teto XXIII. TRGOVSKI LIST Številka 8. Naročnina za Jugoslavijo: — -go« rasas. mm »jf HHnffiEV »n KB H 'nn nw Uredništvo • T inbllnm. celoletno 180 din (za ino- M gEMT J® M _ M H| M ■ M ■ Gregtč bulica 23 tTi zemstvo: 210 din), za'/* leta MB M@j ¥,%. TOBff''« B^l BRK® H| H feV H oregoicicevaulica 22. Tel. 90 din, za Vi leta 45 din, «2 BS ’«Wi!P '*m#' W ^ W OM • S. J M S' KraMta * .... . Plača la toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Izhalc vsak p°nedeliek> sredo in petek Ljubljana, sreda 17. januarja 1940 rpn posamezni ««C|| W,en Številki din ■ Pozabiien interes davkoplačevalca Živimo v času stiske, ko je povsod trda za denar. Iz vrst davkoplačevalcev prihajajo zato neprestano opomini, da je davčno breme že doseglo vrhno mejo znosnosti in številne dražbe to tudi potrjujejo. Navzlic temu pa vidimo, da proračuni države in javnih teles kar neprestano rastejo in da se davčno breme veča vsako leto. Res je, da so državne potrebe vedno večje, zlasti v sedanjih nemirnih časih in zato ne ugovarjajo z davkom preobremenjeni davkoplačevalci, če se zahtevajo od njih za obrambo miru še nove žrtve. Mir je vendarle vreden žrtve, čeprav je istočasno jasno, da bi morala tudi državna oblast gledati na to, da vse nepotrebne davke odpravi in da uporabi denar davkoplačevalcev kar najbolje. A niti te zavesti davkoplačevalec danes nima. Ne veča pa se samo državni proračun, temveč večajo se tudi občinski proračuni in včeraj razgrnjeni ljubljanski proračun izkazuje povečanje za 7,123.893 din. Leta 1935./36. je znašal ljubljanski proračun še 84,531.856 din, leta 1937./38. 99,029.377,1.1938./39. 117,821.468 din, 1. 1989./40. 123 milijonov 608.766 din in sedaj že čez 130 milijonov din. Da bi se v teh letih davčna moč Ljubljane v tej meri povečala, da bi bilo upravičeno tako visoko zvišanje proračuna, je pač čisto izključeno. Nasprotno verno, da se je število industrijskih podjetij v tem času v Ljubljani zmanjšalo. Prav tako ni mogoče reči, da bi opravičevale tako veliko zvišanje proračuna investicije. Niti plače nameščencev se niso zvišale, da niti tega razloga ni za zvišanje proračuna. In vendar se proračun stalno zvišuje in vse zahteve po olajšanju davčnega bremena ostanejo celo v lastni občini davkoplačevalca brezuspešne. Celo tako neupravičena davščina kakor je davek na prenočišča ostaja še nadalje. Tujski promet, ki je v Ljubljani tako minimalen, da skoraj bolj majhen biti ne more, je obremenjen še s to davščino. Nič ne bi rekli, če bi se tujcu zlasti poleti res nekaj nudilo in bi se zato pobiral ta davek. Toda kaj nudi Ljubljana tujcu razen naravnih lepot njene okolice? Zdi se, kakor da nekateri mislijo, da so vse tožbe davkoplačevalcev o pretiranih davkih neosnova-ne in da so to le običajne tožbe, na katere se ni treba ozirati. Drugače res ne moremo razumeti, da se proračuni tako zelo zvišujejo. Treba se na vse zadnje tudi enkrat vprašati, kaj pa nudi občina prebivalcem tako izrednega, da bi bilo to neprestano zviševanje proračunov upravičeno? Kar nudijo mestna podjetja, mora prebivalstvo drago plačati, saj so mestna podjetja vsako leto bolj fiskalna podjetja. lo splošno zviševanje proračunov brez ozira na stiske davk la. cevalcev dokazuje, da je v naših javnih telesih in tudi v državi zmagalo načelo, da so ta sama sebi namen in da se morajo davkoplačevalci prilagoditi potrebam teh teles, ne pa ona potrebam davkoplačevalcev. Zato se danes sestav-Ijajo proračuni tako, da posamezni oddelki navedejo svoje potrebe, te se od centrale nekoliko skrčijo, nato pa se predpiše s proračunom davkoplačevalcu, koliko mora pla- čati. Interes uprav javnih teles postaja na ta način važnejši ko interes davkoplačevalca, zaradi katerega so prav za prav vse te uprave postavljene. V takšnih okoliščinah seveda ni čudno, če proračuni kar neprestano rastejo in z njimi tudi davčno breme. Letos zahteva država zlasti od gospodarstev v mestih znatno povečane davke. Na mnoge teh davkov so naložene tudi občinske doklade, da bo moral davkoplačeva- lec zaradi višjih državnih davkov avtomatično plačevati še višje občinske doklade. Mislimo, da je v tem zadostno močan razlog, da bi se mestne doklade znižale in da je tudi s tem za znižanje dana potrebna finančna možnost. Že sedaj se industrija vedno bolj ogiblje naših mest, že sedaj se seli na jug, če pa bodo morala podjetja plačevati še višje zneske občinam, je nevarnost, da bodo zapustila naše mesto še nova podjetja. Iskreno bi želeli, da bi mogli biti tudi mi tako optimistični, kakor so tisti, ki zvišujejo občinske proračune. Toda tudi pri najboljši volji ne najdemo razlogov in utemeljitev za ta optimizem. Nasprotno vidimo, da se naša podjetja bore z vedno večjimi težavami, da je položaj davkoplačevalca vedno težji. Ali je res pretirana zahteva, da ne bi bil pri sestavljanju občinskih proračunov pozabljen tudi interes davkoplačevalca? Trgovsko industriiska o novi davčni reformi Trgovinsko-industrijska zbornica je razpravljala v petek o novi davčni reformi. Konferenco je vodil novi predsednik Vojin Varo-ščič, ki je na kratko pojasnil pomen konference ter opozoril na konferenco gospodarskih zbornic v Ljubljani, na kateri se bo podrobno razpravljalo o novi davčni reformi. Te konference se bo udeležilo tudi predsedništvo zbornice in sedanja konferenca naj da delegaciji potrebne smernice. Nato je poročal o novi davčni reformi in o stališču zbornice gen. tajnik dr. Gjorgjevic. Njegovo poročilo se je glasilo: Pogostna sprememba katere koli zakonodaje, zlasti pa davčne, je nerazumljiva in škodljiva za narodno gospodarstvo, ker je v tej domeni bolj kakor v vsaki drugi potrebna stabilnost zakonskih predpisov. Pri nas pa se zakonski predpisi menjajo skoraj z vsakim novim ministrom. Za to ni treba navajati nikakih dokazov. Zadostuje, če rečemo, da vsak finančni minister spreminja politiko svojega prednika. S tem pa zbornica noče reči, da ne bi smel tega, kar je en finančni minister po nepotrebnem uzakonil, drugi spremeniti. Zbornica smatra za svojo posebno dolžnost, da naglasi, da se ne bi smelo spreminjati to, kar je dobro, na kar se je davčni zavezanec navadil in kar smatra iza pravično. Morda se nam bo reklo, da gre danes za izredne potrebe države. Ce je to res, potem zbornica ne razume, zakaj finančni minister opušča že ustaljene dohodke, na katere so se davčni zavezanci že navadili. To je dokaz, da ni naša država v tako težkem položaju, da bi morala apelirati na neke izredne dohodke, ker se s sedanjo davčno novelo nekateri davčni zavezanci razbremenjujejo. Zaradi zunanje politike države ter na drugi strani zaradi politike vojskujočih se držav, ki nimajo namena, da bi še našo državo vpletle v vojno, ni razloga za izredne dohodke. Ce bi tak razlog le bil, naj si država pomaga s posojilom, ki ga bo naš narod, zavedajoč se svoje dolžnosti, podprl z obema rokama. Iz teh razlogov ter onih, ki jih navaja kasneje, zbornica ne nviili potrebe, da bi sc davčna bremena mestnega gospodarstva, ki je že itak preobremenjeno, še povečala. Osvoboditev malega kmetovalca od zemljarine S členom 1. uredbe se spreminja člen 10. zakona o neposrednih avkih ter se zemljarine oproščajo vsi kmetovalci, pri katerih čisti katastrski dohodek njih zemljišča ne znaša več ko 1000 din. V tem vidi zbornica na eni strani kršitev preizkušenega pravnega načela, da se obdačuje vsak zaslužek, na drugi strani pa se s tem ustvarja razlika med državljani. Eni se favorizirajo, drugi se zapostavljajo, eni se oproščajo, drugi pa z davki preobremenjujejo. Načela enakopravnosti ne bi smel kršiti finančni minister, ki bi moral skrbeti za to, da se krijejo državne potrebe baš na podlagi tega načela. Zbornica v tem določilu ne vidi niti socialnega momenta, ker se z davčno novelo niso oprostili davka uslužbenci z manj ko 1000 din dohodkov, temveč je ostal v veljavi predpis, ki oprošča davka samo dohodke izpod 400 din (§ 90. zakona o usluž-benskem davku). Za posameznike 100 din davščine od dohodka 10G0 din ni posebno breme, za državo pa pomenijo ti dohodki mnogo (po načelu zrno do zrna pogača). Zmanjšanje davka hišnim posestnikom S členom 5. uredbe oziroma z novelo člena 37. se znižuje zgra-darina pri srednjem dohodku. Zbornica je mnenja, da ta sprememba ni umestna niti potrebna. Ti davki so se v dolgi vrsti let tako ustalili, da ne pomenijo za hišne posestnike samo navade, temveč da so že prepričani, da tako mora biti. Kakšen finančni efekt se pričakuje od predvidenega zvišanja pridobnine in družbenega davka, da se tu opušča zagotovljen dohodek? Tu bi se morala ravnati finančna politika po pregovoru, da je bolje vrabec v roki, ko golob na strehi. Določevanje davčne osnove in vodenje poslovnih knjig S členom 11. novele se je dopolnil člen 53. zakona, ki sedaj določa, da se ugotavlja davčna osnova po bilanci na podlagi trgovskih knjig za podjetja, ki so imela leta 1939. najmanj 100.000 din davčne osnove ali najmanj 2 milijona din prometa. Ti morajo voditi sedaj poslovne knjige. Davčno osnovo in bruto promet teh davčnih zavezancev določa davčna uprava. Ce ima davčna oblast razlog, da sumi v verodostojnost davčne prijave in podatkov ter v poslovne knjige, more določiti davčno osnovo s primerjavo s podobnim podjetjem. Ce pa se ne more ugotoviti niti tako, potem jo določi davčni odbor po svobodnem preudarku ter /. ozirom na konkretne činjenice in lokalne ter splošne pogoje. Ta člen določa trikratno možnost za določevanje davčne osnove: na podlagi knjig, s parifikacijo in oceno davčnih oblasti oziroma davčnega odbora. Zbornica k temu členu pripominja, da ni v nobenem oziru upravičen. Ce se že predvideva obvezno vodenje knjig, potem se mora tem knjigam tudi verjeti in določati davčna osnova na podlagi teh knjig. Znano je, da v trgovinskem pravu pomenijo trgovske knjige določeno dokazno vrednost. Zakaj je vodenje knjig siploh potrebno, če ni davčna oblast dolžna, da se nanje ozira pri določevanju davčne osnove, temveč jo določa s parifikacijo ali celo po davčnem odboru? Ali ni to oviranje gospodarstva z nepotrebnim potenciranjem režijskih stroškov? Poleg tega je večina podjetij, ki je uvrščena v prvo skupino, vsaj v Južni Srbiji, tako gospodarsko slaba, da nikakor ne more name stiti knjigovodjo. Lestvica minimalnega davka in njegovo določevanje S § 13. uredbe jo spremenjen člen 59. zakona in določena lestvica minimalnega davka, po kateri se določa osnovni in dopolnilni davek pridobnine. Kot osnova minimalnega davka se jemlje letni znesek blagovnega bruto prometa oziroma letni znesek prejete bruto odškodnine za izvršene storitve, pri denarnem poslovanju pa letni kosmati znesek obresti, provizij in uslug. Podjetjem in obratom, ki so zavezani plačilu posebnega dodatka, se jemlje minimalni davek, izračunan po tej lestvici v dvojnem znesku. * Minimalni davek kot komaj uvedena novost v davčni zakonodaji za družbeni davek, sedaj uporabljen tudi za pridobnino, pomeni nesocialno ustanovo. V mnogem spominja na famozni § 7., ki je doživel tako zlo usodo. (Bog daj, da bi isto usodo doživel tudi ta!) Po tem paragrafu bo udarjen davčni zavezanec, ki je bil že zadet bodisi po lastni napaki ali bodisi, da ga je zadela kaka vis inaior še od države, ker mora plačati minimalni davek ne samo od zaslužka, temveč tudi takrat, kadar sc njegov kapital zmanjša. To je dokaz več, da je vodenje knjig, ki naj pokaže pravo stanje pošlo vanja pa zato tudi izgubo, dejansko samo jalov posel. Tudi s tem predpisom je kršeno pravno načelo, po katerem se sme določevati davčna osnova samo na podlagi doseženega zaslužka v prejšnjem letu. Pavšalno obdačevanje obrtnikov Z novelo se obrtniki v mestih obdačujejo pavšalno po posebni tabeli, ki se v mestih giblje med 240 in 1200 din. K temu pavšali-ranju pripominja zbornica, da je za fiskus prav tako škodljivo ko oprostitev hišnih posestnikov in kmetovalcev z dohodkom izpod 1000 din čistega katastrskega dohodka. Glede gospodarsko šibkih obrtnikov /Jbornica ne ugovarja. Če pa je kdo gospodarsko šibak ali ne, ne odloča število pomočnikov, kajti dostikrat narava posla niti ne zahteva velikega števila teh, temveč stanje poslov, katero pa naj ugotovi davčni odbor, ne pa da se to z zakonom normira. Za dokaz navaja zbornica, da je neki mesar v kraju s 5000 prebivalci na jugu, ki je imel samo enega pomočnika, dobavil v preteklem letu samo vojski in bolnici mesa za pol milijona din. Ce bi mu davčni odbor določil davčno osnovo, bi mu jo odmeril gotovo s 50.000 din, ker je delal gotovo z zaslužkom 10% ter bi plačal davka okoli 9000 din, dočim bo plačal po uredbi samo 150 din. Obdačevanje zadrug S § 18. uredbe oziroma z novelo čl. 76. zakona se še bolj favorizira zadružništvo v škodo zasebnega kapitala in svobodnega gospodarstva. Proti temu zbornica najbolj energično protestira. Družbeni davek S § 20. uredbe se novelira čl. 81. zakona v toliko, da se more izvršiti 'korektura v zvezi s prikritimi in rezerviranimi dobički pri odmeri družbenega davka tudi po sporočitvi odmere nekemu podjetju, t. j. v cenzurnem postopku po višji finančni oblasti. To se pravi, da se je izgubilo pTavno jamstvo, da se more z gotovostjo-raounati na definitivno odmero družbenega davka (kar imaš danes, tega nimaš jutri). Poeebno značilno je to, da je prepuščeno volji oblasti, da prouči in določa verodostojnost poslovnih knjig, kar dosedaj po členu 81. ni bilo. Toda dostikrat sploh ne gre za kako prikrivanje, temveč le za poslovno tajnost. Kar pa je najtežje, je to, da se vsa zadeva prepušča mili volji oblasti. Tu je celo neko na-sprotstvo med zakonom in navodili. Dočim se v zakonu govori o svobodnem preudarku, se v navodilih to spreminja v svobodno oceno, proti kateri se po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih (točka 3. člena 19.) ne more pritožiti. Pri tem paragrafu je značilno tudi to, da se izigrava pravno načelo, da se mora to, kar se trdi, tudi dokazati. Sedaj bo davčni zavezanec v nezavidnein položaju, da bo moral pobijati činjenice, ki bi jih navedla davčna oblast v njegovo škodo. Kar se tiče obdačevanja obresti tujega kapitala je dostikrat čisto vseeno, če se te obdačujejo z družbenim ali rentnim davkom. V primeru, da je pri nekem podjetju rentabilnost manjša, potem je za državo ugodnejše obdačevanje po rentnem, če je rentabilnost večja, pa po družbenem davku. Novost je to, da se prevelike nagrade obdačujejo z višjo stopnjo, t. j. po družbenem, a ne po usluž-benskein davku. V zadnjem odstavku pa se v duhu finančne politike oproščajo od obdačevanja obresti od blagajniških zapisov in temu podobno. Novela člena 93. (§ 22. uredbe)' je čisto strokovno tehnična stvar, ker se v nasprotju s sedanjim načelom edinstvene kazni pri ponavljanju prestopka v kratkem razmaku izreka sedaj posebna kazen, poleg tega pa je kazen desetkratno povečana. Stopnja minimalnega dopolnilnega davka in davčnega dodatka S § 25. uredbe se spreminja člen 86. zakona ter se spremeni stopnja dopolnilnega in minimalnega davka pri delniških družbah. Novela nadalje uvaja nov dopolnilni davek namesto prejšnjega 10% davka na dividende s tem, da je uvedena progresivnost z ozirom na odstotek vloženega kapitala. Bistvo spremembe minimalnega davka je v tem, da se progresija zmanjšuje pri manjšem prometu in manjšem kapitalu, zvišuje pa pri večjem iprometu in kapitalu. Povečanje minimalnega davka zadene direktno samo znatno močnejša podjetja, zavezana družbenemu davku. Dodatni davek ne zadene podjetij, temveč njih izkoriščevalce, t. j. člane podjetij, delničarje. Minimalni davek je samo alternativni davek. Vse ‘kaže, da je namen teh predpisov, da se uničuje kapital, kar je škodljivo za družbo in za državo. § 26. uredbe (sprememba čl. 89. zakona) je posledica prakse v finančni stroki. Da se ne bi v primeru odmere minimalnega družbenega davka odbijal od njega plačani uslužbenski davek (kakor je to primer, kadar se odmerja osnovni in dopolnilni davek), se uvaja novost, da se ta dohodek vnaša v državno blagajno. Vlaganje prijav Po § 32. uredbe morajo prido-bitiuki iz člena 53. a) vložiti davčno prijavo tri mesece po zaključku poslovnega leta, t. j. do konca marca. To pozdravlja 'zbornica, vendar poudarja, da se mora knjigam tudi verjeti. Poleg tega apelira, da se knjige od malih industrijskih 'podjetij in trgovcev v Južni Srbiji ne zahtevajo. To je potrebno tem bolj, ker so s čl. 142. predvidene naravnost drakonične kazni za nevodenje ali nepravilno vodenje knjig. kazni za davčne organe se kaznujejo davčni zavezanci). Davčni zavezanec ni dolžan, da zbira dokaze proti sebi, zlasti kadar je davčnim organom dana polna možnost, da dobe potrebne podatke. Uvajanje sodnikov rednega sodišča je zato odveč. Če je potenciranje sankcij imelo namero zboljšanja davčne morale oziroma če bistvo te določbe ni interes erarja, potem nastaja vprašanje, čemu naj služi določba člena 142. a II, ki dopušča, da se gre preko vsega, če plača krivec redni davek in enkratni znesek kot kazen. Smatramo, da je to ena najbolj nemoralnih odredb davčnega zakona. Na koncu dostavlja zbornica še naslednje: Ko je smatral finančni minister za potrebno, da izda tako težke spremembe zakona o neposrednih davkih na škodo davčnih zavezancev, potem bi bilo potrebno, da bi spremenil tudi 3. odst. člena 136. zakona o neposrednih davkih in da bi dovolil pravico pritožbe tudi proti razsodbam upravnih sodišč. To pa zato, ker upravna sodišča ali zaradi preobremenitve ali zaradi nezadostne strokovne podlage zelo pogosto potrjujejo odloke reklamacijskega odbora, čeprav so z njimi kršene tudi materialne pravice davčnih zavezancev ter formalni postopek. Prispevek za fond za narodno obrambo Sprememba je v tem, da je stopnja 25% zvišana na 60% ter da je sedaj ta progresivna v primeri z velikostjo dohodka. Zbornica smatra, da je zvišanje odstotka preveč visoko, čeprav je prispevek časovno omejen. Bolje bi bilo apelirati na narod, da da posojilo. Prometni davek Sprememba določil prometnega davka je v glavnem v spremembi tarife. Sprememba je nadalje v vkalkuliranju skupnega davka v fakturo pri dobavah državi in samoupravnim telesom ter v spremembi načina plačevanja — knji-gaši skupnega davka plačajo skupni davek, kolikor so imeli v preteklem mesecu prometa, t. j. od potrošnje blaga oziroma pomožnih sredstev, proizvedenih v vsakem podjetju. Znatno so poostrene sankcije pri zakasnitvah prijav ali če so v njih napake. Poleg tega so kar preveč poudarjene pravice davčne oblasti. Tako je n. pr. razširjena pravica davčne oblasti, da pri nepredlo-žitvi prijave za prometni davek ali vložitvi prijave z nepopolnimi podatki odmeri davek po svobodni oceni ali s primerjavo poleg uporabe odstotne kazni po členu 137. zakona o neposrednih davkih — 3% oziroma 10%. Znatno so poostrene kazni zaradi oviranja organov pri pregledu knjig. Zbornica smatra, da ta določila z ozirom na kulturno ravan treba ublažiti. Poleg tega se tudi tu uvaja cenzura odmere skupnega davka po davčnem oddelku finančnega ministrstva. Novost za zavezance skupnega davka je tudi v ustanovi interesne skupnosti. Sinatra se, da ta obstoji, če izročitev proizvodne vrednosti drugi pravni ali fizični osebi znaša 15% blaga, ki je bilo dano v promet. V primeru obstoja interesne skupnosti znesek prometne vrednosti ne sme biti manjši od prodajne cene tretji osebi (§ 7. uredbe o skupnem davku). Razsodba državnega sveta Železniška in carinska ležarina se hkratu ne more pobirati Davčna kazniva dejanja Novela člena 107. zakona je v zvezi s § 53. a) nov udarec za gospodarstvo in njegov svoboden razvoj. Tudi tu je kršeno načelo, da mora dokazovati tisti, ki nekaj trdi. § 34. uredbe spreminja prakso ter določa pristojnost davčnega odbora za odmerjanje osnove prometa, kar dosedaj ni bilo izrečno normirano. To zbornica pozdravlja. Po § 36. uredbe (dopolnitev člena 114. zakona) se daje direkcijam pravica, da morejo menjati člane davčnega odbora. Zbornica meni, da je vsakoletno odmerjanje davka neumestno, tembolj pa spreminjanje članov davčnega odbora. V vsakem primeru pa je treba priznati to pravico tudi drugi strani. § 38. uredbe predvideva cenzuro za odmero davka zavezanca po § 53. a). To izvršuje direkcija ali davčni oddelek še dve leti po vročitvi odloka davčne oblasti Zbornica ponavlja tu svojo prejšnjo pripombo, da na ta način davčni zavezanec nikoli ni gotov, da tnu je davek odmerjen. Poleg tegk treba vprašati, katera cenzu ra obvelja: ona direkcije ali ona davčnega oddelka. § 44. uredbe dopolnjuje čl. 142 zakona ter uvaja poleg denarne še zaporno kazen za davčne utaje, kar je storjeno po vzorcu tuje zakonodaje. Ustanova finančnih so dišč je nesmisel v državi, kjer je davčnim organom na razpolago ves državni in poldržavni aparat za odmero davkov (gl. § 108. zakona o neposrednih davkih). Po leg tega so zapriseženi sodniki iz davčnega in reklamacijskega od bora zadostno jamstvo za pravilno odmerjanje davkov. To pomeni da se uvaja kot sankcija, kadar organi davčne oblasti niso sposob ni, da pravilno odmerijo dohodke finančno sodišče, čigar kazen naj nadomesti nesposobnost davčnih organov (namesto disciplinske Iz tujine uvoženo blago, za katero je bila plačana carina, je bilo raztovorjeno in je ostalo nekaj časa na železniški klančini ter je železnica zahtevala plačilo ležari-ne od uvoznika. Toda tudi carinarnica je zahtevala od uvoznika, da plača ležarino za isto blago, ker se smatra železniška klančina po razpisu fin. ministrstva C št. 56421 z dne 14. novembra 1924. za carinsko skladišče, zaradi česar da se mora tudi pri carinarnici plačati ležarina za ves čas, ko je blago nad 3 dni ležalo na klančini. Proti temu odloku carinske oblasti se je uvoznik pritožil na državni svet. V tožbi je izvajal, da je odlok carinarnice protiposta-ven, ker se železniška klančina ne more smatrati za carinsko razkla-dišče, ker morejo biti ta v smislu čl. 18. predloga zakona o občni carinski tarifi samo zemljišča, ki so last carinarnice ali vzeta od nje v zakup ali na kateri drugi pravni podlagi njej odstopljena s pravico, da more pobirati ležarino. Tožba se nato sklicuje na čl. 16. carinskega zakona, po katerem more carinarnica v sporazumu z železnico določiti carinska razkla-dišča na železniškem zemljišču, da pi* s tem dobi carinarnica samo pravico na namestitev carinskega blaga in opravljanje carinskega nadzorstva, ne pa tudi pravice pobiranja ležarine. Na koncu poudarja tožba, da je bila v tem pri meru železniška ležarina plačana, da pa se istočasno dve ležarini ne moreta pobirati. Če smatra carinarnica, da sme pobirati ležarino v takšnem primeru, je bila dolžna to vprašanje predhodno razjasniti z železnico. Državni svet je z razsodbo št. 15220/38 z dne 30. X. 1939. razveljavil odlok carinarnice iz naslednjih razlogov: »Po čl. 18. predloga zakona o občni carinski tarifi pobira carinarnica ležarino za blago, ki leži v carinskih skladiščih, po treh dneh svobodnega ležanja. Tu pa gre za železniško klančino, na kateri je ležalo blago in od katerega je železnica že pobrala ležari- no. Ker je ležarina odškodnina lastniku skladišča, razkladišča ali v zakup vzetega prostora, na katerem je blago, je nemogoče, da bi pripadala pravica pobiranja ležarine za blago, nameščeno na železniški klančini, istočasno železnici in carinarnici. Ker pa niti sama carinska oblast ne zanika, da gre tu za železniško klančino, sledi iz tega, da je samo železnica smela pobrati ležarino, ne pa tudi carinarnica. To izhaja tudi iz razpisa fin. ministrstva št. 56421/ /24, v katerem je predpisano, da se smatra ves prostor, ki ga zavzema železniška postaja hkrati kot carinsko razkladišče; torej smatra, kar pomeni, da sicer to ni, da pa se mora glede carinskega nadzorstva kot tako smatrati. Zavoljo tega je bila carinska oblast dolžna (§ 9. v zvezi s § 2. odst. 2. zakona o občnem upravnem postopku), ko je železnica že pobrala ležarino, da dožene to vprašanje z železnico, t. j. če se njena pravica pobiranja ležarine nanaša tudi na to klančino ali pa ostaja še naprej železniškim oblastem, ne pa da od tožitelja zahteva, da naknadno plača še carinsko ležarino ter ga ev. napoti, da zahteva vrnitev od pristojnih železniških oblasti, če smatra, da mu je železnica nepravilno pobrala ležarino. Kajti vprašanje, katera teh dveh oblasti je pristojna za pobiranje ležarine, ter z ozirom na omenjeni razpis in prej navedeno, ni izrečno in definitivno ugotovljeno, dolžnost teh oblasti pa je, da to vprašanje predhodno medsebojno doženejo. To tem bolj, ker se iz predmeta ne vidi, da se je tu postopalo po nav. razpisu C. št. 56421/24, t. j., da je tu v sporazumu z železniškimi oblastmi določeno carinsko razkladišče in da je v njem obsežena tudi železniška klančina. Ker se v tem primeru ni postopalo po prej navedenem, se je moral toženi odlok razveljaviti na podlagi 51. 26. zakona o držav nem svetu ter upravnih sodiščih.« Pogon z m ceneiši kot v barva, plesira in Ze v 24 urah szr.EE itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere. suši. monga in lika domafe perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenhurgova ul S Telefon št. 22-72. Te dni smo razpravljali o težavah, ki jih imajo naši avtomobilisti zaradi pomanjkanja tekočega goriva. Pri tem srno opozorili, da imamo doma dovolj lastnih kuriv, v prvi vrsti zemeljski plin ali metan, ki ga tudi drugod posebno v avtomobilizmu v vedno večji meri porabljajo. Navedli smo dalje, da je mestna občina mariborska že pred par leti preuredila nekaj svojih avtobusov na pogon z metanom in je pri tem dosegla prav lepe uspehe. Zadnje čase pa se je na podlagi uspelih poskusov z novim patentom domačega konstruk-terja odločila za metanizacijo vsega svojega avtobusnega prometa. Posledica bo, da se sedaj izdane omejitve prometa z motornimi vozili nanjo ne bodo nanašale, ker te veljajo le za inozemska goriva, torej za nafto in bencin. Glede rentabilnosti uporabe po-^dinih vrst pogonskih sredstev smo omenili, da je pogon z zemeljskim plinom precej cenejši kot z bencinom, dodali pa smo, da se pogon s surovo nafto (plinskim ali težkim oljem) še bolj izplača. Pri tem smo se naslanjali na ugotovitve, do katerih je prišlo vodstvo Mestnega avtobusnega podjetja pred tremi leti. Zadnje čase pa so se prilike na trgu tekočih goriv temeljito spremenile. Nafta je bila pred dvema, tremi leti zelo poceni, kar pa sedaj nikakor ni več. Cena se je zadnje mesece tako zvišala, da je postal metan najcenejše gorivo za pogon motorjev, predvsem pa motornih vozil. Kakor smo zvedeli na merodajnem mestu, se je nafta tako podražila, da je sedaj pogon z zemeljskim plinom skoraj za polovico cenejši kot s surovim oljem. Metan je torej zmagal na vsej črti. Zato je tudi razumljivo, da se do Mestnih podjetij mariborskih obračajo z vseh strani za informacije glede rentabilnosti in glede uporabe dodatne naprave, ki je že patentirana in ki omogoča, da se vsak dieslov motor lahko s stroški kakih 5000 din preuredi za pogon z metanom, pri tem se pa lahko še nadalje kuri z nafto. Motor prav nič ne trpi, kar je za to iznajdbo neprecenljive vrednosti. A. B. Politične vesti Italijanski listi pišejo, da se v vseh balkanskih državah z gotovostjo računa s tem, da se bo na konferenci 'Balkanske zveze v Beogradu razpravljalo o ohranitvi miru na Balkanu in v Podonavju. Italijanski listi pišejo, da se akcija balkanskih držav koordinira z miroljubno akcijo Italije. Turin-ska »Stampa« dostavlja tem poročilom, da se na ta način odpirajo vrata za politično in gospodarsko sodelovanje vseh teh držav na čemer dela italijanska diplomacija. »Osservatore Romano« poroča da se bo konference Balkanske zveze v Beogradu udeležil kot opazovalec tudi italijanski delegat Ves svetovni tisk posveča polno paznjo obisku kneza - namestnika Pavla Zagrebu. Vsi listi poudarjajo veliki pomen obiska. Tako piše pariški »Petit Journal«, da pomeni o/bisk potrditev sporazuma med Srbi m Hrvati, ki so bili dolgo časa bratje - neprijatelji. Istočasno pa konsolidacijo Jugoslavije. Jugoslavija more sedaj igrati od-K>uin° vlogo za ohranitev miru v Podonavju in na Balkanu skrgaFSki Usti Pišei° ° zgodovinskem pomenu obiska. Listi objav- hfdf ,poročila ° obisku in tudi mnoge slike. Zlasti poudarjajo ki epkost zveze, ki je sedaj dosežena med Beogradom in Zagrebom. V podobnem smislu pišejo tudi vsi drugi listi. Italijanski tisk zelo široko komentira obisk knežje dvojice v Zagrebu ter naglasa veliki notranje politični pomen obiska. Z njim je sklenjeni sporazum svečano potrjen. Jugoslovanska država je sedaj postavljena na temelj srbske, hrvatske in slovenske individualnosti. Jugoslovanska monarhija je se^j okrepljena in notranja kon-? Jugoslavije zagotovljena. Sosedni narodi imajo sedaj jamstvo, da bo mogla Jugoslavija izvrševati naloge, ki jih zahtevata njen zemljepisni pok^i £ nfen prestiž. Vrhovni italijanski vojni svet se bo sestal pod predsedstvom Mussolinija 8. februarja. Belgija je mobilizirala skoraj vso svojo vojsko. Prav tako je izdala tudi Nizozemska obširne obrambne ukrepe. V zadnjih dneh pa se je položaj zelo pomiril in je napetost znatno popustila. Francoski listi pišejo, da gre tudi pri sedanjem kopičenju nemških čet ob belgijski in nizozemski meji le za »vojno živcev«. Na seji angleškega parlamenta je govoril bivši vojni minister Hore-Belisha, ki ga je vsa zbornica navdušeno pozdravila. Dejal je, da velja vse njegovo delovanje samo enemu cilju: zmagi. Naglasil je, da ni odstopil zaradi kakšnih političnih nesoglasij. Tudi nobenih drugih nesoglasij ni bilo. Koncem svojega govora je poudaril, da bo z vso silo podpiral novega vojnega ministra. Podobno je govoril o demisiji Hore Belishe tudi min. predsednik Chamberlain, ki je poleg tega poudaril, da ima kot ministrski predsednik pravico, da si svobodno izbira člane vlade. Nemogoče je v vojni povedati vse vzroke dimisije vojnega ministra. Voditelji opozicije so nato izjavili, da priznavajo predsedniku vlade pravico, da si svobodno izbira sodelavce v vladi. Madžarski poslanik v Moskvi je obiskal sovjetsko zunanje ministrstvo ter izjavil, da so popolnoma neresnične vesti, ki se širijo v tujini, da bi bili razgovori v Benetkah med madžarskim in italijanskim zun. ministrom naperjeni proti Sovjetski Rusiji. V nedeljo so bile volitve nar. poslancev v okrajih Plevna in Bur-gas na Bolgarskem. Izvoljenih je bilo 37 vladnih poslancev in 4 opo-zicionalni. Z zapadne fronte se zopet sporoča, da ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Angleška admiraliteta sporoča, da se tri angleške podmornice niso vrnile v svoja oporišča in da jih je treba smatrati kot izgubljene. Tudi dve nemški podmornici sta bili potopljeni ta teden. Eno so potopili Francozi, drugo pa Angleži. Nemška podmornica je potopila blizu portugalske obale nizozemsko motorno ladjo »Arenskerk« Ladja je imela 7900 ton ta je bila ena najmodernejših holandskih ladij. Sovjetska poslanika v Stockholmu ta Oslu sta protestirala proti -podpori, ki jo izkazujeta norveška in. švedska vlada Finski. Sovjetska vlada naglasa, da listi v oibeh državah naravnost pozivajo na vojno proti Sovjetski uniji, da obe vladi trpita nabiranje prostovoljcev in pošiljata Finski vojni material. Vse to je v nasprotju z nevtralnostjo obeh držav. Obe vladi sta na sovjetski protest odgovorile z daljšo noto, v kateri zanikate, da bi pošiljale vojni material na Finsko. Ne moreta pa preprečiti, da posamezniki pomagajo Finski. Sovjetska vlada ni z odgovorom zadovoljna ter je mnenja, da nudita švedska in Norveška premal odpor velesilama, ki ju hočeta zaplesti v vojno s Sovjetsko Rusijo. Novo japonsko vlado je sestavil admiral Jonaj. Nova vlada bo skušala zboljšati svoje odnošaje z za-padnimi velesilami, zlasti pa doseči obnovo trgovinske pogodbe z U. S. A. Iz Washingtona pa izjavljajo, da je to mogoče le, če bodo dali Japonci resne dokaze, da bodo spoštovali ameriške pravice tudi na kitajskem ozemlju, ki je zasedeno od Japoncev. t Julij Lončar Sredi neumornega dela in velikih načrtov je v cvetu let nenadoma omahnil in odšel v večnost znani ljubljanski trgovec g. Julij Lončar, solastnik modne manufakture LONČAR-RAŠKE-STARE. Še v nedeljo popoldne je užival svoj edini oddih, belo opojnost, smučanje v krasni naravi, ki jo je oboževal. Pokojni g. Lončar se je povzpel iz zares majhnih razmer na za-vidno višino uglednega in splošno upoštevanega ljubljanskega trgovca. Rodil se je leta 1899. v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini in je že zgodaj osirotel. Trgovine se je izučil v znani Haller-jevi trgovini v Radečah pri Zidanem mostu. Kasneje je služboval v Laškem v trgovini R. Dergan, dokler ni pred 17 leti prišel v Ljubljano. Tu je služboval naj-preje pri tvrdki Textilia d. d., kasneje pri tvrdki Grobelnik, končno pa je prešel v staro znano tvrdko I. C. Mayer, kjer je služboval dolgih 14 let. Skromen in marljiv od rane mladosti, je bil vedno impulziven in vedno je hotel le naprej, naprej. Ta podvig ga je privedel pred dobrima dvema letoma skupno s tovarišema gg. Otonom Raško in Radovanom Staretom do osamosvojitve. Ustanovili so lepo uspevajočo trgovino modne manufakture, ki ji je bil pokojni g. Lončar zares duša. Le redko je našel za sebe kako prosto urico, ker je vedno živel le za napredek trgovine. Koliko dela in truda je za to žrtvoval, da bi imel na stara leta brezskrbnejše dneve sam in njegova zvesta družica gospa Adela. Poln je še bil novih načrtov, kako preiti preko vseh začetniških in današnjih splošnih težav slovenskega trgovca. In sredi vsega tega je omahnil. G. Lončar je bil pravi selfma-deman. Iz kmetskega fanta in kasneje podeželskega trgovskega pomočnika povzpeti se na mesto uglednega ljubljanskega trgovca in še tako mlad, pač ni malenkost. Ampak g. Lončar je vedno našel priliko in čas, da se je vsestransko izobraževal in kdor ga je poznal, mora priznati, da je bil zares lip pravega trgovca današnjega časa in bi moral biti marsikomu za vzor, osobito našemu trgovskemu naraščaju. Pokojnemu blag spomin, preostalim iskreno sožalje! Dobave - licitacije OBJAVA Prodaja' ca 30.000 kg poštnih škartnih listin. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo pismeno H I^vT30 prodajo ca 30.000 kg LLstin- Licitacija bo 19. februarja t. i. ob 11. uri v pisarni ekonomnega odseka. Najkasneje do desetih na dan' licitacije se mora položiti v gotovini 5% kavcija (ca 600 din) v pisarni poštne direkcije. Pogoji po din 10 — se dobe pri direkciji. Pri »Upravi zavoda za izradu vojne odeče v Beogradu« in istočasno v upravi 3. oddelka »Zavoda za izradu vojne odeče« v Zagrebu bo dne 23. januarja licitacija za dobavo bombažnega platna; dne 24. januarja gumenih škornjev in dne 25. januarja volnenih nogavic. Dne 24. januarja bo v skladišču 1. oddelka vojnotehničnega zavoda u /•^mjevu P1^ Skoplju pismena ™ bavo platna, sukna, svinjske dlake; 25. januarja raznega usnja. Dne 25. januarja bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo 100 ton ricinusovega olja; 29. januarja nitro-celuloznih lakov; dne 30. januarja svinčenih akumulatorjev; 31. januarja aluminija in duraluminija in sive litine; 1. februarja raznega orodja in stroja »radilica«; dne 3. februarja raznih zakovic in dne 5. februarja podložk. Dne 30. januarja bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu licitacija za dobavo in montažo električnih naprav za transformatorsko postajo. Nova tarifa skup. davka na poslovni »Službene novine« z dne 1. janu arja so objavile novo tarifo skupnega davka na poslovni promet. Tarifa se spreminja takole; Car. tar. post. 5 5 25 26 26 27 29 38 69 71 76 76 77 77 78 95 96 97 98 99 100 102 Iz 104/5 1()6 Iz 108 122 131 169/4 170 171 177 182 183 Iz 202/1 Tz 211 212/4 Iz 223/1 234 Iz. 235/3 Tz 235 238 242 243 256/2-3 257 258 259 260 287 272 274 274 274 275 276 277 280 281 282 283 284 285 286 287 288 290, 291 292 293, 294 295—307 Predmet riž, oluščen........................... riž, neoluščen......................... kava . . . ........................... kavni nadomestki....................... ostali nadomestki...................... kakao ................................. začimbe................................. rastlinska vlakna...................... ribja mast — olja...................... ovčja volna............................. kože divjačine fine..................... kože ribje............................. rogovi, parklji, zobje................. ptičji kljuni........................... ščetine ............................... les za barvanje........................ pluta surova............................ les, lubad, plodi, seme, rastlinski deli za strojenje kož................... žir itd................................ ličje, trska . . . ................... kavčuk ................................ terpentin ............................. druge mehke in trde smole . . . nikjer imenovani gozdni proizvodi laneno Olje............................. ostala rastlinska masla ne za jed . škrob, gumi iz škroba, lepilo . . sladov izvleček......................... rezanci, makaroni...................... koks .... .............................. trdi ostanki pri destilaciji nafte in briketi iz takih ostankov . . . nafta.................................. bencin, petrolej, plinovo olje, olje za mazanje, kurilno olje . . . cerezin, tudi pomešan s parafinom prečiščeni parafin, stearinova in palmitinova kislina .... sol, kamena in morska .... solitri............................. natrijev in kalcijev hidrat (kav- stična soda)...................... mlečna kislina . . . . • izgotovljena zdravila in dozirani preparati.............................. ostali preparati razen kemičnih in lekarniških preparatov za fotografiranje ............................ klorovi derivati....................... umetne organske barve .... čad, trtno oglje....................... ostale barve razen pigmentnih in lakovih ............................. olje iz brinja in iglastega drevja, rožno olje itd....................... umetne dišave........................... dišeče tolšče .... .... parfumerija............................ dišeče vode............................ predmeti za umet. ogenj: rakete itd. bombaž................................. bombaževa preja, enonitna razen preje za industrijo.................. bombaževa preja za industr. porabo bombaževa preja dvonitna, razen za industrijsko predelavo . . . bombaževa preja dvonitna za industrijsko predelavo .... Bombaževa preja za nadrobno prodajo ....................... barvana in tiskana .... gladke bombaževe tkanine . pleteno in mrežasto blago . čipke . .,....................... vezenine ........................ bombažni tkani trakovi . . pozamentarija.................... vrvi, motvozi.................... bombažni stenji . . . . . predmeti za tehn. uporabo . konoplja, rastlinska vlakna za prejo ......................... preja iz konoplje, lanu itd. . preja za nadrobno prodajo — suka nec iz konoplje in kit. trave . iz lanu............................. preja iz jute....................... preja, tkanine, til .... trakovi, žamet itd.................. Notranji promet Uvoz od na od na odstotkov 57 6 8'2 8'5‘) — 8'5 7‘5 lO- 5’2 7*5 7'5 tO'— 5’2 7*5 7'5 10'— 87 15'- 7'5 15'- 0 3'—!) — 2'5 5'— — — 0 3'— 6'2 6*2 6'2 8'7 6'2 87 0 0 2'5 6'2 2'5 7'5 0 0 2'5 6'2 2*5 — 5'— — — 27 10'— 2'5 — — — — 2'5 — 3'— 2\5 2'5 — 2'5 — 5'— — — — 3'— 0 2‘5 — — 3- 5'- 4'2 7'5 3‘— 3'2 6'2 87 27 2'5 — — 0 2*5 — — 0 2'5 — — 0 2'5 — — — 5'— — — O 2'5 -3) 10 — 12 — 12*5 IS- 10 — 12 — 125 IS'- — 2‘5 — 3'7 — — 37 5'7 27 6'— 6'2 9'5 — — 5 — 7'5 — — 87 10'— 2'5 5'— 5'— 7'5 2T> 5 — 5'- 7'5 3‘— 5'— 4'5 7'5 37 5'- 5 — 7'5 37 5'- 5 — 7’5 6’2 7'5 7'5 10- 6‘2 7'5 7'5 10'— 0 7'5 7‘5 10'— 0 7'5 7'5 lo- 0 7'5 7'5 m- 5 — 7'5 10 — iš'— — 0 3'-*) 6'2 6'5 6'9 7'5 27 3'— 37 3'56) 6'2 6'5 6'9 7'5 27 3'— 37 3'5 6‘2 6'5 6'4 7'5 6'2 6'5 6'6 7'8 6'2 6'5 7'2 8'-°) 57 6'5 67 8'- 57 6'5 67 8'- 37 4'5 57 7'- 6'2 6'5 7'2 8'- 6'2 6'5 7'2 8'- 6'2 6'5 7'— 8'- 6'2 6'5 7'— 8'- 6'2 6'5 eploš. 7'— 8'- — davek — 3'- 27 3'— 37 3'5 6'2 6'5 6'5 8'- 5'- 5'5 5'6 6'5 27 3'— 37 3'5 6'2 6‘5 7'— 8'- 57 oz' 67 oz' ;108 ovčja volna............................ 310 umetna volna........................... 311,312,313 Preja iz česane volne (Kammgarn- Streichgarn)........................ za ind. predelavo v predilnicah itd. (novo)......................... preja za nadrobno prodajo . . . preproge ............................ grobe odeje, koci . .... volnene tkanine...................... žamet, pleteno in mrežasto blago, rute za na glavo, til, čipke itd. svila ostala neizpremenjena in vsebuje precizna določila v pripomba 352 človeški lasje in imitacije . . . 356 konfekcija............................ 314 315 316 317 318-325 davek — 3'- — 2'5 — 3- 2'7 6'5 37 7'5 3'- —, 3'5 6'2 6'5 6'9 8'- 5'7 6'- 6'2 7'5 57 6'- 6'2 7'5 6'2 6'5 6'9 8.- 6'2 6'5 7'2 8'— 57 oz. 6'6 1 splošni davek 5'— 87 6'- 10'- Drastičen primer nove davčne reforme \ »Jugoslov. Kurir« navaja naslednji drastičen primer posledice nove davčne reforme. Neka delniška družba s kapitalom 2 milijona din v Ljubljani je plačala za poslovno 1. 1938., oz. za davčno leto 1939.: 12 % osnovnega davka v višini 290.148 din, 12 % dopolnilnega davka v višini dinarjev 290.148 ter za doklade 200,840 dinarjev, torej skupno 787.136 dinarjev. Ce bi ta družba v poslovnem letu 1939. (t. j', davčnem 1. 1940.) izkazala dobiček 1 milijon din, potem bi znašala davčna osnova za to podjetje 1,787.136 din, ker se davek od gornjih zneskov dodaja davčni osnovi kot pribitna postavka k dobičku. Od te osnove oz. od zneska 1,787.136 din bi morala družba plačati na podlagi nove davčne reforme naslednje davščine: 12% od osnovnega davka v znesku 214.640 din, 14% dopolnilnega davka v višini 250.180 din, 48% posebnega prispevka, ki se izračuna na podlagi odmerjenega davka za 1939. in ki znaša v tem primeru 278.400 din, za doklade 285.451 din in za kuluk 2140 din, torej skupno 1,030.831 (fin, če je dobiček družbe znašal 1 milijon. Družba bi torej morala plačati ves svoj dobiček in še 30.831 din več, kakor pa jo sploh zaslužilal V gostilni in restavraciji zahfevaite vedno izrecno RogaSko mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Pojasnila k davčni reformi Po novelizaciji davčne zakonodaje je nastalo tudi vprašanje datuma zaključevanja knjig v podjetjih, ki zaradi narave posla zaključujejo poslovno leto 30. junija. Davčni oddelek finančnega ministrstva je sedaj odločil, da morejo ta podjetja še nadalje zaključevati svoje knjige 30. junija. Nastalo pa je tudi vprašanje, če se všteje taksa, ki so jo plačali izvozniki Prizadu v višini 10.000 din od vagona sohih češpelj za izvozne olajšave, v kosmati promet. Pooblaščeni krogi so po »Jug. Kurirju« mnenja, da se ta taksa všteje v kosmati promet. Male in velike vile proda na Bledu Kmetska posojilnica v Ljubljani. Trgovina m in Južno Resno upadanje indijskega izvoza (Dalje prihodnjič.) ’) Vreče morajo biti označene z vinjeto (kakor moka). 3) Izjema po t. 4. čl. 14. Ur. o skp. davku. ■') Dokazano plačani skupni davek na surovo nafto se ima odbiti. ’) Blago domačega izvora je prosto, če ga nabavljajo industrijska podjetja za predelavo v tkanine. r’) Dovršava preje z barvanjem je zavezama 1% dodatnemu davku. 6) Davčna dodatek se je povišal od 4'2 na 4'5%. Kdor z barvanjem ali na drug način dovršuje tkanine, nabavljene od drugod, plačuje davčni dodatek 1% vrednosti dovršenega blaga. Poročilo indijskega trgovinskega atašeja v Milanu za zadnje četrtletje 1939. daje izčrpen pregled o pogojih gospodarske izmenjave z državami, ki spadajo v njegovo območje, to so: Italija, Španija, Portugalska, južna Francija, Madžarska, Jugoslavija, Albanija, Ro munija, Bolgarska in Grčija. Tur ško ozemlje je bilo zadnje leto dodeljeno indijskemu zastopništvu v Aleksandriji (Egipt). Posli zastopništva so sicer zelo narasli, posebno mnogo je bilo prošenj za informacije o pogojih za ustanavljanje novih tovarn v Indiji, promet sam pa je znatno nazadoval- Namesto da bi se svetovni izvori blaga ukoriščali za zboljšanje ljudskih življenjskih razmer, je bilo v 1. 1938./39. postavljeno vse gospodarstvo popolnoma v vojno službo. Države so druga za drugo stopile v oboroževalno tekmo in gospodarstvo je zašlo v odvisnost od politike, ki sploh onemogoča konstruktivno delo. Dvomi in nevarnosti so motile naložnike kapitala, izvozniki in industrialci so zaman čakali, da se odstrani strah pred vojno, medtem ko je stanje trgov padalo in se dvigalo skladno z novicami, ki so jih širili vodilni državniki. Svet je bil prisiljen preiti z mirovnega na vojno gospodarstvo. Edina tolažba je bilo to, da največja nevarnost še ni prišla. Indija in Italija Svetovna trgovina se je znatno zmanjšala po obsegu in po vrednosti. To zmanjšanje je že v prvem tričetrtletju doseglo 12'5%>. Izredno dobre žetve 1. 1938. so tako znižale cene surovin, da je padla kupna moč dežel, ki pridelujejo surovine. Trgovinska bilanca upniških držav se je pa spet zboljšala, tako da je bila Evropa na boljšem. Ti činitelji so otežkočili plačilni promet in povzročili, da se je poostrila kontrola deviz. Natančno poroča zastopnik o razvoju trgovine z Italijo, kjer je avtarkična politika še najgloblje posegala. Razvoj monopolnih koncernov za uvoz in za izvoz je v zvezi s povečanjem imperija zelo napredoval. Ta politika je vplivala tudi na promet bombaža, surove jute, kož, volne in kave, ter vobče na trgovinsko bilanco med Indijo in Italijo. Višina prometa Delež Indije pri celotnem uvozu prizadetih južnoevropskih držav je najbolj padel v trgovini Madžarske in Portugalske, to je za 57 oziroma 53'7 °/o, v Italiji za 47‘1, v Bolgarski za 35'2, v Jugoslaviji za 28'8%. Ta delež je znašal v bilanci Italije 1. 1937. še 3'6, 1. 1938. pa samo še 2‘3 %, v bilanci Jugoslavije samo 2'3 in U7o/o. Indijska trgovina je seveda upadala hkrati z vso svetovno trgovino, po podatkih iz prometa z Južno Evropo pa se vidi, da je bil padec tukaj' še neprimerno večji. Ko je n. pr. padla vsa italijanska trgovina samo za 197 °/o, je padel v njej delež Indije za 47%, torej za polovico. Poročevalec misli, da gre tu za odkrito politiko omejevanja uvoza iz Indije in sploh iz dežel, ki so dosegle ugodno trgovinsko bilanco, ki pa nimajo posebne trgovinske pogodbe, in da so zato trgovinske pogodbe nujno potrebne. 20.000 vagonov trboveljskega premoga za Italijo Milanska revija »Ital-Jug« poroča, da je bilo s posebnim sporazumom jugoslovanske in italijanske vlade doseženo, da se omogoči izvoz večje količine jugoslovanskega premoga, t. j. trboveljskega, v Italijo. Ta premog bi se uporabil za plačilo jugoslovanskih naročil letalskega materiala v Italiji. Na l>odlagi tega sporazuma se bo izvozilo do maja 1940. v Italijo 200 tisoč ton (t. j. 20.000 vagonov) trboveljskega premoga v vrednosti okoli 20 milijonov lir. V zvezi s tem je treba še omeniti, da je italijanska vlada sklenila, da ustvari v Italiji rezerve vseh surovin, ki se uvažajo iz tujine in ki so potrebne za normalno funkcioniranje italijanske industrije. Tako bo napravila tudi velike rezerve premoga. Plinarne, koksarne in industrijska podjetja so že dobila nalog, da poleg sedanjih rezerv napravijo tudi posebne rezerve, ki morajo zadostovati za tri mesece. Te rezerve se smejo uporabljati le s posebnim dovoljenjem pristojnih oblasti. Naše organizacije Uradni dan Zbornice za trgovino. obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne 25. januarja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Denarstvo Nameravana uredba o kontroli ce — Pripravlja te nova protidragintka uredba Hranilne vloge padle Po podatkih Narodne banke je bilo stanje hranilnih vlog nasled-nje: 1. 12. 1939. 1.1. 1939. v milijonih din v drž. denarnih zavodih 2.309,0 2.633,0 samoupravnih 2.299,0 2.190,0 zasebnih den. zav. 5.532,0 6.415,0 Skupno so se torej vloge lani od 1. 1. do 31. 12. zmanjšale za 1098 milijonov din, pri čemer so bili najbolj udarjeni zasebni denarni zavodi, ki so izgubili za 883 milijonov din vlog. Drž. zavodi so izgubili 324 milijonov, dočim pa so vloge v samoupravnih denarnih zavodih narasle za 109 milijonov din. Če upoštevamo, da je v tem času obtok bankovcev prav znatno narastel, je ta padec hranilnih vlog tem bolj občuten. Zaradi davčne reforme padle delnice Narodne banke Z davčno reformo je bil odpravljen davek na dividende, namesto njega pa je bil uveden dopolnilni davek na delnice, ki se giblje med 10 in 25% izplačane dividende, dočim je prejšnji dividendni davek znašal samo 10%. Uvedba novega dopolnilnega davka je takoj povzročila reakcijo pri lastnikih delnic domačih podjetij, ki so izplačevala dividendo po 10 in več odstotkov. Zlasti se je opazilo, da so delnice Narodne banke takoj po objavi davčne reforme na naših borzah nazadovale. Do konca decembra so notirale delnice Narodne banke po 8000 din, že 1. januarja pa je začel njih tečaj padati ter znaša danes 7500 din. »Jugo-slovenski Kurir« poroča, da so lastniki delnic rentabilnih podjetij že začeli pod roko prodajati svoje delnice. Stanje zlatih zalog Vse lansko lelo označuje pretok zlata iz Londona v Njujork. Zlati zaklad Združenih severnoameriških držav je lani narasel za 3*11 na 17'62 milijard dolarjev. Od septembra dalje, t. j. v 4 vojnih mesecih je znesel pritok približno eno milijardo. Po najnovejših cenitvah so imele zlata v milijonih dolarjev ob koncu leta: 1938. avg. 1939. 1939. U.S. A. 14.511 16.645 17.620 Nizozemska 994 768 690 Belgija 581 614 609 Švica 695 582 554 Švedska 321 355 333 Norveška 89 107 103 Danska 53 53 53 Poleg Anglije je zgubila lani največ zlata Nizozemska. Od neevropskih držav je bila najbolj prizadeta Japonska, toda manj ko prejšnje leto, in sicer 125 milijonov proti 169 v 1. 1938. ter 246 v 1. 1937. Nova proizvodnja je najbolj' narasla v Transvalu, od koder poročajo, da je narasla v letu 1939. za 10 milijonov šterlin-gov. * Od 1. januarja dalje se sme pošiljati v Nemčijo za naše dijake mesečno samo še 82 namesto dosedanjih 100 RM. To pa zato, ker je padel tečaj registrske marke in se dobi za 82 RM 200 registrskih mark. Prepoved ustanavljanja novih zavarovalnic je bila na Madžarskem podaljšana za tri leta. Poročali smo že obširno o nameravani uredbi o kontroli ter maksimiranju cen ter o ostrem odporu, ki ga je ta nemogoči načrt uredbe doživel v javnosti. Zlasti industrijski krogi so odločno nastopili proti tej uredbi in V obširni spomenici navedli vse njene glavne hibe in nesprejemljive določbe, Po tej uredbi bi določal cene vrhovni komisar, ki bi se imenoval, ki bi imel pri sebi sicer posvetovalni odbor. Na njegove predloge pa se komisarju ne bi bilo treba ozirati. V vseh večjih krajih bi bili tudi imenovani komisarji za cene, ki bi sicer tudi imeli pokrajinske posvetovalne odbore, a tem ne bi bili odgovorni, tem ve* edinole vrhovnemu komisarju. Tako bi bil ta naravnost diktator nad cenami, ki bi te določal po mili volji. Nadalje je določal načrt te uredbe, da bi bile vse cene, ki bi bile višje od onih z dne 1. oktobra 1939., prepovedane. To bi veljalo celo za uyozoo blago, čigar cene se določajo na svetovnem trgu. Vsa uvozna trgovina bi bila s to uredbo nemogoča. Kakor vse uredbe zadnjega časa je tudi načrt uredbe o kontroli cen vseboval naravnost drakonične kazni. Kdor bi prodajal blago po višjih cenah, bi se kaznoval z globo do pol milijona din in z zapo- rom do 3 mesecev, vse blago pa bi se zaplenilo. Vse gospodarske organizacije so zato ostro nastopile proti tej nameravani uredbi in zlasti poudarjale, da ne gre, da bi cene določeval minister za soc. politiko, ker ni socialni moment za cene odločilen. Odločni nastop gospodarskih organizacij je bil uspešen in vlada je pod pritiskom odpora javnosti načrt uredbe o kontroli cen zavrnila. Iz Beograda poročajo, da se sedaj pripravlja nova uredba o kontroli cen in zatiranju draginje na podlagi stare uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Ta bo nekoliko razširjena, nato pa izdan še poseben pravilnik, ki bo uredbo poostril. O tem se je že razpravljalo na seji gospodarsko-socialnega odbora ministrov. Potrebno je zato, da so gospo darske organizacije budne, da se ne bo novelirala sedanja protidra-ginjska uredba v škodo gospodarstva in gospodarskih stanov. Sicer pa se moramo čuditi, da se ponesrečena protidraginjska uredba jemlje kot podlaga za novo uredbo, namesto da bi se razveljavila in izdelala s sodelovanjem gospodarskih stanov čisto nova. Trgovina na javnih Pomisleki mariborskega trgovstva Banska uprava je pred kratkim poslala Zbornici za TOI v Ljubljani osnutek predpisov za trgovanje z drvmi za kurjavo na javnih lokalnih tržiščih. Banska uprava namerava izposlovati pri trgovinskem ministrstvu, da izda pravilnik v smislu zakona o merah z dne 30. junija 1928. S tem osnutkom se je bavilo te dni tudi mariborsko trgovstvo, ki se v splošnem strinja s poedinimi določbami. Vendar ima osnutek nekaj točk, s katerimi se trgovstvo nikakor ne more sprijazniti. Tu bi pripomnili, da prihajajo med cepljena drva II. vrste v poštev res samo cepljena in ne še 10% okroglih polen. Takšen je običaj na mariborskem trgu. Nadalje predlaga mariborsko trgovstvo, naj znaša pri okroglicah mera na tanjšem koncu najmanj 6 cm, ker zahteva to mero pri prevzemu drv tudi vojaško oblastvo. Nikakor se naj ne pripuščajo na tržišča drva, dolga % metra. To so tako zvane »šolnske klaftre«, pri katerih kupec redno doplača, ker znaša, preračunano na metrsko mero, kubatura le 2‘3 do 2‘5 pro-storninskih metrov. Iz tega razloga je torej tak seženj sorazmerno mnogo dražji kot seženj decimalne mere. Naj se torej dopuščajo v tr- govinski promet le metrska polena, ker je tudi trgovcem z drvmi predpisano, da smejo prodajati le drva, dolga 20, 40, 60, 80 in 100 centimetrov, nikakor pa ne 75 cm. Kar se tiče kolobarjev, je želeti, da ostane doslej predpisana mera 20 cm v višini in 50 cm v premeru. Kolobarji morajo biti čvrsto povezani z žico, da se ne zrušijo, ker potem izgube na vsebini. Mariborski trgovci žele, da banska uprava usvoji njihove proti-predloge in jih uvrsti v osnutek. Ti poslovni običaji so se na mariborskem tržišču vedno dobro obnesli. Prepričani so, da bo banska uprava upoštevala njihove predloge. A. B. Trgovinski register Vpisale so se naslednje izpre-membe: Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Ivan Slokar in dr. Josip Dermastija, vpišeta pa se člana upravnega sveta Jurij Verovšek, veletrgovec in Miroslav Zupan, stavbenik, oba v Ljubljani. Hartner Karola sin, Murska Sobota. Izpremenil se je način podpisovanja. Zunanja trgovina Madžarska trgovinska delegacija predlaga, da se poleg sedanjega klirinškega sistema v plačilnem prometu uvedejo tudi kompenzacijski posli za predmete, ki jih obe državi sicer prodajata le za svobodne devize. Jugoslovansko-britanska trgovinska zbornica v Zagrebu je predlagala trgovinski zbornici v Londonu, da bi ta vplivala na to, da bi tudi Vel. Britanija zgradila svoj paviljon za Zagrebškem zboru. V Zagrebu upajo, da bo ta predlog kljub sedanjim težkim časom pozitivno rešen. Devizni odbor pri Narodni banki j je sklenil, da se seznam predme- j tov, ki se premdrajo s transferni- I mi dinarji, razširi tudi na eterična ! olja (ex u. c. t. post. 256): od bo- | rovnic, brinja, iglastega drevja, lo- j vorja, rožmarina, konoplje, pelina in sivke (lavendla) proti plačilu v transfernih dinarjih ustrezajoče vrednosti izvoza v neklirinške države do 25% plačanega zneska v svobodnih edvizah. Med našimi in nemškimi delegati je bil dosežen sporazum, da bomo v I. letošnjem tromesečju izvozili živalskih proizvodov za skoraj 20 milijonov mark. Bolgarska vlada je dovolila izvoz 14.000 kg konopljenih odpadkov proti polni kompenzaciji v države, iz katere se moreta uvoziti surov kavčuk in bela pločevina. Nadalje je dovolila vlada izvoz 100.000 ton železnih odpadkov in železne žlindre v Madžarsko proti kompenzaciji za železno žico, žvepleno kislino in kavstično sodo. Doma in po sveto »Ilrvatski dnevnik« je objavil k pomembnemu govoru kneza-namestnika Pavla uvodnik, v katerem naglasa zlasti odločnost kneza namestnika za sklenitev sporazuma. V zvezi s tem pravi, da je dr. Maček že po svoji prvi avdienci pri knezu Pavlu bil prepričan, da bo sporazum dosežen. To prepričanje dr. Mačka je bilo tako trdno, da ga niso mogli omajati niti najbolj neprijetni dogodki. Ko je dr. Stojadinovič delal volitve, je dejal dr. Maček, da bodo te volitve veljale dr. Stojadlnoviča glavo. Tako se Je zgodilo ln padec dr. Stojadinoviča je bil dokaz, da je knez Pavle visoko nad strankarsko politiko in da noče umetno narejenih vaditeljev naroda. Nadaljnji razvoj dogodkov je v polni meri opravičil prepričanje predsednika dr. Mačka. Ban dr. šubašič je na intimni večerji pozdravil kneza-namestni-ka Pavia z govorom, v katerem je dejal, da je srečen, da ga more pozdraviti, ker je njegov prihod dal še nikdar videno obeležje mestu Zagrebu. »Sprejel Vas je narod brez žena in otrok, resen, zavedajoč se svoje hrabrosti, v odločnosti miren ter veličasten v ljubezni. V biserju teh hrvatskih junakov se kopata Vaši Veličanstvi in oni so srečni. Tako vrača kmet razumevanje svojih pravic. Vsi gledajo Vaše delo kot višek državniške modrosti. Ustrezati upravičenim narodnim zahtevam se pravi usposobiti narod, da z vsemi sredstvi brani svojo neodvisnost. Visočanstvo, vi to delate s precizno premišljenostjo In zato pred Vami in pred zastopniki hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda iznašam naslednjo vizijo: V temni zimski noči se odpirata dva grobova. Iz enega vstaja Karadjordje, iz drugega Matija Gubec. Oba gresta na to historično mesto, na Markov trg, ki je simbol muk našega naroda. Matija Gubec nosi krono, ne v si- Vsem svojim cenj. odjemalcem sporočamo tužno vest, da je nenadoma preminul naš družabnik, gospod JULI) LONČAR Blagega pokojnika, ki smo ga izgubili sredi njegovega neumornega dela, ohranimo v trajnem častnem spominu. V LJUBLJANI, dne 15. januarja 1940. Tvrdka Lončar—RašRa—Stare jaju ognja, temveč v sijaju, ki ga more dati samo svoboda. Pri tem se sreča s Karadjordjem, ki mu daje svojo krono ljubezni, zvestobe in vernosti. Knez-namestnik Pavle je v torek obiskal zagrebške kulturne institucije. Tako si je ogledal Jugoslovansko akademijo, kjer si je zlasti ogledal slike, etnografski muzej in druge institucije. Povsod je bil sprejet knez od funkcionarjev teh institucij. Knez-namestnik Pavle je v torek popoldne obiskal dr. Mačka na njegovem domu v Kupincu, kjer se je zbralo mnogo ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo kneza. Kmalu df /e. Popeljala v Kuninec t.u-°lga’ ki I® je dr. Manin S Iskreno pozdravil. Knegi-v f ® si je v Zagrebu ogledala te-r zLsUa^t^obr(>deIne ustanove SSCmmE? Urelen‘ M “ Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pav- •uin nnn ^r°V 12 lastnih sredstev Hrvatski P ^ežem v Dr. Maček je podal novinarjem daljšo izjavo o novem volilnem zakonu za hrvatski sabor. Dejal je da se bo mogel vsakdo prepričati! ko bo zakon objavljen, kako zelo je liberalen. Vsak, kdor zbere 100 Podpisov na območju enega sodnega stola (okrajnega sodišča), more postaviti kandidatno listo. Vsa območja sodišč so ostala neizpre-«raz€n dveh> ki sta bili premajhni. Glasovalo se bo tajno s kroglicami. Vse delo, pričenši od sestave volivnih list opravijo redna sodišča. Tudi nobene verifikacijske debate ne bo/več v saboru, ker‘izdaja izvollenim poslancem poverilnice sodišče. Aktivno volivno pravico ima vsak, kdor je star 24 let, če je domačin ene občine v banovini Hrvatski. Pasivno pa. kdor je star 30 let. ženske zaenkrat ne bodo imele volivne pravice. Končno je izjavil dr. Maček, da bo delal na to, da bodo volitve čimprej in tudi za skupščino. Volitve v hrvatski sabor se morejo razpisati tudi v 14 dncli. Na vprašanje, kaj je s tiskovnim zakonom, je dejal dr. Maček, da je sedaj, ko smo tako rekoč v vojnem stanju, s tiskovnim zakonom zelo težavno, zlasti zaradi zunanje politike. Nikakor ne gre, da bi vsak pisal o zunanji politiki, kar bi hotel. Razbijamo si glave, kako bi izdali tiskovni zakon, ne da bi mogel pokvariti linije naše zunanje politike. Njegovo osebno mnenje je zato, da je bolje z zakonom o tisku malo počakati in ublažiti samo cenzuro, ker zaradi mednarodnega položaja ne bi mogel biti novi zakon idealen. Na pripombo, da bi se zaslišali tudi novinarji, je dejal dr. Maček: če hočete, da ne bo zakon nikdar izglasovan, potem skličite anketo, pa boste dobili toliko mnenj, da ne boste zakona nikdar dokončali. Končno je izjavil dr. Maček, da bodo mogle narodne manjšine neovirano postavljati kandidate, samo če bodo zbrale potrebno število podpisov. Glede preureditve države v drugih banovinah je dejal dr. Maček, da se bo o tem razpravljalo šele potem, ko bo sklicana skupščina. Zakaj ne prej? Preberite besedilo sporazuma! Jasno je povedano, da odloča narodna skupščina, ki se bo izvolila, da pripravi vse za preureditev države. Potem pride na dnevni red preureditev ostalih banovin. (Iz tega sledi, da je samostojna Slovenija še daleč in da so bile neupravičene optimistične izjave, ki smo jih čitali baš zadnje dni. Menda Se je le premalo delalo na to, da bi dobila Slovenija iste pravice ko Hrvatska.) Ban dr. šubašič je odklonil spremembo imena Jugoslovanske akademije v Hrvatsko akademijo ter prepustil odločitev o tem bodočem« hrvatskemu saboru. Zveza tiskarnlških podjetij sporoča, da j« prisiljena zaradi nove podražitve papirja in zvišanja mezd zvišati cene tiskarskih proizvodov. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev d. d. »Ferovolf« v Beogradu z delniškim kapitalom 1,100.000 din. Družba bo uvažala in kupčevala s stroji in aparati, železnimi proizvodi ter drugimi proizvodi. Francozi so izdelali nov top, ki meče granate z velikansko udarno silo 16 km daleč. Novi top odlikuje velika preciznost v zadevanju ter izstreli v eni minuti 28 granat. Novi top ima vse prednosti znamenitega francoskega topa 7 5 cm kalibra, samo da je kaliber tega topa večji. Prva baterija novega topa je že na fronti. Italijanska vlada je imenovala poseben odbor prt korporativnem ministrstvu, ki naj v bodoče kontrolira cene v državi. Dveletno prisilno delo je uvedeno na od Nemcev zasedenem ozemlju za vse Žide, in sicer za moške od 12. do 60. leta, za ženske pa od 14. do 50. leta. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Ii6ta« njen predstavnik dr Ivan Pless urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., men predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.