Št 10. V Gorici, v četrtek dne 12 marcit 1914 l.iil.juii mu n H ¦ mi« ^|iii''rt|#».WBWBnji.j.aW>glJUUJijuJ!ttii( i ijh.ij.i ,____R. .mili..«—! Tečaj XLIV. baaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob i. uri popoldne. % lete . . . „ 5*~ % « • • • »» 2'80 PostmiCne številke stanejo . .8 vte. Bi Biročlla brez doposlaoe uročiU« ta M aitram Telefon 6t. 88. ••Vse za narod, Bvobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desao. Upravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I, nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. ... Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost; Boj za aistrijsfce Nizzl Mal jubilej praznujemo, Štirideset-letnico, odkar je izdal grof Czdrnig obširno Uet« o C ioricU ki ie nosilo ponosen na-<|t»v avstrijska Nizzu. Ob Štiridesctlct-tstej pa zaman prisluškujemo na vse strani, da bi slišal? Gorica, naša avstrijska SIma ihum mesta si prisvajajo danes ta naslov, Gorica se Je pa umaknila s svojega mesta in vstopila je v vrsto tnalih provmciahtih mest, ki žive" le od vojaštva. Mil in uradnikov* In vendar je n* Času teh štiridesetih let ostalo podnebje Gorice iMih tu vendar je ostala Gorici njena ču-douia okolica in vendar |e dobila v teh ftnh Gorica novo /cle/nic<., ki jo Je zve-tak% L vsem severom, Xh v teh k'()'i k pa tudi ostalo Oorici tuŠJu* .'notno gospodarstvo in zato je bil ,nm,Ht irad grofa C/orniga, zato so za-HK-ti \>4 narav m /.skladi Gorice. Napisati h) tmhfdh knjigo, če N hotdi le površno »tfreniti vse pomanjkljivosti Saškega mest-»•e^.t u.<>spodarsf\a> Vprašajte Nemca o t».n* gospodarstvu in Jakliče vam. da je w ^k*Kiiial 4/;t Goric*, vprašajte Laha, ki n: šum kamore in pove vam isto in če •* f^-siic Slovenca, /ugledate žareč po-i:k*4 «i ^f{sii|e«n pest, ker vse mestno go-M^-dafsjvo |c- sanjo krivica proti Sloven-«.*.'«! hkjt« tuorjtc p« atlamu. da najdete tMvt.f?a?K« Jt5i*s|rt kakr kronovtne, ki nima & nadene kana^aciU:, ki nima izpetjanc-M p*» \nstiKttni dolgovi, ki le s prahom w,'.ia /a prr;^, ra '* vsi-li teli dolgih letih k;vi i*:„ri ,%%*>*<, nobene druge reči, ko da s*t Miti; «*v»#iv Sjadc. kjica!? Ion« i sčavii. ,b ¦* »k ?.'r^:? K,f ifodvag} narodnega boja k',*.i-^4.if,!:1dU*se. Kdor ne veruje* da nima *.<*:' <#v."? "j-tH^-jtu prebavaMvo primere v ^ <*??',"> S4 rj| Ku^jftla enkrat v Start? *.»»f ^, s ,i \ f s c v t c *** ta na i poprasa * ,*f *re*r"t snt-ilaKtf »f» sfsšiil bo 7auiuii• ;f,,<'!' !"•,, csgc*.ftf%:,i.«s?i fa,>*:ei{a nu^l-ictja go-*¦;*-• *<'-'''««». v.5 <'.*!',t'*,» Naj v.* ::?kd*» i1.«.* sb...?> i-n* K "'.i „¦<•:. kf ?h-L;; i'o'r-^ /,i v oči Mali listek. I jMb«v»i rmmm Sapn/tem* v Č-giptu. I*4*f»ii»t .^•»»V' ifftiKaia nek'sj se nt-',v$ « i?5?eresa8tinlj l|u-l4%U'.i **k"M%di:h med t^auieopi m egsp-im-^joc* >«a»»m» Iti tudi Nai«file»ti je Iju-•";'¦;.>„; '¦* ^'fk-is. Ivh! t%grpcanko. HiJro pt» ,".4\5 '. .!;i»,rft;5inir, I*p»siM\;«tjt? m ne/na ,a*Hi:s«»*? J-T^ci^rb farjev do njih, to ¦e HV< w ftic pta*-) p»»/em*kj paradiž. Ali ''tč-t-a sch že«% ki s^» se ««faie Fraiico/opi, **•> s>-?aia^ f;--** r.ii?jv»vem «>U^oiIu i/ t'gipta i^K« f"»hkv> alf*»aii|e5 strašno studio. &ike dame je videl Napoleon lepo Zenab. Uda je res krasna, vitka devojka, ognjenih oči. spominjala je na najlepše slike starih Lgipčank. Napoleon, ki je baš takrat prvikrat čul o nezvestobi svoje .lozefine, se je hotel utolažiti v Čarih lepe orijentalke. Ni mu bilo težko, z laskavimi besedami in darovi premamiti neizkušeno dekle, ki še nm je skoro udala z dušo in telesom. Ali ta roman je trajal le malo časa. Že po preteku nekaj tednov je Napoleon zapustil k po Zenab in se je povsem posvetil dra-/estni Pavlini, soprogi oficirja Fouresa. Pavlina je kmalu izgnala Egipčanko iz generalove hiše. Predno se je to zgodilo, jo je še osmešila pred Napoleonom, ker jo h oblekla v pariški modni kostum, v katerem je bila videti Jako neokretna m nevšečna. Tragičen konec je sledil po odhodu francoskih zmagonosnih čet iz Egipta. Prišli so sluge mogočnega vezirja v Ka- boljšo orijentacijo občinstva na železniških sprejemnih poslopjih kolikor mogoče dobro vidljivi in čitljivi postajni napisi in kolikor mogoče v velikem številu, isto-tako tudi na peroriskih svetilkah, klopeh na peronu itd. Ker ni izključeno, da dobi tem povodom tudi goriška postaja napise, opozarjamo tržaško ravnateljstvo na vihar, ki je že enkrat izbruhnil zaradi postajnih napisov v Gorici, ker se ni upoštevalo narodnostnih razmer. Na postajah na Gorenjskem so bili — zdi se nam, so še sedaj ponekod - - dvojezični napisi tako razvrščeni, da je bil ta slovensko-uemški, drugi nemško-sloven-ski itd. — Mi stojimo na stališču: na postaje v slovenskih krajih napise v slovenskem jeziku, v narodno mešanih krajih po večini: ali slovensko-ncmški ali nemško-slovcnski napisi. Notranji uradni jezik železnic je nemški, a da bi morali biti zaradi tega napisi na postajah na prve m mestu nemški, ne ti videvamo. Kaj bi naj pač imeli napisi zunaj na pročelju postaj opraviti z notranjim uradnim jezikom! Vzroke, zakaj se naše ljudstvo toliko zanima za napise na postajah, bi bilo nepotrebno razkladati, ker leže na dlani. SliČno kar smo povedali glede napisov, velja tudi za najrazličnejše . objave, tarife, razglase, vozne rede itd., ki so razobešeni na peronih, v vesti-bulih in čakalnicah ter pri blagajnah. Izgovor na večje stroške pri tisku ne drži, če se gre za to, zadovoljiti ljudstvo in ustreči upravičeni njegovi želji — sicer ra bi bilo večjih strpškov komaj par kro-nic, ki pri takem ogromnem podjetju, kakor so železnice, ne pridejo v poštev. Za ozkotirno železnico Trst-PoreČ se izdajajo razni lepaki na prvem mestu z laškim besedilom in zaradi tega se še kolesa niso nikdar ustavila in tudi notranji uradni jezik še ni trpel nobene škode. Kar si lahko privošči progica Trst-Poreč, bi lahko uprava c. kr. drž. Železnic privoščila tudi drugim progam in zgodilo bi se morebiti prvič — da bi se v Slovencu vzbudil sum o pravičnosti naših upravnih oblasti. jim in odvlekli so nesrečno Zenab pred sodnijo. Sramota, ki jo je storila hči naj-odličnejšega plemiča vsemu narodu, je zahtevala strogo kazen. Pred sodniki je uboga Zenab priznala svoj greh in oče se je po tem priznanju odrekel svoje hčere. Zaman je prosila milosti. Niti jok niti ponižne prošnje njene matere je niso mogle rešiti. Sam El Bakri je potisnil svojo ženo skozi vrata in za-kril si oči, ko je glava nesrečne njegove hčere padla pod sekiro brezčutnega krvnika. O ženskih solzah. — Razni narodi in pesniki imajo razno mnenje o ženskah in irihovih solzah. Najbolje mnenje,imajo flebrejci, ki pravijo, da se žena, ki veliko plaka, hitro razžalosti. Drugi narodi pa injajo čisto druga mnenja. Stari Rimljani so trdili, da joče ženska le za to, da podkrepi laž. Italijani pravijo, da niso ženske solze vredne počenega groša. Španci pa trde: »Prijatelj, ne bodi ganjen od ženskih solz, ker žena nosi smeh in jok v istem žepu.« Star nemški pregovor pa pravi: Ženska se z enim očesom joče, z drugim pa smeji. Ženske solze torej ne veljajo Kartonski vozni listi se izdajajo na postajah v področju c, kr. drž. žel. ravnateljstva v Trstu do drugih postaj istega ravnateljstva z dvo- ali troje-zičnim besedilom, nasprotno pa so do postaj beljaškegu ravnateljstva le tedaj dvojezični, če ima dotična postaja na pročelju dvojezični napis. Na ta način se Slovenec ne more peljati v Celovec ali Beljak, ampak le še na »Klagenfurt« in »Villach« in na ta način nastane na voznih listkih strašna birokratska godlja kakor: »Plava-Plave — Klagenfurt fiauptbhf. -— fiber Rosenbach -— Čez Pod Rožčico — X Pers. Zug — osebni vlak« — ali pa takle nestvor: »Dobravva-Dobrava« — Wien Westbanhof« itd. Ljubi moj Tominec! Ko se hočeš peljati v Beljak ali Celovec, nič se ne Čudi če te odpravijo v »Villach« ali »Klagenfurt«. Na Beljak se je zrušil Dobrač, Cer lovec pa je požrl strašni Hntver... In ti moj Kraševec! — Če bi se ti zazdelo ke-daj pogledati tisto slavno bojišče^ kjer je tako pošteno slovensko obdeloval naš vrli Martin Krpan napihnjenega Brdavza, kar na svojo kobilico se skobacaj, pa jo krev-sljaj lepo po domače naprej — prej boš priromal s svojo zvesto kobilico na Dunaj, kakor z železnico, kajti vedi: Z železnico sploh ne prideš na Dunai------.—, ----------. »Če se hočeš nacb Wien« voziti, moraš zunaj »trebuh pustiti!« . . Šalo ob stran! Celovec, Beljak, Dunaj itd. itd. ~so, mestna imena, ki jih naše ljudstvo ne sa-., mo pozna, ampak splošno rabi, so imena, ki jih rabijo tudi oblastva; ne moremo si torej razlagati, zakaj se jih boji železniška uprava. Saj vendar nima strahu, da bi se pohujšal,nad slovensko označb ¦, bo kak nemški sprevodnik ali kak nemški portir, ki ima vozni listek .pregled« \\,- »Celovec in Beljak in Dunaj itd. nimajo slovenskih napisov; torej jih na listkih tudi ne smemo označiti slovensko«, poreko. Da postaja v Celovcu in Beljaku in še marsikaka druga postaja nimajo tudi slo-' venskega napisa, je res in prav žalostno, pa še ne opravičuje gori omenjenega ne-dostatka. Postaja v Gorici nima' sploh še nobenih napisov. Ali se naj zaradi tega" označuje s kilornetersko oddaljo n. pr.: dosti. Pa to je m' nda le v teorijf;V resnici pa je drugače! ... , Krali Viktc Emanuel II. — republikanec. — Fra ; .oski grof Maugny je izdal svoje »sporni ie« iz lombardske vojne leta 1859. pod Vktorjem Emanuelom II. Mau-gny je bil pozneje diplomatski zastopnik Francoske na raznih mestih. V svojih »spominih« govori tudi o svoji avdijenci pri Viktorju Emanuelu leta 1872, v kateri je on obžaloval padec Napoleona III. Viktor Emanuel je rekel: Nikdar.ne pozabim, kaj je bil za Italijo cesar Napoleon III. Ali takim neprilikam smo mi vsi podvrženi, to je usoda, ki lebdi nad nami, in more zadeti danes tega jutri onega. Jaz pa sern s tem obračunil in si ne ubijam glave radi tega, ker jaz sem republikanec. Belgijski kralj Leopold II. je bil malo pred svojo smrtjo, na mednarodnem sestanku trgovskih zbornic v Monsu. V. pogovoru z nekim Francozom.je vprašal tega za njegovo .politično prepričanje.,Francoz: »Jaz sem republikanec«. Kralj Leopold: »Takega luksusa. si jaz ne morem dovoliti, to mi brani moj metier«! Shod v Kobaridu. V nedeljo 15. marca ob 2. uri popoldne se bo vršil v Kobaridu v občiuski vojašnici jaoen_5hod. DNEVNI RED: Poročilo o političnem položaju v deželi Poročata poslanca ITilhlauiČ in dr. Podgornik. Slovensko politično društvo. »Vozni listek veljaven od Podmelca do km 151.9« f! Logično bi bilo, četudi neumno... V slučajih, da postaje nimajo kartonskih voznih listkov do namembne postaje, izdajajo se takoimenovani blanko-listki, kateri so sestavljeni tudi za slovenske kraje v »nemško-laško-slovenskem« jeziku. Za tistih par kilometrov železnice, ki teče po laških tleh, se dobe samo dvojezične tiskovine, na slovenskih tleh ležeče postaje pa se morajo posluževati tiskovin, na katerih je slovenščina še le na tretjem to je zadnjem mestu. Če mora napraviti postaja ali postajališče ali sprevodnik kak blanko-listek (trojezičen pri nas, kakor rečeno!), izpolni ga gotovo samo v nemščini. Temu se ni čuditi. Od uprave ni v tem obziru nobenih jasnih direktiv; uslužbenec torej, ki bi se v mnogo slučajih sam rad izognil neljubim, kritikam in pikrim opazkam in prerekanju z občinstvom; radi tega ne ve, ali sme listek; izpopolniti, kakor bi odgovarjalo zahtevi občinstva in kakor bi bilo edino pravilno, oziroma si pri znanih razmerah ne-upa spreminjati obstoječega krivičnega običaja. Kak smisel ima to, da pač dobim listek tretjega razreda do Ško-fje!oke,: doplačilni listek za drugi razred pa le v »Bischoflack«, kako nesmiselno je, da se lahko peljem iz postaje A v tretjem razredu s kartonskim listkom do Medvod, v drugem razredu pa — ker v A ni kartonskih listkov za 2. razred — z blankb-listkom samo do »Zwischen\vassern«. O listkih za" delavce, transporte, Vse že povedano velja v polni meri spremljevalce itd, niti ne govorimo, tudi glede odprave prtljage. Prtljažni listki za lokalni promet so trojezični " (nemškb-laško-slovenski), izpopolnjujejo se nemško, za promet s tujimi železnicami n. pr. z južno železnico so pa samonemški in se seveda tudi šamo-nemško pišejo. ' Ker že vladajo pri osebnem in prtljažnem prometu take razmere, bi bilo neverjetno,' če bi bilo kaj boljše p r i sprejemu in oddaji brzovoz-n e g a i n tov o tu e g a b I a^ja. : ~ Pošiljalec blaga dobi pač morda- dvojezično tiskan t. i. nemško-slovenski sprejemni list, v kolikor pa je isti izpolnjen od postaje, je vse besedilo nemško. Oddal si sodček — recimo — brinjev-ca v Zatičino, postaja pa ti potrdi, da je nrejeia »1 Fass WachhoJderbrantwem« za »Sitfičh«. Če hočeš vedeti, kaj so ti potrdili, pa se potrudi k učitelju ali župniku ali občinskeitiL tajniku, ti že tam povedo, aH je prav. Slovenski vuzni list — slovenska sprejemnica! Objave o dospelem blagu, ki se pošiljajo jjo pošti ali dostavljajo po železniških uslužbencih, so večinoma spisane nemško, tako da pfejemalec dostikrat niti ne ve! po kaj naj gre na postajo. Povzetni, vložni, depozitm listki, protokoli o poškodovanju blaga itd. itd. — kdo bi našteval množico tiskovin namenjenih strankam -^ vse se izpopolnjuje skoro izključno v nemSCini. Kakor vemo, obstoja predpis, da se morajo pri blagovnem prometu listki (sprejemni listek, objava),' ki so namenjeni strankam, spisati v jeziku, v katerem je spisan vozni list; glede drugih strankam namenjenih listin nam ni znano, obstojajo-li taki izrecni predpisi oziroma so-li dor volj jasni in uslužbenstvu znani. Odprava nedostatkov. Stvar uprave je, da ostranl sama korenito in v najkrajšem času navedene in druge neomenjene nedostatke; naša javnost pa bodi pozorna, na se v prihodnje ne bodo več kršile naše najprimitivnejše jezikovne pravice. Proti ittjašti na HraNL »Pravičnost« naše vlade je za hip udušila;vsak poizkus jugoslovanskega di-jaštva na Dunaju, da manifestira za do-' stojnost na vseučilišču, znana dvojr.a mera vlade ni dovolila jugoslovanskemu1 di-jaštvu, da nastopi proti mafiji na visoki šoli, končno pa je moglo dijaštvo le govoriti in vsled vladnih šikan ni govorilo le proti divjaštvu temveč tudi za jugoslovansko misel. Včeraj se je vršilo na Dunaju sijajno protestno zborovanje proti znanim dogodkom na Revoltelli. Nad 300 jugoslovanskih visokosolcev vseh narodnosti, vseh struj se je zbralo, da manifestira za kulturo na univerzi in za jugoslovanski Trst. Zborovanje je otvoril Dalmatinec Trešič-Pavičič, nakar ie bil izvoljen , za predsednika Slovenec Koder. Prvi govornik Slovenec Vrtovec je poročal o dogodkih na Revoltelli in primerjal te dogodke z zahtevo Italijanov po laškem vseučilišču v Trstu. Govornik obžaluje, da so glasovali nekateri slovanski poslanci za laško vseučilišče, kljub temu, da so poznali slovenske zahteve. Kam privede laška univerza v Trstu, so ti dogodki najjasnejše pokazali. ,;. Burno pozdravljen je nato govoril Hrvat Trešič-Pavičič. Kot sin Dalmacije je slikal, kako se priseljujejo v Trst Dalmatina, ki si pa ne ohranijo svoje narodnosti in umetno mno-že laštvo Trsta. Ali danes že vstaja naša obramba in ta obramba ima že v sebi tako moč, da sama uniči laški Trst in dvigne nad Trstom slovensko trobojnico. Zadnje boje za slovensko vseučilišče je opisal tretji govornik Slovenec Virant. Pojasnil je praznoto raznih kulturnih gesl, na podlagi katerih so nekateri slovanski poslanci, osobito prof. Masaryk glasovali za laške vseučiliščne zahteve in smatrali nas za protikulturne, ker smo bili proti laški univerzi v Trstu. Dogodki na Revoltelli so dokazali upravičenost naše ¦ ga nasprotovanja. Odiočno je tudi zavrnil izgovarjanje vlade, da nima denarja za slovensko vseučilišče, ko ravno izdatki za Albanijo pričajo1 o nasprotnem. •¦ Zdb jugoslovansko idejo je govoril nato Srh Mijatovič. Živahno pozdravljen je govoril nato vsetičiliški docent, dr. BogiitnilVošnjak. .j;. Slovensko vseučiliško vprašanje ni le samo slovensko, temveč splošno jugoslovansko. Zato je potrebno, da se združi vsa jugoslovanska mladina v nacionalni ideji in ta mladina bo vzor vsemu ostalemu narodu. Predvsem pa je naloga mladine, da vzbudi narodno zavednost med vsemi tržaškimi Hrvati in Srbi, da ne postane Trst le slovenski, temveč tudi hrvaški in srbski. Večno hvalisanje italijanske kulture spada med staro šaro, kajti' analfabetska statistika najjasneje dokazuje, da imajo Slovenci večjo pravico govoriti o kulturi, ko tržaški Italijani, ki proslavljajo svojo kulturo z divjaštvom. I A ne samo kulturno smo kos Italijanom, tudi v vsakem drugem oziru smo naqre- [¦ dovali in danes lahko mirno vžprejema^ tno laški bojni klic: Trieste o nulla! Da, Trieste o nulla, Trst bo slovenski ali ga pa sploh ne bo! Na to sta Slovenec Oeržina in Hrvat Kuvačič predlagala sledeče resolucije i Jugoslovanski dijaki na Dunaju, zbrani dne 11. marca 1. 1914: I. z ogorčenjem protestirajo proti brutalnim italijanskim nasilnostim na trgovski visoki šoli Revoltelli v Trstu, izražajo svojim jugoslovanskim tovarišem svoje iskrene simpatije, se izjavljajo žnjimi popolnoma solidarni ter jih poživljajo, da vztrajajo v boju za svoje pravice; II. poživljajo vlado, da uporabi vsa s/edstva, da prepreči ponovitev takih izgredov in da omogoči jugoslovanskemu dijaštvu, da s,e bo moglo mirno in nemoteno posvečati študijam na tej visoki šoli; III. opozarjajo merodajne činitelje na potrebo, da se v doglednem času ustanovi v Trstu visoka šola trgovskega in gospodarskega značaja, ki bo pristopna vsem južnoavstrijskim narodom; IV. opozarjajo vlado in vso avstrijsko javnost na izgrede na Revoltelli, ki so nov dokaz, da bi bilo italijansko vseučilišče v Trstu edino le torišče za italijanske šovinistične provokacije in da je zato Trst najnepripravnejše mesto za italijansko vseučilišče; V. poživljajo jugoslovanske poslance, da z vsemi sredstvi preprečijo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu, v tej najvažnejši točki in naravnem gospodarskem in socijalnem središču Jugoslovanov; VI. da preprečijo vsako drugo rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja tako dolgo, dokler ne izpolni vlada visokošolskih in drugih šolskih zahtev Jugoslovanov, zlasti pa reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Občinske volitve v Gorici. Doba reklamacij je potekla z včerajšnjim dnem. Podanih je s slovenske strani, kakor tudi z italijanske, reklamacij primerno razmerju strank. Narodni odbor je pridno delal in naši slovenski volilci v mestu so se radi odzivali vabilu, za upogled v imenike in za reklamacije ter so v obilnem številu dohajali po informacije in prinašali potrebne dokumente za reklamacije. Včasih je bila pisarna kar oblegana. Upisanih volilcev v volilne imenike je: v III. razredu 950 volilcev; v II. razredu 1100 volilcev; v I. razredu 800 volilcev. Elaborat našega slavnega magistrata se krije v I. in II. razredu s sedanjim elaboratom, ali v tretjem je magistrat izkazoval volilcev 1300, sedaj pa jih je v imenikih 950. Torej okoli 400 volilcev manj! Magistrat jih je potreboval 1300 za slučaj, če bi opozicija nastopila proti kamori in potem pa: ali se ne prime vsak za glavo, ko vidi, daje v tretjem razredu in a n j v o 1 i I c e v n e g o v d r ug e m?! Magistrat je hotel imeti vendar še tako lepo naravno razvrščeno število volilcev: v tretjem razredu največ, v drugem manj. /v prvem najmanj, ali sedaj, ko ni več magistrat sestavljal volilnih imenikov, se je pokazalo, da je / tretjem razredu manj volilcev nego v drugem! In v prvem jih je skoro toliko kot v tretjem! Koliko je torej ljudi v Gorici, ki volijo pri volitvah v državni in deželni zbor — pri mestnih volitvah pa nimajo nobene besede. Kako nujno je potrebna sprememba starega mestnega statuta, kako nujna uvedba splošne in ednake volilne pravice za mestne volitve! Pokazalo se je, kako se je v Oorici doslej malo skrbelo za vredno upisovanje prebivalstva, pokazala se je skrajna pomanjkljivost mestnega anagrafičnega urada: glede bivališč strank posebno je bilo treba obilo prememb. Zanimanje za volitve je bilo veliko v času reklamacijske dobe in to zanimanje se vzdržuje. Dolžnost vseh mestnih Slovencev, volilcev in nevolilcev je ta, da agitirajo za volitve, da bodrijo volilce in gredo na roko Narodnemu odboru. Volitve bodo najbrže že koncem tega meseca in začetkom aprila. * Mi mestni Slovenci, moramo na volišče do zadnjega našega volilca. Naš boj gre za bodočnost goriškega mesta, naš boj velja kamori, ki je že skoro upropa-stila Gorico, naš boj gre proti zastarelemu mestnemu volilnemu redu, ki je za današnje čase pravi škandal. Naš bojni klic je: Slovenski volilci v goriškem mestu! Vsi na"volišče! Mi hočemo nov pravičen moderen volilni red za občinske volitve v Oorici! Mi hočemo temeljite spremembe v mestni upravi! Mi hočemo biti primerno zastopani v mestnem svetu. Volilci na noge! Zagrmtmo: Dol s ka-moro! Politični pregled. Parlamentarni položaj-se ni prav nič zboljšal, če ni povzročila afera dr. $yihe še večji odpor proti sedanji vladi. Češki agrarci, socialci in statopravniki nadaljujejo sigurno z obstrukcijo, podpirali jih pa bodo najbrže tudi češki socialni demokrati in mladočehi. Razpust zbornice poslancev je potemtakem skoraj neizogiben. Volitve na Bolgarskem so pokazale, da nima sedanja vlada zaslombe pri narodu, da je bolgarski narod proti svojemu kralju. Vlada je sicer dobila neznatno večino, a to le s pomočjo rnohamedancev, dočini ima združena opozicija večino bolgarskega naroda v svojem narodu. Vladna stranka je dobila 128 mandatov, opozicija pa 117 in sicer kmečka stranka 51, demokrati 26, reformni socialisti 9, pristaši Oešova in Daneva 10, radikalci 5 mandatov. Kakor vse kaže bo morala vlada odstopiti ali pa pomnožiti nasilje za časa Volitev in tretjič klicati volilce k volitvi. Pomnožitev ruske armade. — Ni še dolgo tega, kar je ruska vlada.znatno zvišala rekrutni kontingent. Kakor se pa sedaj poroča, namerava ruska vlada na izrecno željo carja zvišati število rekrutov za 111.000, da bi se na ta način pomnožila ruska armada za 480.000 vojakov v mirnem času. S tem povišanjem bo imela Rusija v mirnem Času okoli dva milijona vojakov, torej znatno več, ko Avstro-Ogr-ska in Nemčija. Ker se Rusija tako dosledno izpopolnuje v vojaškem oziru. in ker tako silno množi svojo armado, poživljajo nemški listi nemško vlado, da nastopi proti oboroževanju Rusije, magari z vojno, ker drugače postane Rusija premočna in bo potem vsaka vojna že v naprej izgubljena. Nemčija in Kitajska. -— Pred desetimi leti je še pisari! in govoriči! nemški cesar o rumeni nevarnosti in poživljal Evropejce v skupen boj proti azijskim Mongolom. Danes cvete nemško-kitajska ljubezen, danes igra Nemčija vlogo Angleške in ščuje Kitaice in Japonce v boj proti Rusiji, da bi bila Rusija v slučaju evropske vojne med dvema sovražnikoma. Poleg tega pa izrabljajo Nemci v gospodarskem oziru Kitajsko. Dosegli so razne koncesiie in grade železnice, ceste in tn varne. Pa Nemci bi bili nedosledni, če ne bi obenem germauizirali. V ta namen so ustanovili v Tientsinu nernšfso-kitajsko univerzo in potem te skušajo dobiti s pomočjo njihove reklamne kulture vpliv na iiovokitajsko inteligenco. Pa^urtito se jim obnese. Oče sedanje kitajske republike dr. Suniatsen je Čisto v nemških vodah in celo stari luanšikaj je vedno bolj prijazen Nemcem. Danes lahko Nemci v resnici z zadovoljstvom gledajo na svojo orientno politiko, če bodo pa njih uspehi Še dolgo trpeli je druvjo vprašanje, ker končno so jim Angleži že dostikrat zmešali štrene in jim tudi še bodo. Domače vesti Predavanje o rastlinstvu naših Alp, II. del se bo vršilo v soboto, dne 21. marca v Trgovskem domu ob 8. uri zvečer. Predavanje bode pojasnjevalo nad 60 barvastih slik. Seznam podob prinesemo prtwodnjič. « > Slovensko gledališče v Gorici. — V nedeljo, dne 15. t. m. priredijo naši vrli diletantje velezabavno veseloigro: Vele-turist. Kdor se hoče od srca nasmejati naj ne zamudi te prilike. Torej v nedeljo vsi v Trgovski Dom. ob pol 12. dopoldne; pristal Je na Rojcah | na vojaškem vežbališču. Drugi dan je od-1 plul iz Gorice in prispel srečno v Aspern. I Sedaj je tam ponesrečil na novem aero-1 planu. Z višine 200 m je padel in obležal J mrtev. Njegova zaročenka je gledala po- j let in padec 'ot.gov ^ okna doma na sta-1 novanju. I *y.v:rAy^>»»oWUJetijo Q&jiHcah v Gorici, I kar se da, in omečejo s°,daj v deževnih I dneh z blatom pasante, ca je joj. V Go- I šposki ulici so bila te dni vsa izložbena I .okna ometana z blatom, da se je komaj I t skozi videlo. Najhujši pa je vojaški avto- I ! mobil; pred tem zbeži v vežo vsak, kdor I j inu !e more še .uiti... I j 10 mučenlkov 40 dni dež — pravijo I vremenski preroki, ki se pa včasih grdo j i zmotijo. V torek je bil dan 40 mučenikov I in vremenski preroki so vzdihnili: 40 dni j bo dež! ker je bil deževen, neprijeten dan. j Včeraj je bil dež, veter, mraz, zima! Da- I nes pa se je zjasnilo in sije prijetno solnce. I Spomlad. Take so vremenske spremembe v Gorici. »Oggl 1' incatito al Monte dl Pieta« — tako je kričal danes in tako kriči vselej uslužbenec »Montaž, ko naznanja dražbo na Montu. Kričal je tako na Kornu in slovenski kmetje so ga poslušali in zmajevali z glavo, kaj je to?" »Mont« je kateri že lazumel, kaj ga čaka na Montu, pa ne. Ali res ne sme uslužbenec Monta naznanjati tudi po slovensko dražbe?! Ali je Mont laški zavod brez slovenskega denarja?! ~ Menda smemo zahtevati od Monta, da bo upošteval slovenski je- j zik povsodi, kakor se tiče! I I G, župana iz Renč so hoteli danes po- j I tisniti med nabornike in ga menda vzeti k I vojakom. Vršijo se izredni nabori na gla-I-varstvu in h komisiji je prišel tudi mladi g. I žunan StepanČič iz RenČ, Ko gre proti ko-| misiji, ga je stotnik zavrnil ter mu poka-I zal, kam naj gre med nabornike, da se I sleče in ga pregledajo---- Ni manjkalo I smeha, ko se je razkrilo, da je oni mladi i mož župan iz Renč. j Deklico sta rešila iz morskega kana-I la v Ogleju dva »ogumna Gradežana Pa-I vel Corbatto in Blaž Markezan. Deklica I Pierina Pilon je zdrsnila v kanal. Mnogo I ljudi je to videlo, ali nikdo si ni upal sko-I čiti v kanal. Storila pa sta to omenjena I mlada Gradežana in rešila deklico smrti. I Nesreča, — V Gradišču ob Soči je I padel nri zgradbi učiteljiškega poslopja I IS-Iefni zidarski pomočnik Fran Groho-I vac z višine 4 m ter si zlomil levo nogo I in dobi! še druge poškodbe. Pripeljali so I ga v bolnišnico v Gorico. J Central Bio ima te dni zopet jako za-I nimive vsporede z raznovrstno vsebino. I Prav posebno moramo opozarjati na film I »I v a n S t r a u s s«, ki se bo začel pred-I našati od prihodnjega pondeljka nanrej. I V tem filmu nastopijo prvi umetniki na 1 dunajskih odrih, tako da se bomo čutili I kot v kakem dunajskem gledališču. Ve-I likansk vspeln ki ga je imel ta film po vseh I drugih evropskih mestih ne sme izostati I tudi v Gorici. Enak in Še večji vžitek se I nam obeča s filmom »G i r a r d i«, ki pri-I de pozneje na vrsto. j Listnica uredništva: G. J. F.: Take I reči, ki se tičejo Gorice in naše dežele, I sporočajte nam. pa dobijo »odmev v na-I .sem goriškem listu«. Ponatiskuje pa ne-I rad vsak list! Na omenjeni dopis Vaš se I povrnemo. Radi dogodkov na RevoiteIH. Odbor . akad. fer. društva »Adrija« v Gorici je i sklenil v svoji seji z dne 9. t. m. sledeči I protest: Podpisani odbor protestira z I ogorčenjem proti nasilstvu in žaljenju od I strani Italijanov napram jugoslovanskim I tovarišem na tržaški RevoiteIH. Istočasno I jim izraža popolno solidarnost sedaj in pri I vseh nadaIjnlW?or.ajtffo.\;;,r -^* -v >r\ Za deželnega tainika 5e nnenovfln*] dosedanji podtajnik dr. Ivan Grusovin, ki I je bil pa že sedaj v sedmem činovnem j razredu dež. uradnikov in je upravljal po- j sle deželnega tajnika . . . -,*,.... . ^ j Iz politične službe. — Za definitivne I namestništvene koncepiste so imenovani provizorični namestništveni koncepisti ar Anton Kraljic v Krku, Fran Svetek v Sežani, dr. Anton Gelcich in dr. Adolf Singer v Trstu ter namestništveni kon-ceptni praktikant Ciril Premrl v Tolminu, dr. Karel Lederer v Trstu in dr. Rudolf Mtiller v Kopru. | Pevce moškega zbora »Pevsk. in glasb, društva« prosimo, da bi zahajali redno in točno k vajam. Ženski zbor vadi pridno in ker se bližamo koncertu, je nujno potrebno, da je odslej vsaka pevska i vaja obiskana polnoštevilno. Prestolonaslednik na*?''oj voda Fran Ferdinand v Miramaru. — Od 7. t. m. da- I Ije biva prestolonaslednik nadvojvoda ! Fran Ferdinand v gradu Miramar pri Trstu. Z njim je soproga vojvodjnja_ Sofija Hohenbergova in otroci Sofija, Maksimilijan in Ernest. V spremstvu nadvojvode je dvorni komornik baron Rumerskirch, predstojnik njegove vojaške pisarne Bar-dolf in njegov tajnik dr. Honik. Nadvojvoda namerava ostati v Miramaru 6 tednov; napravi več izletov ob istrski in dalmatinski obali, mogoče, da se snide tudi z nemškim cesarjem, ki bo potoval koncem tega meseca na Krf. Nadvojvoda se je vozil z avtomobilom po Trstu v ponedeljek popoldne, v torek pa se je bil odpeljal v Krmin, tam je izstopil, hodil po Krminu in hotel obiskati barona Loeatel-lija pa ga ni našel doma. Na to se je nadvojvoda kmalu vrnil v Miramar. Občina Kobarid le po uradnem razglasu upisana v osmi razred glede tarifa za vojaško najemščino. Posi. Kovač in »Novi Čas«. — Poročamo, je poslanec Kovač predlagal, da se v znani tiskovni pravdi spisi proti uredniku Novega Časa« Antonu Šinigoju odstopijo od porotne sodnije na goriško okrajno sodnijo. -Novi Čas« je radi tega vesel in piše, kakor da je to njegov uspeh. Stvar ju pa čisto drugačna. Odgovorni urednik »Novega Časa« Anton Sinigoj je odkraja v preiskavi Širokoustno izjavil, da prevzame vso odgovornost za žaljive članke. Kasneje pa je zlezel pod klop ter se skril za uredniško nemarnost, ČeŠ da spisa ni ne čital ne pisal. Mislil si je pri tem. če mu dokaz resnice izpodleti, da vendar ne pade pretrdo, da bo namreč obsojen le radi prestopka uredniške nemarnosti in ne radi pregreška žaljenja časti. Vsled tega umika bi bila seveda stvar poslanca Kovača, da doprinese točen dokaz, da je ravno Šinigoj pisal ali « ^sai čital žaljive članke. To je pa jako težko in je vzpričo neznatne inteligence Šinigoieve prav verjetno, da res ni on zagrešil tistih strupenih člankov. Radi zanemarjanja uredniških dolžnosti pa gospoda Šinigoja mnogo hitreje lahko obsodi o-\ krama sodnija. Če more Šinigoj doprine-I sti le senco dokaza resnice, mu le seveda pot za to'ravno tako odprta rlred okrajno j sodnijo. Kajti prestopka zanemarjanja u-1 rednjške dolžnosti more biti prost le, če i se mu dokaz resnice posreči. Stvar je to-I rej. da nastopi s svojim gradivom pred I goriško okrajno sodnijo. Veselje Novega j časa je vsekakor prezgodnje. Pač pa te I poslanec Kovač s svojim predlogom mno-¦ go bližje popolnemu zadoščenju, kajti na J okbjni sodniji Šinigoju ne bo mogoče I stVar tako zavlačevati, kakor je to storil 1 pred porotno sodnijo. 1 Nadporočnik aviatik Elsner, ki se je I ubil pri Aspernu, kakor smo zadnjič poročali, je bil priplul dne" 10. oktobra lani iz Asperna v Gorico v družbi z nadporoČ-uikom Stolesavljevičem. Z Dunaja v Gorico je rabil 4 ure. V višini 1400 m je pre-plul Semering, na to je letel čez krasno Mursko dolino proti Karavankam, v višini 2400 je preletel Stotin je bil v Gorici Piosveta. Redni občni zbor »Narodne Prosveten v Gorici se bo vršil v sredo, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer »pri jelenu«. Dnevni red: I. Prjrnemba pravil; 2. Poročilo odboro-vo; 3. Volitev odbora; 4. Morebitni pre-, dlogi. Gg. člani so vabljeni, da se vdeleže polnoštevilno. Jurčičeva sedemdesetletnica. — 3. t. m. je minulo 70 let, odkar se je v prijazni Muljavi porodil Josip Jurčič. Ni pisatelja, med Slovenci, ki bi bil tako znan med narodom, ko Josip Jurčič. Njegovi romani > Jurij Kozjak«, »Deseti brat«, »Rokovnja-či« so znani pač vsakemu Slovencu. Njegovo delo za naobrazbo naroda le ogromno, njegove zasluge za razvoj slovenske književnosti in časnikarstva velike. In vendar bi skoraj pozabili na jubilej moža, ki je od prve mladosti pa do zgodnje smrti posvetil vse svoje sile narodu. Letos obhajamo obenem petdesetletnico, odkar le izdal Jurčič svojo prvo balado »Juna- j kov grob« v »Slovenskem glasniku«. Pridružujemo se mnenju g. Harambaše v »Slov. Narodu«, da počastimo najlepše spomin Jurčiča, če izide za jubilej nadaljevanje Jurčičevih izbranih spisov in pa ilustrovana izdaja »Jurija Kozjaka«. Narod sam pa počasti moža najlepše, če ne pozabi njegovih zlatih-besedi v »Tugome-ru« in drugih njegovih delih. ? Ševčenko.' — Maloruski narod praznuje velik jubilej, praznuje stoletnico svojega največjega pesnika Taras Ševčenka. Ne praznuje pa le stoletnico svojega pesnika, temveč tudi ustvaritelja maloruske književnosti, ustvaritelja maloruske narodnosti. To je pomen Ševčenka in tega se.zavedajo dobro Rusini, tega se pa zaveda tudi birokratična ruska vlada. V Rusiji se ne sme praznovati njegova stoletnica, ker rodili bi se spomini na ono dobo, ko je moral presedeti Ševčenko vsled svojega narodnega dela leta in leta v ru-: ski ječi, pokazalo bi se pa tudi, da Živita v Rusiji dva silna naroda! Ker,pa vlada : ne pripozna maloruske narodnosti, zato | ne sme častiti maloruski narod. svojega I velikega sina. Ali te prepovedi ne bodo izruvaie spomina na Ševčenka in slej ko prej se bo klanjal maloruski narod spo-i minu svojega največjega sina. DOPISI. h tolminskega okraja. Grahovo. (S ho d.) — V nedeljo, dne 1. marca je bil za našo vas izvanreden praznik, ker tega nismo še doživeli, kar obstoja deželni zbor v Gorici, da bi se bil potrudil nas obiskati kakšen deželni poslanec, razun o volitvah. Na ta dan priredilo je slovensko politično društvo v Gorici v dvorani 'gostilne Antona Rutar javen shod, na kterem se je zbralo iz vse naše daljne okolice čez sto samo dobrih kmetov, zavednih možakarjev. Zelo poljudno in temeljito nam je poročal naš deželni poslanec M i k u ž o položaju v deželi in nam dal zadovoljiv račun o svojem delovanju v deželnem zboru. Govoril nam je tudi gospod nadučitelj R a k o v Š č e k zelo iskreno in nas bodril k delu za boljšo gospodarsko, narodno in politično bodočnost. Po shodu smo še marsikako pametno rekli in smo našemu poslancu, kakor tudi gosp. Rakovščeku zelo hvaležni za njiju poduk in nasvete in upamo, da nas še večkrat obiščeta. Grahovci. Dol. Trebuša. — Bralnemu društvu »Vodnica« v Dol. Trebuši, Tolminsko, je darovalo kolesarsko društvo »Idrijska dolina« na Slapu 10 K, za kar se mu naj-topleje zahvaljuje odbor. i Jz goriške okolice/ j Sovodnje. (Občinske volitve.) Pri občinskih volitvah v III. razredu so od 6 izvoljenih 4 klerikalci. Izvoljena sta v tem razredu tudi socialista dr. Bobič in Kovic, i izvoljen je tudi L. Lukežič, vodja Narodne tiskarne v Gorici. V II. razredu so izvoljeni naši: Peter Tomšič, Anton Tomšič, Sovodnje, Tomaž Florenin, Gabrije, -Fran Simčič. Vrtoče, Anton Batistič, Peč, Miha Lukman, Sovodnje. V I. razredu naši: Josip Kodermac, Anton Cijan, Peč, Karol Čevdck, Sovodnje, Štefan Tomšič, Sovodnje, Anton Florenin, Gabrije in Ivan Cotič, Sovodnje, socialist. I Novostrujarji so si mnogo več obetali, zlasti, ker so pomagali preč. gospodje poslanec Roječ, Zega in Čargo! Iz Št. Petra. (Smrtna kosa.) Umrl je v torek 10. t. m. Josip Čer ni c, posestnik. Pobrala ga je zapljučnica. Pokojni je hiče dveh sinov, ki sta izborna tenorista v društvu »Prešeren«. Naj počiva v miru dobri pokojnik, preostalim naše sožalje! Gospodarske vesti. Pridite po vino! — (I z S k r b i n e.) Neko lepo, zimsko jutro me je vzdramilo. da sem se dvignil iz Trsta na Kras, čez Tomaj) dalje v Škrbino, preko znanega Trstelja, čez Železna vrata, ter dol na Vi-pavščino in konečno z vlakom drž. žel. zopet v Trst. Ker sern imel opraviti z vi- nom, nabavil sem si nekaj terana v Toma-ju, nekaj terana in belega vipavca na v Škrbini. Prav dobro mi je šjo s kupčijo, nepričakovano sem z vinom zadovoljen. Zato sem sklenil, da obiščem ob potrebi zopet Škrbino. Škrbina se nahaja-bolj v kotlini, z lepo obdelanim poljem in trtnimi nasadi, toplo in ugodno je podnebje. Teran pridelujejo v domači kraški zemlji, belega vipavca pa v svojih zemljiščih 1 uro hoda, v VipavsTd zemlji, nad Dornbergom in Gradiščem. V Škrbini se nahaja še okrog 200 hI prav dobrega vipavca in okrog 80 hI izvrstnega kraškega terana. Opozarjam gosp. vinotržce in krčmarje, da se ob potrebi zatečejo v Škrbino, ker bodete gotovo z dobro kapljico postrežem in z njo zadovoljni. — Popotnik iz Trsta.' v Trgovsko in obrtno društvo v Gorici naznanja vsem članom, da se vrši danes ob 8. uri zvečer pri Jelenu občni zbor z dnevnim redom: Razpust društva, Lo?fe ljamo vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže! Tečaj za trtno cepljenje. — Na slov. dež. kmetijski šoli v Gorici (Tržaška c.) se vrši prihodnji pondeljek, dne* 16. marca tečaj za trtno cepljenje v suho in siljenje cepljenih trt. Kdor se zanima, naj pride ta dan ob 9. zj. v šolo. Postaja južne železnice v Tržiču se izdatno razširi in poveča. Promet to zahteva. Znamenje, kako se razvija Tržič. Tržni dan je danes, ali današnji trg je slabo obiskan, ker bo v ponedeljek trg s v. J e I e r j a, »trg od tičev« in za nakup krompirja za seme. Ta dan bo gotovo dosti deželanov v Gorici. Razne vesti. ' Steklo in namizno orodje carja Ferdl-| tianda. — Po velikanskih zmagah v prvi balkanski vojni je imel marsikateri balkanski kralj visokoleteče misli, a najbolj gotovo kralj Ferdinand. Naročil je-'v znani steklarni v Benetkah krasno Steklo in namizno orodje. Na vseh predmetih se je pa blestel ponosni napis: Ferdinand !., cesarbalkanski. — Srbske zmage pa so pokopale vse visokoleteče misli in tako počiva v skladiščih prekrasno blago, ter priča o ponižani Bolgarski! Ruski admiral umrl v laškem Vidmu. Ruski admiral pl. Ljeven, poveljnik kri-žarke »Diana« pod Port-Arturjefn, je umrl v vlaku pri Vidmu, ko se je vračal z Riviere v Rusijo. Pogreb je bil v Vidmu, nenavadno slovesen, do kolodvora, potem so krsto prepeljali v Rusijo. Veliki oddelki vojaštva in zastopniki vseh oblasti so se udeležili pogreba. Na krsto so položili poleg ruske italijansko trobojnico. Pri Buzetu v Istri so udrli neznani svedrovci v urad hrvaške kmečke zadruge in odnesli denarja 10.000 K. j V Opatiji je sedaj tujcev 3000. V Lo-j vrano pride te dni nadvojvoda Fran Sal-vator. Tam se nahaja že princ Koburški, I princ Ditrichstein in Ludovik Saksonski. V Opatiji je tudi pruski princ Joahim. Učiteljišč v Avstriji, moških in žen-i skih je: 57 moških s 7855 gojenci in 20 ženskih s 3593 gojenkami; gojencev in j gojenk na učiteljiščih je torej 11.448. Četrt milijona zaigral v eni noči. — V Budimpešti je zaigral pred kratkim neki bogat magnat v eni noči 250.000 K. Imena magnata listi ne navajajo, pač pa' ona dva, ki sta dobila ta denar; ta dva sta H. Herzman in D. Tibor, znana igralca; prvi je nekoč pred leti zgubil v eni noči 2 milijona kron. Na Ogrskem so sploh hudi igralci. M. Šerriefe je dobil nekoč od grofa Potockega v igri 3 milijone kron'. Pri tisti zgubi je bil navzoč takratni zunanji minister Goluchowski. Grof Sigra je izgubil pri »makao« pred par meseci 800.000 K v eni noči ... To so igralci to, altrochfc goriški trešetarji in ,Šnopslarji po »fliki«! - Najbolji, ker blago-vonfav, barvovit, finega okusa ter po ceni, \e in ostane pravi : Francko v« kavin pridatek. Razglasi. ; Dohodninske napovedi. V s vrh o odmerj en j a dohodnine, nadalje davka na plače pri prejemkih nad 6.400 K in rentnega davka za leto .1914 se na podlagi §§ 202 oziroma 138 postave z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 poživljajo one osebe, katere so po § 153 citirane postave v obliki novele z dne 23. junuarja 1914, drž. zak. št. 13 oziroma po § 124 na Primorskem dohodnini ali rentnemu davku podvržene, da vložijo pismeno napovedi pri pristojni c. kr. davčni administraciji oziroma pri c. kr. okrajnem glavarstvu (oziroma pri onem c. kr. davčnem uradu, kateri se ne nahaja na sedežu kakega okrajnega glavarstva) v času od 15. marca do 15. aprila 1914 ali pa dajo iste na zapisnik. — Osebe, katerih dohodki svote 2.000 K ne presegajo, so sicer k dohodninski napovedi upravičene, vendar pa toliko časa ne primorane, dokler niso v to od davčne oblasti posebej pozvane. Onim davkoplačevalcem, katerim bi plačilni nalogi za leto 1913 in prejšnja leta do koncem marca ne bili še dostavljeni, se dovoli nadaljnji, od vročitve zadnjega plačilnega naloga računjeni 14 dneva! rok v svrho. vložitve zgoraj navedenih napovedi. Po 23. januarju 1914 kot dnevu razglasitve novele glede osebnih dohodkov se za čas pred razglasitvijo > novele ne morejo pravomočna odmerjenja v škodo obvezancev spremeniti in uvesti naknadna nova odmerjen a splošne pridobnine, rentnega davka, dohodnine, davka na plače, vojaške takse in hišnega davka ali pa kazensko postopanje glede teh davkov za imenovano dobo. — Napovedi, naznanila in izjave, ki se podajo za splošno pri-dobnino,. rentni davek, dohodnino in hišni .| davek za leto 1914, ne smejo torej služiti za izvedbo še ne končanih odmerjenj, za uvedbo naknadnih odmerjeni in kazenskih postopanj glede kakega davka za dobo pred 1. januarjem 1914. "• - Te ugodnosti amnestije pa ne pridejo za leta 1911, 1912, 1913 onim davkoob-vezancem v korist, ki bi bili kaznovani •radi kakega davčnega prestopka, zagre-šenega pxT23. januarju 1914. — Kazenske določbe za slučaje neresničnih in opuščenih napovedi se ^nahajajo v §§ 239—244 postave glede dohodnine. O davčnem postopanju napram osebam, ki so tekom davčnega leta postali davčnoobvezni in o naznanilni dolžnosti glede njih obravnavajo §§ 227, 228 in 145 omenjene postave. Ako kak davkoobvezanec napovedi pravočasno ne vloži, se zamore odmer-jenje po prejšnjem pozivu uradnim potom izvršiti. Najvažnejše, z novelo glede osebnih davkov uvedene, glede sestave napovedi merodajne spremembe sedanjih postav so sledeče: 1. D a v č n a obveznost. Ne glede na državljanstvo so podvržene dohodnini glede skupnih dohodkov one fizične . osebe, katere bivajo v ozemlju, za katero velja ta zakon, oziroma katere se mudijo v njem dalj kot 1 leto. Osebe pa, ki ne bivajo v tuzemstvu in se tu radi zasiužbe ne mudijo nad enim leiom, so podvržene dohodnini le glede v tem času v tuzem-stvu pridobljenih dohodkov. V inozemstvu bivajoče osebe so podvržene dohodnini le glede krajevno na tu-zemstvo vezanih dohodkov (tuzemska zemljišča, na njih vknjižene tirjatve. pridobitna podjetja, službeni prejemki itd.). Istotako so rentnemu (bvku s celim zneskom njih prejemkov podvržene fizične osebe, ki v tuzemstvu bivajo, nadalje juridične osebe, ki imajo tu svoj sedež. — V tuzemstvu bivajoče fizične in juridične osebe so podvržene rentnemu davku le glede v teh deželah prejetih davku podvrženih dohodkov. 2. O p r o š č e n j e. Oproščene od dohodnine so nsebe; katerih skupni dohodki na leto 1.600 K ne presegajo, od rentnega davka oni, katerih rentnemu davku podvrženi prejemki niti sami, niti v zvezi z drugimi dohodki zneska 1600 K letno ne presegajo. 3. Davčna.podlag a. Prejemki, ki so dohodnini in rentnemu davku podvrženi, se morajo napovedati z zneskom, ki so ga v zadnjem davčnem letu pred-idočem letu dosegli, oziroma v slučaju, da ne bi isti celo leto obstojali, z verjetnim letnim zneskom. -— S tem odpadejo 2 oziroma 3 letna povprečna proračunanja za negotove dohodke. 4. Dohodki udov gospodarstva. V svrho odmerjenja dohodnine so dohodkom načelnika gospodarstva prišteti tudi še nadalje dohodki udov tega gospodarstva. Izjema je v slučaju, da skupni dohodki gospodarstva svote 4.000 K. ne presegajo, tako da morajo udje gospodarstva, ako so podvrženi napovedni dolžnosti, posebne napovedi vložiti. Nasprotno temu pa se odmeri rentni davek ne po gospodarstvih, ampak za vsakega posameznega prejemnika posebej, tako da obstoja glede te vrste davka brezpogojna napovedna dolžnost za vsakega prejemnika rentnemu davku podvrženih dohodkov. 5. Dohodki iz posesti zemljišč, iz samostojnih podjetij in poslov. Pri davkoobvezancih, kateri vodijo o svojem obratu redne knjige, je Čisti pridelek oziroma poslovni dobiček izračunati po načelih, ki so predpisana v trgovskem zakoniku za inventuro in bilanco in odgovarjajo običajem rednega trgovca. — C. kr. finančno ravnateljstvo. Trst, dne 1. marca 1914. Dr. Olivier baron pl. Kober c. kr. podpredsednik finančnega deželnega ravnateljstva in 'inančni ravnatelj. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavfiS v Oorici. Tiska: »HorKka Tiskarnac A. OaliršJek (odgrtv. |. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje lisfov »Soča* in .Primorec. IZIDOR NANUT autorizouana stavbena tordba ^Gorici I ulica Adelaide Ristori štev. 5 I se priporoča p. n. občinstvu za vsa j stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne I načrte, proračune in kolavdacije po • najnižjih cenah. Edina primorska tovarna dvokoles: »TRIBUNA« F. 6ATJEL - GORICA Stolna ulica št 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki n-anko. Praktična naznanila. Deželni odbor: Uradi so otvorjeni vsak delavnik od 8.30 dopoldne do 12.45 pop. in od 4—6 popoldne. Deželna blagajna uraduje vsak dan od 9. dopoldne do 1. popoldne. ' Deželna hipotečna banka (Šolska ulica.) araduje vsak dan od 9. zjutraj do l| popoldne. •'«."!¦ Deželni muzej, na Kornu, je odprt vsako nedeljo od 10—12 dop. brezplačno; druge dneve se treba obrniti na čuvaja in plačati vstopnino 20 v. Magistrat: od 9. dopoldne do 12.30 pop. in od 3—6 popoldne. Okrajno glavarstvo: od 9. do 12. dopoldne in od 3—6 popoldne. Davkarija: od 8—12 dopoldne in od 4—6 popoldne. Poštni in brzojavni urad: Urad za priporočena pisma-od 8. dopoldne do 7. zvečer. Urad za zavoje od 8. dopoldne.do 6. popoldne. Urad za vrednosti in poštna hranilnica od 9. zjutraj do 6. popoldne. Telefonski in brzojavni urad je otvorjen dan in noč. Državno pravdništvo uraduje od 8—12 dopoldne in od 1--6 popoldne. Okrožna sodnifa je odprta od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Trgovska in obrtna zbornica: od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Gozdni in dotnenski urad: od 8—12 dop. in od 4t-6 popoldne. Okrajna bolniška blagajna: od 9—12 dop. in od 3—6 popoldne. Goriška ljudska posojilnica, Gospos-ska ulica, od 8—12 dopoldne. Goriško kmetijsko društvo, na Kornu. od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Harofiaite se m 9fSoL0 I« »Primorca". ** CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. - Ustanovljena lota 1884. Ppntroh v ZagreDU v lastni hiši, vogal UClIlluia Marovske in Preradovičeve ulice. Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje. Telefon št. 2594. r Olavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: i. Zavarovanje glavnic za alačaj doživljanja in smrti; 2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življensk^ rente. li. Proti škodi po požara: 1. Zavarovanje" zgradb (hiš, gospodarskih poslopij, tovarn). ¦''• 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd. III. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje vseh oddelkov znaša K SfilS.SBi-tiG Dohodek letne premije s pristojbinami „ l,486.297-o6 Izplačane odškodnine.......„ 5,624.16296 Sposobni posredovalci in akvizitorji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica »Croatiae« Trst, Via del LavatGio št. 1, II. nadstr. in glavno zastopstvo »Croatiae« v Ljubljani (tvrdka Kmet & Slivar). Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici: II Ril ftVFRT Via BertoUnt St 20 (v lastni U. aiLUVCni, m\). - Telefon Št 22L in FRANC PERKO, v Trgovskem Domu. Tržaška al. 26. prej pivovarna Gorjap. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i, t. d. ~ Odlikovana pekarija In sladčičarna Karol Draščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah • MIHALJ TURK priporoča svojo brivnicona°ra6. Zobozdravniki in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jas. Uerdi felMlItte Sfco. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o suujem ateljeju od 9. are dop. do 5. are pop. Anton Potatzky v Gorici naslednik Jas. Temin. Na sredi Raitejja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliJCc niraberškega in drobnega blaga tw tkania prej* tn ilty. POTREBŠČINE. j! Za pisarnioe, kadilce in popotnika. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. ., Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne šm. Posebnost: 1 I Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za Hramarje, krošnjarje, prodajalce po" sejmih in trgih ter na deželi. ' Kupujte samo dvoko?esa „Gf»rIce** in JMtena"* ki so najboljši francoski sistem in najtrpežaejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OrfalHa! VlCforfa so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in Stikanje (vezenje). Stroj teče brezumno in je jako-trpezen, Puške, sam >bese, s'anorezniee in vse; v to stroke spa^ajofe pieimete^se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trnu it. 9. CORICfl. I priporoča svojo dom?, žgano štajersko slivovko, Zganjarna Robert DiehI - Celje p. ... ... rt tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipko/ec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba m Jamajka rum, grenčico, riamnski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, caj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong. ------------—--------«. vzorci In caitlkl na razpolago.------------—---------------------------„