ki se jim a je v zadnjih letih posvetil, sta bili podobnega značaja , to sta bili: geografska problem atika naselij-taborov na Slovenskem in problem slovenskih geografskih imen. Zal del ni končal. Za svoj predm et »Jugoslavijo« je pisal tudi učbenike za srednje šole, ob k a terih so se skozi dve desetletji izobraževali m a­ tu ran ti. N ajbolj pa je Lebanu ležalo pedagoško delo. P redaval je rad in s posebno zavzetostjo. Od prihoda v L jubljano vse do zadnjega delovnega dneva je p re­ daval na Pedagoški akadem iji; zadnjih dvanajst let, ko je učil na Filozofski fakulteti, pa pomeni dvanajst solidnih, strokovno in pedagoško uspelih kurzov njegovega predm eta. Pokojnik je bil dolga leta odbornik G eografskega društva Slovenije, aktivno se je udeleževal zveznih geografskih kongresov in republiških sim pozijev ter zborovanj. Več let je bil ta jn ik Zveze geografskih društev Jugoslavije. Ko smo se poslavljali od sodelavca, učitelja, p rija te lja in človeka, nam je bilo težko, zdaj tud i čutimo, kako nam je bil potreben, in hvaležni smo mu za delo, ki ga je opravil. M arjan Žagar D eseti kongres geografov Jugoslav ije (15.—20. septem bra 1976) Po enaindvajsetih letih, ki so p retek la od četrtega kongresa geografov J u ­ goslavije v Beogradu, je bil v našem glavnem m estu deseti jub ilejn i kongres jugoslovanskih geografov. O rganizacija kongresa je p ripad la Srbskem u geograf­ skem u društvu, ki je to zahtevno in odgovorno nalogo dokaj uspešno opravilo. Za kongres je bilo značilno veliko število udeležencev, nad 370, k a r je pomenilo najv išjo udeležbo na vseh dosedanjih kongresih. Kongresa se je udeležilo tudi 13 gostov iz inozemstva, iz dežel, s katerim i jugoslovanski geografi tesno sode­ lujejo. Tu je om eniti še dejstvo, ki ni razveseljivo, udeležba iz Slovenije je b ila (razen iz Kosova) najskrom nejša. Večina slovenskih udeležencev je bila iz raz­ iskovalnih inštitucij, m edtem ko je bilo število profesorjev iz srednjih šol več kot skromno. O rganizacijsk i del kongresa je bil zarad i jub ile ja slovesnejši in je obsegal otvoritev in pozdrave, ki jih je izrekel predsednik Srbskega geografskega d ru ­ štva M. Vasovič. Sledilo je poročilo o delu Zveze geografskih društev Jugosla­ vije med IX. in X. kongresom, ki ga je podal predsednik T. Rakičevič. Za tem se je začel delovni del kongresa. V njem je osem referentov (iz vsake republike in obeh pokrajin) predstavilo prvo plenarno temo: povojni razvoj geo­ g rafske teorije in p rakse v SFR J. Na plenarn ih sestankih sta bili v vrsti refera­ tov obdelani še tem i: geografski vid ik gospodarskega in družbenega razvoja SFRJ po vojni in sodobni problem i in poti razvoja pouka geografije v naših šolah. Vsi ostali p rijav ljen i referati so bili uvrščeni v sekcije. Skupno število refe­ ratov na p lenarn ih sejah in v sekcijah je preseglo število 70. N avajan je vseh referatov in n jihovih prispevkov bi tu zahtevalo preveč prostora. Glede na to, da je dokaj h itro izšel »Zbornik X. jub ilejnega kongresa geografov Jugoslavije« pa to tudi ni potrebno. Delo po sekcijah je bilo razdeljeno na štiri skupine. Ta razdelitev je p red­ stav lja la precejšnjo novost, saj ni bilo dosedanjih sekcij kot npr. za fizično geografijo, geografijo naselij, geografijo preb ivalstva itd. Vsaka od štirih sekcij je zajem ala obravnavo enega od vprašan j, p ri reševanju katerih bi geografi v okviru svojih m ožnosti lahko sodelovali. V te sekcije je bilo vključeno obrav­ navan je : 1. teOretično-metodoloških vprašan j, 2. problem ov gospodarskega in družbenega razvoja republik in pokrajin , 3. sodobnih geografskih problem ov razvo ja SFRJ in 4. okolja in geografije. Sekcije so bile zasnovane tako, da bi temo na jp re j obravnaval glavni referat, nato p a n a j bi ga dopolnili koreferati. P okazalo pa se je, da ta zamisel ni b ila v celoti izpeljana, saj je v rsta referatov bolj ali m anj odstopala od osnovne tem e sekcije. O rganizator je s tem omogočil referiran je tud i tistim prijav ljen im referentom , ki se ne posvečajo problem atiki, ki so jo zajele sekcije. V vseh sekcijah so sodelovali tudi slovenski geografi, k i so v osmih referatih predstavili rezultate svojih proučevanj in ki so se bolj ali m anj nanašali na obravnavano problem atiko v sekcijah. Poleg tega je b ila slovenska geografija zastopana s trem i referati tudi na p lenarn ih sestankih. Č etrti dan kongresa je bil nam enjen krajšim ekskurzijam . Dopoldne je bil ogled Sm edereva (mesta, trdnjave, m etalurškega kom binata) in obisk km etij­ skega posestva Godomin. Popoldne p a je bil po izbiri ogled Beograda in okolice ali obisk eksperim entalne postaje za proučevanje intenzivnosti erozije v Ralji. Na teh ekskurzijah so nas organizatorji podrobno seznanili s pokrajino in geo­ grafskim i problem i krajev , ki smo jih obiskali. Zadnja dva dneva kongresa sta bila posvečena ekskurzijam v no tranjost Srbije. Udeleženci so izbirali med ekskurzijo po vzhodni Srbiji (Beograd—Poža- revac—M ajdanpek—Kladovo—D jerd jap —Beograd) in zahodni Srbiji (Beograd— Valjevo—Zlatibor—K ragujevac—Beograd). Na obeh ekskurzijah smo spoznali spremembe, ki so jih ti deli S rbije doživeli v zadnjem času. Zlasti poučno je bilo za tiste udeležence, ki so bili pred 21. leti na četrtem zborovanju v teh krajih . Na koncu kongresa je bila spreje ta resolucija, k je r so postavljene strokovne, pedagoške in p rak tične naloge pri nadaljn jem delu jugoslovanskih geografov. G eografija naj bi se kot znanost bolj obrnila k reševanju vprašanj, pred katera je postavljena sodobna družba, s tem bi dobila dostojno mesto med drugim i ve­ dam i in si u trd ila položaj tudi kot šolski predm et. Kongres je po s ta tu tu Zveze geografskih društev Jugoslavije izvolil nove organe zveze. Ker bo XI. kongres organiziran v C rni gori, bo v naslednjih štirih letih predsedstvo in ta jn ištvo v T itogradu (predsednik M. Radovič). P red­ sedstvo se je povečalo od dosedanjih 10 (predsednik, ta jn ik in osem predstavn i­ kov republik in pokrajin) na i l članov. Izvoljen je bil še predstavnik Vojno geografskega inštitu ta iz Beograda (general D. Petrovič). Poleg teh im a p red­ sedstvo še osem sta ln ih članov. Izvoljeni so bili tud i člani kom isij in njihovi nam estniki (komisije za znanstveno delo, pouk geografje in za publikacije) ter nadzorni odbor. V vseh teh organih sodelujejo predstavniki vseh republik . Sedež posam eznih delovnih področij, je tam , k jer deluje izvoljeni predsednik. Tako je vodstvo nacionalnega kom iteja v Beogradu (predsednik M. Vasovič), kom isija za znanstveno delo v Skopju (predsednik G. Mileski), kom isija za pouk v S ara­ jevu (predsednica N. Mastilo) in kom isija za tisk v L jubljani (predsednik I. V ri­ šer). Na koncu kongresa so udeleženci sprejeli tud i resolucijo, v kateri pro testi­ ra jo pro ti za tiran ju Slovencev (na Koroškem) in G radiščanskih H rvatov v Av­ striji. F. Lovrenčak Sim pozij o sociogospodarskih in p rosto rsk ih problem ih Slovencev v Ita liji, T rst, 27 .-29 . ja n u a r 197? Z ustanov itv ijo S lovenskega raziskovalnega in š titu ta (Slori) v T rstu so Slovenci v I ta liji dobili po zunan jem obsegu sicer skrom no ustanovo, po n a ­ činu dela, organiziranosti in po delovnih uspehih pa dejavnik, ki v strokov­ nem pogledu p reseneča celo stro k o v n jak e v I ta liji ko t tudi v SR S loveniji. E na od zad n jih obsežnih akc ij in štitu ta , ki je im ela nam en osvetliti s ta n je in osnovne vzroke sp rem in jan ja socioekonom ske s tru k tu re p reb iva lstva na celo t­ nem slovenskem etničnem ozem lju v Italiji, je dobila končno podobo na sim poziju v T rstu od 27- do 29. ja n u a r ja 1977. V 18 re fe ra tih so bili p red s tav ljen i rezu lta ti raziskav socioekonom ske in p ro sto rsk e s tru k tu re širših obm očij (npr. Beneške Slovenije, G oriške, T rža­ škega) te r te rito ria ln o ozkih vzorčnih predelov (npr. U kev in Zabnic, občin D re k a in G rm ek, Š tandreža, obm očij g rad n je av topo rta p r i F ern e tič ih in načrtovane proste industrijske cone pri Brezovici).