno ' ^^^o izpovedujejo svojo katoliško ' .j,^o in je ne taje v nobenem slučaju. IjI^ naj vrše javno v besedi in dejanju ^ se ne boje pri tem nobenih neprilik, . /^Sanjanj, persekucij. Nihče naj se ne i w^ Prisiliti, da bi priznaval, učil in ^ j:|^Pagiral kakršenkoli ateizem, ne • v . ne v javnosti, ne v službi. Sploh : ,^ smejo naši državljani priznavati, {ij^ieti in propagirati kakršnega koli : ^ l^titnega, socialnega ali kulturnega ■ tfjpf^a, ki teoretično ali praktično te- ' H^';i na nekem ateizmu, torei tudi ne ^Jo tpiejeti in podpirati naše nove državne In družbene ureditve, kajti iz okrožnice Je razvidno, da je naša poli- tična ureditev brezverna. Nihče ne sme opuščati praznovanja riedelj in tudi za- povedanih praznikov, četudi so neka- teri že dolgo v javnosti odpravljeni, naj torej n. pr, danes na Vnebohod praznuje in pusti delo. Vsak naj pošilja otroke k veronauku, čeprav Je drugač- nega naziranja. Sicer pa drugi svetovni nazori za okrožnico sploh ne obstajajo in se menda ljudje priznavajo k njim le iz strahu, zaradi škode, ki bi jo utr- peli, velikega nasilja, neštetih neprilik. Za vse to so dolžni doprinesti tudi he- rojska dejanja, to se pravi, so dolžni se junaško upirati vsem ukrepom naše ljudske oblasti, se dati zapreti, kazno- vati, zapostavljati, metati iz služb itd. Na koncu dodaja okrožnica navodila spovednikom, kako naj uče ljudi dvo- ličnosti, kako naj skrbno In tajno huj- skajo dalje ter svetujejo ljudem, kako naj v duhu pokore še naprej trpe te strašne neprilike, kako naj vsaj doma vrše svoje verske dolžnosti, če se jih že javno ne UT>ajo itd. Sploh so p)o okrož- nici razmere strašne, nasilje nezasli- šano. Nam duhovnikom na župnijah so motivi okrožnice neznani in se čudimo, kje vladajo take nezaslišane razmere. Iz vsakdanje prakse vidimo, da nemo- ' teno opravljamo svoje dušnopastirske posle, večkrat tedensko poučujemo ve- i rouk, vršimo redno svoje bogoslužje, I prirejamo križeve in druge procesije, ^ delimo svete zakramente, beremo šmar- ; niče, prejemamo mesečno gmotno pod- poro od oblasti, želimo pa tudi biti; lojalni do svoje narodne oblasti, mo- limo zanjo in ji želimo vse dobro pri' njeni graditvi boljše bodočnosti. Veseli [ smo, da nI več starih vaških izkorišče- j valcev, socialne bede, da ni brezposel- ' nih, da oblast ljudi odvrača od popi- ' vanja v gostilnah, da je mnogo manj ' pijančevanja, nemorale, pravdanja in i prcpirljivosti, kot Je bilo to v nekdanji: Jugoslaviji. Prepričani smo, da se bodo ^ uredila tudi vsa ostala nesoglasja. \ Razumemo tudi, da žive na svetu ljudje različnih nazorov in prepričanj in sku- Aamo tudi v tem oziru najti pravega takta in medsebojnega spoštovanja. V tem oziru nikomur ne grozimo, se nad^ njim ne maščujemo, ga ne sovražimo,' ker vemo, da prisiljena stvar ni dobra. Ko smo te dni čitall, v kaki nevar- ^ nosti je slovenski živelj, slovensko duš-; no pastlrstvo v Trstu, smo se 2 veseljem^ priključili resoluciji Cirilmetodijskega' društva, da se Trst ne sme priključiti' na novo fašistični Italiji, temveč novi, demokratični Jugoslaviji. To akcijo smo \ podprli tudi kot člani Osvobodilne! fronte. V tej Fronti je tudi večina na-j ših faranov, ki se v njej prav takoj udejstvujejo kakor druge svetovnona-| zorne skupine. Mi pa tudi svojim ver- nikom neprestano dopovedujemo, da so i po četrti božji zapovedi dolžni spošto-i vati ne le starše, temveč tudi zakonito; oblast -n delati za njene interese, da; naj podpirajo njeno prizadevanje za! zgraditev boljšega socialističnega go- spodarstva, naj se trudijo za njeno var- nost, naj vestno plačujejo davke in da- jejo oblasti čast. kot nas uči naša vera, zlasti apostol sv. Pavel. Zato so po mojem mnenju motivi te okrožnice zlonamerno izmišljeni in ni- kakor ne odgovarjajo dejanskemu sta- nju. Naši verski predstojniki pač ne poznajo našega položaja, naših potreb, pa jih menda po toliko letih tudi niso hoteli six)znati in priznati. Ne marajo se podrediti težnjam svojega ljudstva in raje nasedajo sovražnim vatikan- skim političnim navodilom. Namesto da bi po svoji službeni dolžnosti pravilno informiran avo.e i!...c!.v:,cne. ne čutijo 'ir^j'.' -'•'^'^•pf-' r - -^-^^ in državli —" zavesti in se niti najmanj ne upirajo direktivam, ki ne odgovarjajo resnici in so v škodo veri in ljudstvu. E>uhovnik, ki je zvest svojemu na- rodu in ljudstvu, se pri tem nehote spomni bližnje preteklosti. Kje ste bili, visoki gospodje, tedaj, ko so naše ljud- stvo in njegovo vero zatirali nekdanji velikosrbski režimi, ko so bila prepo- vedana vsa naša društva, ko smo mo- rali skrivati celo našo zastavo, ko je ljudstvo zdihovalo v bedi, dražbah in brezposelnosti, ko niso imeli niti obleke za cerkev in prvo sv. obhajilo, ko niso imeli sredstev, da bi se dostojno poro- čili, ko ni bilo socialnega skrbstva, ko mnogi niso bili deležni socialnega za- varovanja. Kje ste bili takrat, ko je kapitalizem izžemal množice proletar- cev, ko je kopičil vnebovpijajoče grehe in jim odtrgoval krvavo zaslužene i>are. Kje ste bili takrat, ko je prišel strašen nacionalsocialistični in Italijanski oku- pator, presanjal naše duhovnike in pre- povedal vsako slovensko bogoslužje? ' Ali ste takrat izdajali slične okrož- nice proti nacionalsocializmu, ki je tep- tal temeljne človečanske pravice in dosledno uničeval vsako pozitivno krščanstvo? Ne samo, da ste molčali, ampak ste celo izdajali pastirska pis- ma, v katerih ste svarili verne sloven- ske množice, naj se ne udeležujejo bo- goslužja in prejema svetih zakramen- tov, ki jih dele partizanski duhovnik;. Se več! Suspendirali ste duhovnike, ki so se borili za nacionalne pravice svo- jega naroda, in stali ob strani svojemu vernemu ljudstvu v najtežjih časih. Kje ste bili takrat, ko se je ljudstvo, ko so se naši verniki dvignili v oboro- žen odpor, v katerem so pregnali oku- patorja in tudi zmagali? Ali ste bili ta- Icrat na strani ljudstva, ali pa ste bili na strani pete kolone, kapitalistov, bele garde in bi še danes radi, da bi se po- vrnile tiste razmere? Ali niste ravno vi s tem zakrivili, da so se mnogi od- vrnili od cerkve in postali drugačnih nazorov? Ali ni zaradi brezbrižnosti vas, višjih cerkvenih predstavnikov, zaradi socialne brezbrižnosti škofov in Vati- kana moral vzeti vso iniciativo za re- šitev delovnega ljudstva v svoje roke od vas toliko klevetan marksizem In komunizem, ki je bil nekoč tudi krščan- ski ideal, danes ste ga pa vi izdali. Ali ne bi bili tudi vi dolžni vse to razu- meti, se z ljudsko državo sporazumeti ter nam tako na terenu delo omogo- čiti, ne pa nas še naprej neprestano hujskati in nam dajati nemogoča na- vodila? Res se toliki vaši zaslepljenosti ču- dimo, vašega hujskanja proti naši za- koniti oblasti smo pa siti in ga odločno odklanjama -a- Stran 4 *PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 30. maja 1952 Odgovori dopisnikom Cirkulane (T). Ravnateljstvo DOZ za LR Slovenijo nam je poslalo odgovor na Vaš članek v št. 16 »Ptujskega ted- nika« pod naslovom »Ni mogoče gasiti brez vode« v sledečem: Obrnili smo se na Ministrstvo za no- tranje zadeve, Upravo ljudske milice v Ljubljani, katera nas je opozorila na Uradni list FLRJ št. 14-101/46 glede obveznega navodila za obrambo pred požarom in se glasi čl. 11 kakor sledi: »Mestni, oziroma krajevni ljudski odbor skrbi, da je v njegovem kraju vedno zadosti vode za gašenje požara. V krajih, kjer ni naravnega ali lahko pristopnega dotoka vode, pripravi ljud- ski odbor potrebno število vodnjakov, cistern, vodohramov ali mlak in skrbi za to, da se vdržujejo v dobrem stanju. Prav tako pripravi mestni, oziroma krajevni ljudski odbor, kjer je to mo- goče, potrebne dohode k izvirom vode in jih vzdržuje v dobrem stanju. V krajih z vodovodom se morajo na pripravnih mestih zgraditi hidranti«. Kar se tiče sredstev DOZ-a za po- žarno preventivno službo, se ista raz- deljujejo sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve in republiško gasil- sko zvezo. Prosimo, da vzamete naSe tolmačenje na znanje! Jurovci (AS). Vaš članek o Rozman Ivanki je st\mr zasebne tožbe prizade- tih. Pr k Članku »Usuel koncert t>rof. Trosta« v Ptuju Pisec članka o uspelem koncertu prof. Trosta v Ptuju, objavljenem v »Ptujskem tedniku« dne 16. maja 1952, ugotavlja, da je vodstvo pogrešilo, ker ni poskrbelo za večjo dvorano, da bi lahko prisostvovalo koncertu še več poslušalcev. K tel izjavi si dovoljuje vodstvo po- jasniti, da 1. dvorana nI bila zasedena do »zad- njega kotička« in bi moglo koncertu prisostvovati še najmanj 30 poslušalcev, 2. dvorana Glasbene šole je za klavir- ske in komorne koncerte najprimernej- ša, je akustična in v njej se nahaja najboljši instrument, 3. tudi kar zadeva ventilacijo dvo- rane, je vodstvo napravilo vse, kar je v danih prilikah možno. Za tatvino dvokolesa šest mesecev zapora Bukovci, 26. maja. V jeseni leta 1931 je bila izvršena tatvina dvokolesa iz- pred poslovalnice KZ Bukovci i>o ne- znanem storilcu. Kolo je bilo last Ko- stanjevca Janeza, predsednika KZ 3u- . kovci in je istega za kratek čas pustil "pred poslovalnico nič slabega sluteč. Tatvino je storilec izvršil v večernih urah neopaženo, kljub temu, da je bilo dvorišče razsvetljeno. Kot se je že ujel marsikdo v zanko, tako se je tudi naš Zemljarič in to na takšen način kot si niti sam ni pred- stavljal. Zaradi nepravočasno plačane- ga davka so izvršili pristojni organi ori dolgoprstem Zemljariču Janezu iz Bu- kove štev. 153 transferacijo in zraven drugih predmetov mu tudi zasegli (za- rubili) ukradeno dvokolo, katerega je naknadno eden izmed prisotnih spoz- nal, da je last Kostanjevca. Razni izgovori Zemljariča, da mu ;e kolo pripeljal nek nepoznani moški it» ga pri njem shranil, kakor tudi pozneje, da ga je sam našel v obcestnem jarku ter ga zapeljal domov in ga uskladiščil, mu niso nič pomagali, postal je skup- no z ukradenim dvokolesom predmet preiskave. Zemljaričevo lažnjivo pričanje orga- nom LM in razna pojasnjevanja so ga pripeljala v protislovja in je pod težo dokazov nazadnje le priznal svoje nič- vredno dejanje. Zaradi odvzemanja in prilaščanja tuje lastnine mu je okrajno sodišče v Ptuju odmerilo šest mesecev zapora. Vic. javni M^ini mm pliiilie Mm Mi Učenka violinskega oddelka Hlupič M arija In klavirskega oddelka Šepec Bo)(a V dneh 3., 4. in 7, junija bodo ob 19.30 v dvorani Glasbene šole v Ptuju nastopi učencev imenovane šole. Nastopili bodo: Mladinski pevski zbor, Mladinski orkester in solisti klavirske- ga in violinskega oddelka ter oddelka za čelo, klarinet in rog. Glasbena šola vabi vse, ki se zani- majo za glasbeno vzgojo in uspehe na- šega naraščaja. Uprava ŠPORT Drava (Ptuj) : Kovinar (Mbr.) 6:1 (2:1) Maribor, 25. maja. (-ik). V prvi prvenstveni nogometni tekmi za Titov pokal je danes ptujska Drava visoko porazila Kovinarja iz Maribora na nje- govem domačem igrišču. Drava je da- nes sijajno zaigrala, predvsem napada pa tudi obramba se je dobro odrezala. Gole za Ptujčane so dosegli Ladinek 3, Sirec II. 2 in Goričan 1. Takih tekem, kot je bila ta, si želimo tudi v Ptuju in pričakujemo od Drave, da bo tudi v na- daljevanju prvenstva tako igrala. Drava (Ptuj mid.) : Kovinar (Mbr. mld.) 2:3 (0:1) Ptuj, 25. maja (Po-). V drugi po- vratni nogometni tekmi so morali mla- dinci Drave podleči borbene j šim Ko- vinarjem iz Maribora z minimalnim rezultatom 2:3 (0:1). Kovinarji so vodili že 3:0, ko se je Sircu III posrečilo, da je dosegel oba gola za domače igralce. Mladinci Drave danes niso pokazali te- ga, kar znajo. Drava (Ptuj pion.) : Kovinar (Mbr. pion.) 0:0 Maribor, 25. maja (to-). V jired- tekmi k tekmi Drava : Kovinar sta se srečali pionirski moštvi obeh klubov. Igra je bila zelo zanimiva. Ptujčani so prevladovali, vendar se je borbenejšim Kovinarjem posrečilo, da so obdržali vsaj eno točko doma. RK Drava (Ptuj) : RK Branik (Maribor) 5:13 (2:6) Maribor, 25. maja (čn-). V pred- tekmi k glavni tekmi Nafta : Branik sta se srečali rokometni ena j stori ci Ptujčanov in Mariborčanov. Po tehnič- no boljši igri so zmagali Branikovci z visokim rezultatom 5:13. Za Dravo so dali gole: Vihar 3, Hauber in Horvat pa po enega. V obrambi se je izkazal Per- nat, v napadu pa Vihar. Železničar II (Maribor) : Aluminij (StrnišCe) 2:0 Maribor, 25. maja 1952 Kakor vsako leto, tako so se tudi letos pričele tekme za pokal maršala Tita. Prvi nasprotnik SK Aluminija je bil Železničar II Maribor. V prvem polčasu je bila tekma enako- vredna, toda Železničar je bil bolj uspe- šen pred golom in zaključil pr\'i pol- čas z 1:0 v svojo korist. V drugem delu igre je bil v rahli premoči Že- lezničar II; Aluminij se je podal na to srečanje precej oslabljen vsled bo- lezni nekaterih igralcev. Toda boril se je precej požrtvovalno, ogrožal nasprot- nikova vrata, toda smola, ki se že zad- nji čas drži tov. Marjana Berliča je ta, da je dosti žog poslal mimo ali preko gola namesto v mrežo. Drugi gol, kl je padel v korist Železničarja, je za- krivil vratar Aluminija sam. Najboljši mož na polju za Aluminij je bil tov. Ljubo Hanzel. S to igro si je Železničar II osigu- ral nadaljnje tekmovanje za pokal maršala Tita. Nesreča nikdar ne počiva... (Primeri med 19. in 26. majem 1952, ki jim je nudila pomoč ptujska bol- nišnica) Martin pri Vurberku: Majninger Am- brož je dobil po nesrečnem naključju pri delu na mostu 24. maja poškodbe na glavi in hrbtu. Placar: Jerič Terezija si je 26. maja zlomila nogo pri padcu. Vidava pri Ptuju: Francu Majceno- vlču je padel 21, maja pri naklada- nju hlod na nogo in mu jo poškodo- val. Nova vas pri Ptuju: Vinko Brenčič si je 25. maja po nesrečnem naključju poškodoval nogo. Domava: Martin Cigula si je 24. ma- ja zlomil nogo pri padcu. Brezovec: Danica Drakšič si je 22, ma- ja zlomila nogo pri igranju. Ormož: Vladko Puklavec si je 24.. maja pri igranju v šoli poškodoval ključnico; 3-letna deklica Filipina Horvat pa si je 26. maja pri padcu po stopnicah zlomila ključnico. Pavlovski vrh: triletna deklica Zlata Vogrinec si je 19. maja pri padcu z mi- ze zlomila ključnico desne rame. Pušenci: Franc Pongračič si je 25. maja pri padcu na cesti zlomil desnico v zapestju. Obrez: Luknar Bogomil se je 24. ma- ja ponesrečil in dobil poškodbe na gla- vi, rebrih in rokah. HajndI: Ivan Brodnjak si je 24. ma- ja pri nakladanju drv zlomil nogo. Cirkovci: Franc Lačen si je 24. maja pri igranju v šoli poškodoval ključ- nico. Jablane: Justini Ekart je 21. maja po neprevidnosti neki deček pri sekanju drv odsekal prstajpec in sredinec desne roke. Dolena: Marija Bele si je 23. maja pri padcu z lestve zlomila nogo v ko- lenu. Zg. Hajdina: Marjan Emeršič Je 21. maja pri nakladanju dobil roko med hlode, ki so mu jo poškodovali. Obvestilo i Članstvo OF obveščamo, da bo na novo urejena čitalnica in pisarna OF Breg v zadružni zgradbi na Zg. Bregu odprta vsak četrtek med 17. in 19. uro. Poleg knjižničarja bo v svrho more- bitnih pritožb in pojasnil v tem času članom na razpolago po en odbornik OF. Odbor VABILO v nedeljo, dne 1. jtmlja priredi Kme- tijska zadruga Lovrenc na Drav. polju KONCERT združen z otvoritvijo zadružne gostilne, s pričetkom ob 2. (14.) uri popoldne. Okrajno gledališče Ptui Sobota, 31. maja, ob 20. url: VESELI SPORED. Nedelja, 1. junija, ob 15. uri: VESELI SPORED. Med drugimi, smeha pol- nimi točkami vas bosta zabavala tudi Marulek in Mat jašek z novim prle- škim gučem. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 15. do 17. ure, v nedeljo od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. MESTNI KINO PTUJ V kratkem bomo predvajali celo- večerni dokumentarni film »Doku- menti dobe«, ki ga je izdelal »Jadran- film«. Film obsega zgodovinski oris od leta 1900—1945. Ker je film velike zgo- dovinske vrednosti, priporočamo šolam, sindikalnim kolektivom in vsem, da si ga ogledajo. Predvajanje filma bo pra- vočasno najavljeno. Uprava ★ Od 3. junija do 6. junija: franc. film »ROŽNATO ŽIVLJENJE«. Od 7. junija do 9. junija: angl. film »TRGOVINA S STARINAMI«. Od 10. junija do 12. junija: angl. fUm »NJIM PRIPADA SLAVA«. Ti SO imeli srečo! 13 delavcev majšperških tovarn je kupilo kolektivno 50 srečk državne lo- terije zadnjega kola ter zadelo na eno srečko 200 000 din, na drugo 10.000 din ter še nekaj manjših dobitkov. Ko jim je v sredo, 28. maja t. 1. za- stopnik drž. loterije izplačal dobitke v gotovini, presrečni igralci niso mogli trditi, »da niso imeli sreče«. Prepoved obiranja lipovega cvetja Kmalu bodo začele cvestl lipe in s tem nastopi sezona za nabiranje lipo- vega cvetja. Po vseh javnih nasadih so bila ob teh prilikah vsako leto drevesa silno poškodovana. Da si taka drevesa opo- morejo, je letos obiranje lipovega cvetja po vseh javnih nasadih območja mesta Ptuja, to je v parku, vseh drevoredih proti kolodvoru in v Ljudskem vrtu strogo prepovedano. Kdorkoli bo pri obiranju cvetja na teh prostorih zasačen, bo kaznovan z globo do 500 din. Zaradi tega naprošamo starše, da po- uče svoje otroke, naj nabirajo lipovo cvetje izven območja mesta Ptuja, da se izognejo nepotrebnim neprilikam. MLO Ptuj. OBVESTILO Studijska knjižnica obvešča izposoj, valce knjig na dom, da zopet posW od 20. maja 1952 od 8. do 12. ure. Cit^f niča pa bo odprta za obiskovalce 10. C ni j a 1952. Upravg POZIV POZIVAVA otroka in njune starše, l sta nama 4. maja t. 1. izpred zadv^ ne gostilne na Tumisču pri Ptuju o,j" peljala 2 moški kolesi (rdeče In črn^J da nama kolesi vrneta najpozneje I 7. junija 1952. Obenem naprošav, osebe, ki jim je o tema fantkou^ karkoli znanega v zvezi z gornjo tat, vino, da nam to sporočijo in na^ tako pomagajo iz nastale škode. prp,j vsem pa prosiva za naslov moškeg, ki je ta fantka vprašal: »Vaju ne b, strah domov?« Jamčiva za tajnoj informacij. — Cmenšek Matevž j, Marjeta, Dražend 35, p. Hajdina. 31. kola državne loterije so že v pro daji v vseh ptujskih trafikah. Žrebanje bo 18. in 23. junija 1.1 Po novem načrtu je odslej glavna pre mija »samo« pol milijona, zato pa j| povečano število manjših dobitkom tako da garantirano zadene vsaka f( trta srečka! — Igrajte na sistem de setih srečk, k! imajo zaporedne koncu številke od O do 9. Tako zadenete garaj, tirano DVA DOBITKA! MALI OGLASI STAREJŠA PISARNIŠKA MOC, res na in vestna, sposobna samostojneg; knjiženja v knjigovodstvu, želi me' njati službeno mesto. Cen j. ponudbt pod »Starejša« na upravo lista, PRODAM GEPELJ, v zelo dobrem sta. nju. Ceh Gera, Domava 19, p. Moš- kanjcl. SIVA JOPICA je najdena na stopnical MLO Ptuj. Dobi se pri kurjaču MLQ PRAZNO SOBO s posebnim vhodon išče starejša, mirna nameščenka. ^ nagrado nudim dnevno časopisje Vprašati v podružnici »Slovenskegi poročevalca« v Ptuju. MOSKO KOLO prodam. Podvincl 62 ABONENTE na dobro domačo hrano sprejmem. Vprašati v upravi. OPOZARJAM vsakogar, ki bi razšfrja o meni neresnične vesti v zvezi Cafuto Marijo, da ga bom sodno pre ganjal. Marin Janez, Ptuj, Trubar jeva ul. 4. VDOVA SREDNJIH LET želi spoznanj z upokojencem v svrhu skupnega go spodinjstva. Naslov v upravi. PRODAM ELEKTROMOTOR 5 PS plato voz, nosilnost 1500 kg, in eno vprežni garčnik. Brus Martin, Ptu; Zg. Breg. Kako bomo zatirali jabolčnega zavijača? Ing. Zoreč Egon Sadno drevje je nedavno odcvetelo, lepo kot že dolgo ne. Ako ne bo kakih vremenskih nezgod, se nam obeta do- bra sadna letina. Dolžnost vseh, kl se bavijo s sadjarstvom, bo, da ohranijo plodove pred različnimi zajedavd, a posebno pred jabolčnim zavijačem, ki nam včasih uniči več kot fkjIovIco pri- delka. Mislim, da jih ni mnogo, ki ne bi poznali drobnega »črva« v predčasno odpadlem jabolku!? Ti »črvi« so ličinke, gosenice drobnega metuljčka, jabolčne- ga zavijača. Napada jablane kot tudi hruške, a celo slive. Metuljček meri približno 1 cm, prednja krila ima siv- ka stomodra ter pisana s temnorjavimi marogami kovinskega sijaja. Ob kon- cih prednjih kril se vidi značilna rdeče- rjava lisa. Metuljčki letajo maja in junija me- seca (prvi zarod) v somraku in ponoči, ko samice znesejo 30-60 jajčec, na drobne plodove, po večini na vsak plod le po eno, najraje ob muhi ali peclju. Iz .lajčec se v nekaj dneh izležejo drobne ličinke, ki se zagrizejo v plodove, do pc^čišča, ki ga razjedajo. Ličinke so mesnatordečkaste barve. Napadeni plo. dov: zaostaiajo v rasti, prisilno dozorc- vdio in predčasno odpadajo. Nanjihopa. žamo luknjice, skozi katere ličinka izloči iztrebke, okoli teh luknjic lupina pordeči. Včasih obišče ena ličinka dva do tri plodove. Ko čez 3—4 tedne ličinka od- raste, zapusti plod, se po tanki nitki spusti navzdol ter si poišče varnega za- vetišča, največkrat pod staro skorjo, kjer se zaprede v beli mešiček, v kate- rem se zabubi; iz bube se razvije me- tuljček. Pri nas imamo po večini dva zaroda tega škodljivca, in se metuljčki dru-. gega zaroda pojavijo običajno koncem julija ali v začetku avgusta, tako da v tem času moramo računati z novimi okužbami plodov. Samice polagajo svoja jajčeca na plo- dove, kl so sedaj že precej debeli. Do- rasle gosenice tega zaroda izležejo v jeseni iz plodov ter se zapredejo kot one prvega zaroda v raznih skrivali-, ščih, posebno tudi v sadnih shrambah in skladiščih, kjer prezimijo in se šele spomladi zabubijo, iz bub se kmalu nato razvijejo metuljčki. Predvsem v toplejših vinogradnih predelih moramo pri nas računati z dvema zarodoma tega škodljivca, najvažnejše pa je, da uporabimo v čim -večji meri prvi za- rod Kot te povedano, so izgube. Ici jih utrpi na.še sad.iarstvo vsako leto radi jabolčnega zavijača. občutne, zato nujno potrebno, da tega škodljivca pra- vočasno in učinkovito zatiramo. Načini obrambe in borbe proti temu škodljivcu so razni. Uničimo ga lahko v veliki meri s temeljitim snažen jem in čiščenjem sadnega drevja, ko ga s strguljo ali žično ščetko uničimo v nje- govih zimskih skrivališčih pod staro skorjo, lubom, lišajem in po razpokah, deloma ga pa pokončamo tudi z zim- skim škropljenjem. Najuspešnejše ga zatiramo s poletnim škropljenjem, pretežno z raznimi ar- zenikovimi sredstvi in pripravki. Ker v poletnem času škropimo sadno drevje tudi v obrambo proti škrlupu in dru- gim gljivičnim boleznim, uporabljamo po večini takšna škropiva, ki so isto- časno učinkovita proti škrlupu In go- senicam jabolčnega zavijača in drugim objedačem, to so talcozvana kombini- rana škropiva, ki si jih sestavimo sami tako, da običajnim škropivom (bordo- ški žvepleno-apneni brozgi) dodamo arzenikove pripravke. Prejšnja leta se je pri nas pripvoročal in tudi že dobro udomačil apneni arzenat — Arezin-Me- ritol. Usi>ešno se uporablja Nosprasit v H—Vi^h raztopini. Zelo dober je svinčen arzenat znamke »Grasselli«, ameriški proizvod, fin rdečkast prah, ki ga s pridom uporabljamo kot doda- tek žveplenoapnene ali pa J^^/o bordo- ške brozge. Škropivo pripravimo najboljše tako. da v manjši posodi svinčeni arsenat dobro premešamo z manišo količino že na običajni način pripravljeno žvepleno- apneno oziroma bordo^ko brozgo, ter to zmes nato polagamo vlijemo v ostalo b^Dzgo in dobro premešamo. Ker so arz^^^ati strupi moramo bitij z njimi zelo previdni. Ravnati se je treba po navodilih za uporabo svinče- nega arzenata, ki naj ga vsak zahteva ob nabavi tega sredstva. Da prepreči- mo »črvivost« plodno, je treba jablane in hruške škropiti z arzenikovimi sred- stvi, dva- do trikrat, in ko škropimo prvič kmalu potem, ko drevje odcvete, drugič 2—3 tedne pozneje, ko so plo- dovi dosegli velikost oreha, a po po- trebi, posebno če je deževje škropivo izpralo, škropimo kmalu nato še tretjič. V vsakem slučajii pa morajo biti škrop- ljenja z arzenikovimi pripravki kon- čana 4—5 tednov pred obiranjem plo- dov. Za prvo škropljenje jablan ter hrušk po cvetju uporabljamo praviloma le 20/0 žvepleno-apneno brozgo z dodat- kom 40 dkg svinčenega ali apnenega arzenata Za bordoško brozgo je sadno drevje v tem času zelo občutljivo. Ce pa se le odločimo za škropljenje z bor- doško brozgo, jo uporabljamo le v K—Vi^k In raztopimo z dodatkom 40 dkg svinčenega ali 30 dkg apnenega arzenata. V kolikor imamo na razpo- lago Nosprasit, ga uporabljamo v K-^/o in vodni raztopini. Za drugo škroplje- nje po cvetju, ki je za zatiranje ja- bolčnega zavijača najvažnejše, uporab- ljamo za jablane in hruške ista škro- piva v istih gostotah, kot pri prvem škropljenju po cvetju, vendar radi ne- varnosti užigov bordoško brozgo sedaj raje sploh ne uporabliamo. Tretje škroDljenje po cvetju izvršimo z istimi sredstvi kot -e navedeno za prvo škrop- lienie po cvetju. To tretje škropljenje iz\'aj?!mo posebno v slučaju, če dru.gi zarod jabolčnega zavijača močno na- stopa Z navedenimi škropivi se obra- nimo ne le jabolčnega zavijača, škrlup In drugih glivičnih bolezni, temveč ^ tudi mnogih drugih zajedavcev, p' sebno raznih gosenic. Pri poletnei škropljenju sadnega drevja je trel paziti na to, da se škropivo razdeli čim finejših kapljicah po vseh zelenj delih, posebno še po plodovih. Škropi je treba s finim razprsilnim — z mo' nim pritiskom. Drevje je treba takof koč zam.egliti, škropivo ne sme kaplji z drevja. Tudi ne škropimo ob najhuj vrožini — sončni pripeki in po 7fi vetrovnem vremenu. Najboljše opf' vimo škropljenje ob oblačnih dnev brez vetra aH ob zgodnjih jutranj ter iMjznih popoldanskih urah. Pol' škropljenja je tudi priporočljiv nač zatiranja gosenic jabolčnega za\nia' lov v pasti (lovni pasovi) iz valovi lepenke, slame ali sena, ki jih na deti navežemo sredi meseca junija 1 m ' tal. Sredi julija jih pregledamo ter § senice, ki so si pod njimi poiskali 2' vetja, uničimo. Pasti snamemo oktob meseca, ko pod njimi najdemo mnol ličink drugega zaroda, ki jih uničili' Delno uspešen je tudi lov metuljčk' jabolčnega zavijača v posode z vap z vodo razredčeno sladkano pivo. sadt vec, vino ali kakšen drugi sadni sO Od časa do časa te nalovljene n^' tuličke odstranimo in jih posebno ' dežju na novo polnimo. Tudi odpa^ črvi ve plodove je treba zbirati še p^^ no jih gosenice zapustijo. Dobro je ' včasih drevje potresemo, da odpad^ črvlvi Dlodovl. Ce se bomo teh i^' dr-^ali. bomo nedvomno dvignili sa^^ pridelek. Domači kot tudi tuji trg tudi v bodoče za^-^—-'tt, jpi^-'- okusnejše sadje. limedtshe zadrage, hmede. hmeChe nosoodlnte pozor Letošnja slana je uničila precejšnji del posevkov buč. Se je čas, da p« novno zasadite bučnice In nadoknadite, kar vam je uničila slana. Kmetijske zadruge! Izdajte potrebnim bučna in sončna semena iz zalfl zamenjave. Kmečke gospodinjel Zasadite čim več oljaric in predvsem pa buč, ker J še čas. Tovarna olja Slov. Blsirie^