^UMAR O CD Q) U) O O if) E o o CD X X vo >to O fN 'E Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 6 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Okvirja Okvir 1: Ukrepi ECB za spodbuditev okrevanja gospodarstva..................................................................................8 Okvir 2: Trg nepremičnin - 1. četrtletje 2014..............................................................................................................12 Statistična priloga.........................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. julija 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Po nadaljevanju gospodarske rasti v evrskem območju v prvem četrtletju letos vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti in razpoloženja kažejo nadaljnje izboljšanje razmer. V prvem četrtletju je bil BDP evrskega območja medletno večji za 0,9 %, znova predvsem zaradi večjega izvoza, pozitivno sta k spremembi prispevala tudi zasebna in investicijska potrošnja. Rastje bila sicer nekoliko nižja od pričakovanj ECB, zato je ta znižala svojo napoved za letos za 0,2 o. t. na 1,0 %. ECB sicer podobno kot ostale mednarodne institucije pričakuje, da bo gospodarsko aktivnost spodbujalo domače povpraševanje, med tveganji za nižjo rast od pričakovanj pa izpostavlja geopolitična tveganja in manjšo gospodarsko aktivnost v nastajajočih tržnih gospodarstvih od pričakovane. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji z izjemo prihodka v trgovini na drobno so na višji ravni kot pred letom. V povprečju prvih štirih mesecev je bil realni izvoz, ki je aprila ostal na ravni prejšnjega meseca (desez.), precej višji kot v enakem obdobju lani. Obseg predelovalnih dejavnosti, ki se je aprila sicer nekoliko znižal, v letošnjem letu počasi raste in je prav tako presegel ravni iz enakega obdobja lani. Tudi pričakovanja podjetij glede povpraševanja v prihodnjih mesecih so ugodna. Gradbena aktivnost se je aprila ponovno močno okrepila in skoraj dosegla raven izpred treh let. Posebej močno se je aktivnost letos okrepila v gradnji inženirskih objektov, nekoliko pa tudi v gradnji stavb. Prihodek v trgovini na drobno se je aprila nekoliko povečal, vendar že eno leto ostaja na podobni, zelo nizki ravni. Rast števila delovno aktivnih se od februarja nekoliko krepi, število registriranih brezposelnih se počasi zmanjšuje, povprečna bruto plača pa stagnira (desez.). Število delovno aktivnih se je od drugega četrtletja lani skromno povečevalo, od februarja letos pa se je rast nekoliko okrepila (aprila na 0,3 %, desez.). Več delovno aktivnih je bilo tudi na medletni ravni. Število registriranih brezposelnih se od marca zmanjšuje (desez.) predvsem zaradi večjega zaposlovanja, konec junija je bilo njihovo število podobno kot leto prej. Povprečna bruto plača je tudi aprila ostala skoraj nespremenjena; nekoliko se je zvišala le v javnem sektorju, in sicer predvsem v javnih družbah, po stagnaciji v zadnjih dveh četrtletjih pa zaradi izplačil zadržanih napredovanj tudi v sektorju država. Junija je bila rast cen življenjskih potrebščin 0,1-odstotna. Nizka inflacija je bila posledica sezonskih gibanj, k mesečni rasti so prispevale predvsem višje cene počitnic v paketu, znižale pa so jo nižje cene sadja. Šibko domače povpraševanje ter odsotnost cenovnih šokov iz tujine še naprej vplivata na nizko medletno rast (0,8 %), ki ostaja zaznamovana predvsem z višjimi cenami storitev. V evrskem območju je bila junija zabeležena najnižja medletna rast cen v zadnjih petih letih (0,5 %). Stroškovna konkurenčnost se je v prvem četrtletju ponovno izboljšala izraziteje kot v povprečju evrskega območja in EU. Nadaljevalo se je realno padanje stroškov dela na zaposlenega, hkrati se je povečala produktivnost dela, ki je drugo četrtletje zapored izhajala predvsem iz rasti gospodarske aktivnosti. V večini preostalih članic evrskega območja in EU je bilo realno znižanje stroškov dela na enoto proizvoda manjše kot pri nas. Relativni položaj Slovenije v evrskem območju in EU se tako izboljšuje od leta 2010, a je še vedno slabši kot pred krizo. Razdolževanje nebančnih sektorjev se postopoma upočasnjuje, banke pa se še naprej razdolžujejo v tujini; obrestne mere za podjetja ostajajo visoke, delež slabih terjatev pa se je ponovno povečal. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil v prvih petih mesecih letos manjši za okoli 480 mio EUR (v enakem obdobju lani za okoli 850 mio EUR). To je po naši oceni posledica nekoliko izboljšanega dostopa do dolžniških virov financiranja komitentov z boljšo bonitetno oceno, vendar pogoji financiranja tudi za njih ostajajo precej zaostreni. Banke so se še naprej razdolževale v tujini. Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev se je upočasnilo, v štirih mesecih letos jih je bilo za približno 40 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Delež slabih terjatev pa se je povečal za 0,3 o. t. na 14,8 %. Po podatkih konsolidirane bilance je bil primanjkljaj javnih financ (707 mio EUR) v prvih štirih mesecih za 276 mio EUR manjši kot pred letom. Prihodki so bili večji za 6,8 %, odhodki pa za 0,6 %. Med prihodki je bila prvič po dveh letih zabeležena rast v vseh kategorijah. K rasti odhodkov so največ prispevale investicije in plačila obresti. Manjši pa so bili izdatki za blago in storitve ter transferji posameznikom. (O £ ro £ 'S m "O O a O (Ü >u O 0) Mednarodno okolje Po nadaljevanju gospodarske rasti v evrskem območju v prvem četrtletju letos vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti in razpoloženja kažejo nadaljnje izboljšanje razmer v drugem četrtletju. V prvem četrtletju se je gospodarska rast v evrskem območju nadaljevala (0,2 %, desez.). BDP je bil medletno večji za 0,9 %, znova predvsem zaradi večjega izvoza, pozitivno sta k spremembi prispevala tudi zasebna in investicijska potrošnja. Rast je bila sicer nekoliko nižja od pričakovanj ECB, zato je ta znižala svojo napoved za letno rast za 0,2 o. t. na 1,0 %. ECB podobno kot ostale mednarodne institucije pričakuje, da bo gospodarsko aktivnost spodbujalo domače povpraševanje, ki naj bi se krepilo zaradi akomodativne denarne politike, manj zaostrene javnofinančne politike, izboljšanih pogojev kreditiranja in večjega zaupanja. Med tveganji, da bi bila lahko rast nižja od pričakovanj, izpostavljajo predvsem geopolitična tveganja in občutnejšo upočasnitev gospodarske aktivnosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih od Slika 2: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic Slovenija -Portugalska Španija -Italija -----Irska .........Nemčija ..................Avstrija rs rs m Vir: Bloomberg. Slika 1: Struktura gospodarske rasti v evrskem območju ■ Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. I Uvoz pro. in stor. -BDP (desna os) Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. Izvoz pro.in stor. Q1 12 Q2 Q3 Q4 Q113 Q2 Vir: Eurostat. 3 Q3 Q4 Q1 14 Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,4 K 1,2 O 1,0 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 3 2 2 1,6 80 T3 0 0 Si 60 i-1 40 -2 2 20 -3 3 Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 VI 13 V 14 VI 14 VI 14/V 14 VI 14/VI 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,210 0,325 0,241 -8,4 3,1 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,274 0,226 0,231 0,5 -4,3 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,030 0,016 0,012 -0,4 -1,8 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 VI 13 V 14 VI 14 VI 14/V 14 VI 14/VI 13 EUR/USD 1,328 1,319 1,373 1,359 1,0 3,1 EUR/CHF 1,231 1,232 1,221 1,218 -0,2 -1,1 EUR/GBP 0,849 0,852 0,815 0,804 -1,3 -5,6 EUR/JPY 129,66 128,40 139,66 138,72 -0,7 8,0 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. Okvir 1: Ukrepi ECB za spodbuditev okrevanja gospodarstva Svet ECB je na zadnjem zasedanju (v okviru svojega mandata ohranjanja cenovne stabilnosti) sprejel ukrepe, katerih cilj je izboljšati delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike s spodbujanjem kreditiranja gospodarstva. ECB je tako po novembru lani junija ponovno znižala obrestne mere na najnižje ravni v zgodovini evra. Poleg ključne obrestne mere, ki je nižja za 10 b. t. (0,15 %), in obrestne mere za mejno posojanje, ki je nižja za 35 b. t. (0,40 %), skuša ECB kreditno aktivnost poslovnih bank spodbuditi tudi z znižanjem obrestne mere za mejni depozit, ki je sedaj negativna (-0,10 %). Poleg tega bo ECB nadaljevala s ponudbami kratkoročnih posojil, dodatno pa bo spodbudila okrevanje gospodarstva tudi z novimi avkcijami v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnega refinanciranja. V okviru teh bo bankam na voljo 400 mrd EUR posojil z ročnostjo štirih let po fiksni obrestni meri (0,25 %), banke pa s pridobljenimi sredstvi ne bodo smele kupovati državnih obveznic ali dajati stanovanjskih posojil, temveč jih bodo morale namensko porabiti (predvsem za kreditiranje malih in srednje velikih podjetij), o porabi pa tudi redno poročati. ECB je v okviru sprejetih ukrepov napovedala tudi ukinitev sterilizacije, ki jo je izvajala v programu odkupa vrednostnih papirjev (SMP), kar bo zagotovilo dodatno likvidnost v višini 167,5 mrd EUR. Za izboljšanje delovanja transmisijskega mehanizma denarne politike bo ECB pospešila priprave, povezane z dokončnimi nakupi listinjenih vrednostnih papirjev1. Slika 4: Obrestne mere ECB -Ključna obrestna mera -Mejno posojilo ---------Mejni depozit ---------EONIA Slika 5: Obrestne mere denarnega trga 0,0 -0,5 ! ; i : t-.-.A---. _________.'„Ju, A*1* m m m m m C m ^ Ó- 0,0 -0,5 E E 2,25 2,00 1,75 1,50 1,25 1,00 0,75 0,50 0,25 0,00 -EURIBOR 1 m -EURIBOR 3m • EURIBOR 12m • spread EURIBOR (12m-1m), desna os 1,35 1,20 1,05 0,90 0,75 0,60 ' 0,45 0,30 0,15 0,00 rNrNrNrNrNrNmmrnmmm E E Vir: ECB, Euribor-EBF, preračuni UMAR U U tO ^ c--j tu u to ^ Vir: Euribor-EBF, preračuni UMAR 1 Za nakup primerni vrednostni papirji, ki niso zavarovani s hipoteko (ABS - Asset Backed Securities). 2,0 1,5 1,5 1,0 1,0 0,5 0,5 Tabela 2: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 VI 13 V 14 VI 14 VI 14/V 14 VI 14/VI 13 Brent USD 108,56 102,92 109,52 111,80 2,1 8,6 Brent EUR 81,66 78,08 79,42 82,28 3,6 5,0 Surovine sprememba, v % 2013/2012 IV 14/V 14 V 14/V 13 Neenergetske surovine -1,2 -1,9 -1,0 Hrana 1,1 -1,4 -1,1 Kmetijske surovine 1,4 -1,5 4,0 Kovine -4,2 -2,9 -6,7 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. pričakovanj. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov nakazujejo nadaljevanje gospodarske rasti v evrskem gospodarske aktivnosti1 in kazalnikov razpoloženja sicer območju v drugem četrtletju. 1 Obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je aprila _ povečal za 0,6 % (desez.), obseg opravljenih gradbenih del za 0,8 % in prihodek v trgovini na drobno za 0,4 %. Zahtevane donosnosti 10-letnih obveznic držav evrskega območja so se junija nadalje znižale. Izrazito znižanje donosnosti obveznic držav z najboljšo bonitetno oceno in perifernih držav je bilo zaznati po 5. juniju, ko je ECB znižala ključno obrestno mero ter sprejela nekatere druge ukrepe za spodbuditev kreditiranja gospodarstva. Evrska cena nafte Brent se je junija povišala ob dvigu dolarske cene in padcu vrednosti evra do ameriškega dolarja. Cena nafte Brent se je povišala predvsem v drugi polovici meseca junija zaradi nemirov v Iraku (drugi največji izvoznici nafte v okviru OPEC). V povprečju meseca se je tako zvišala na 111,80 USD/sod. Ob zmanjšanju povprečne vrednosti evra do ameriškega dolarja na najnižjo raven letos (na 1,359 USD za 1 EUR) se je povišala tudi evrska cena nafte, in sicer na 82,28 EUR/ sod, kar je 5,0 % več kot junija lani. Slika 6: Dolarske cene neenergetskih surovin Neenergetske surovine -Industrijske surovine Kmetijske surovine -----Kovine Hrana Vir: IMF. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 7: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predel. dej. -----Vred.oprav.del v gradb. -Prih. v trgovini na drobno Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 IV 14/ III 14 IV 14/ IV 13 I-IV 14/ I-IV 13 Izvoz, nominalono1 2,5 14,1 3,7 4,1 -blago 1,8 11,4 5,4 5,2 -storitve 5,6 28,2 -3,6 -0,6 Uvoz, nominalno1 -1,5 5,4 2,6 3,1 -blago -1,9 4,6 2,2 2,2 -storitve 1,4 11,0 5,9 9,7 Industrijska proizvodnja, realno -0,9 0,02 3,03 2,13 -v predelovalnih dejavnostih -1,5 -0,92 1,13 1,83 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -2,6 8,92 44,73 37,23 Trgovina na drobno - realni prihodek -3,7 2,02 2,53 0,03 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -0,3 -0,22 3,13 2,93 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti z izjemo prihodka v trgovini na drobno so bile medletno višje. V povprečju prvih štirih mesecev je bil realni izvoz, ki je aprila ostal na ravni prejšnjega meseca (desez.), precej višji kot v enakem obdobju lani. Obseg predelovalnih dejavnosti, ki se je aprila sicer nekoliko znižal, v letošnjem letu počasi raste inje prav tako presegel ravni iz enakega obdobja lani. Tudi pričakovanja podjetij glede povpraševanja v prihodnjih mesecih so ugodna. Gradbena aktivnost se je aprila ponovno močno okrepila in skoraj dosegla raven izpred treh let. Posebej močno se je aktivnost letos okrepila v gradnji inženirskih objektov, nekoliko pa tudi v gradnji stavb. Prihodek v trgovini na drobno se je aprila sicer nekoliko povečal, vendar že eno leto ostaja na podobni, zelo nizki ravni. Aprila je realni izvoz blaga po naši oceni ostal na podobni ravni kot marca (desez.), v štirih mesecih je bil medletno večji za 6,3 %.2 Na podobni ravni kot marca je ostal izvoz blaga v države EU in izven EU. Medletna rast skupnega izvoza blaga je bila v prvih štirih mesecih letos (6,3 %) posledica večjega izvoza v EU, izvoz izven EU pa je bil medletno manjši. K letošnji medletni rasti izvoza blaga je največ prispeval izvoz na Hrvaško, v Avstrijo in Nemčijo, vidnejši prispevek k skupni rasti je imel še izvoz na Madžarsko, v ZDA, Italijo in Švico, najobčutnejši negativni prispevek pa je imel izvoz na Češko, v Rusijo in Francijo.3 Med proizvodi 2 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 3 Podrobni podatki o izvozu blaga po državah in proizvodih so razpoložljivi za prve tri mesece letos. so k skupni medletni rasti izvoza blaga največ prispevali električni stroji in naprave ter cestna vozila, prispevek izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter nafte in naftnih derivatov, ki sta bila glavna dejavnika rasti izvoza lani, pa je letos skromen. Slika 8: Izvoz izbranih proizvodov 12013/2012 ijan-mar. 2014/jan.-mar. 2013 1,4 1,2 1,0 0,4 0,2 0,0 -0,2 -0,4 -0,6 Vir: SURS, preračuni UMAR Opomba: Izbrani proizvodi so v prvih treh mesecih letos predstavljali dobro polovico celotnegaizvoza blaga. Realni uvoz blaga se je aprila povečal, a že eno leto niha okoli podobnih ravni (desez.).4 V tem obdobju se je povečal uvoz proizvodov za široko porabo, predvsem zaradi uvoza osebnih avtomobilov. Uvoz proizvodov za investicije se povečuje od sredine lanskega leta, a je medletno manjši, saj se je v začetku lanskega leta občutno povečal zaradi uvoza opreme za investicijo v večji energetski objekt. Slika 9: Uvoz blaga po namenu -Pr.za investicije - Pr. za široko porabo Pr. za vmesno porabo Vir: SURS, preračuni UMAR Uvoz proizvodov za vmesno porabo pa se v zadnjih mesecih zmanjšuje, zlasti zaradi zmanjšanja uvoza goriv in maziv. V prvih štirih mesecih letos je bil realni uvoz blaga medletno večji za 1,2 %. Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se aprila povečala, a ob mesečnih nihanjih od septembra lani ostajata na podobni ravni (desez.).5 Izvoz potovanj in transporta že nekaj mesecev stagnira, izvoz ostalih poslovnih storitev se zmanjšuje, drugih storitev6 pa nekoliko raste. Med slednjimi se je aprila po naši oceni povečal predvsem izvoz komunikacijskih, osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev ter zavarovanj. Pri uvozu se nadaljuje padanje uvoza potovanj, uvoz transporta letos niha okoli ravni s konca lanskega leta. Podobno kot pri izvozu pa se zmanjšuje uvoz ostalih poslovnih storitev in povečuje uvoz drugih storitev (aprila predvsem zavarovanj). Po originalnih podatkih je bil v štirih mesecih letos izvoz storitev na podobni ravni kot v enakem obdobju lani (-0,6 %), uvoz pa večji za 9,7 %. Slika 10: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev 500 Vir: BS, preračuni UMAR Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v povprečju prvih štirih mesecev ostaja na podobni ravni kot konec lanskega leta, ko se je močneje povečal. Aprila se je po močni marčevski rasti sicer nekoliko zmanjšal, vendar je ostal večji kot v mesecih pred tem (desez.). V prvih štirih mesecih je bil za 1,8 % (del. dnem prilagojeno) večji kot v enakem obdobju lani. Večji je bil v vseh srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, najbolj v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, ki za ravnmi pred začetkom krize zaostaja bolj kot ostale srednje nizko tehnološko zahtevne panoge. Medletno višji je bil tudi obseg proizvodnje v nizko tehnološko zahtevnih 4 Ocena realnega uvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 5 Po plačilnobilančni statistiki. 6 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 450 400 o 350 300 250 200 panogah (z izjemo tekstilne industrije), kjer je okrevanje najskromnejše, in v večini tehnološko zahtevnejših panog. Najbolj je lanske ravni presegla proizvodnja IKT opreme in električnih naprav, ki poleg kemične in farmacevtske industrije tudi presega ravni proizvodnje iz leta 2008. Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog -----Nizko teh. zaht. panoge —•— Sr. nizko teh. zaht. panoge -Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj | 95 85 80 75 70 Vir: SURS, preračuni UMAR Prihodki od prodaje v predelovalnih dejavnostih so bili v prvih štirih mesecih medletno večji, obeti podjetij glede povpraševanja v prihodnjih mesecih pa so ugodni. Prihodki od prodaje v tujini so se v zadnjih mesecih močneje povečali in presegli ravni iz enakega obdobja lani za 3,8 %, večji so bili na evrskem trgu (4,2 %) in trgih zunaj evrskega območja (3,3 %). Prihodki od prodaje na Slika 12: Kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih -Pričakovano zaposlovanje —•— Pričakovane cene -----Pričakovana proizvodnja -Pričakovano skupno povpr. -----Pričakovan izvoz 40 I 30 S 20 ^ 10 I 0 ° -10 f -20 | -30 J -40 13 -50 O -60 gcoggoOr-r-rNi-Nmm^ I t I t I t I t I t I t I Vir: SURS, preračuni UMAR domačem trgu, ki so se v začetku leta skromno povečali, so prav tako presegli ravni iz enakega obdobja lani (2,7 %), ko so bili na eni najnižjih ravni od začetka krize. Pričakovanja podjetij glede skupnega povpraševanja se v letošnjem letu nadalje izboljšujejo, kar ugodno vpliva tudi na pričakovanja glede proizvodnje in zaposlovanja. Delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo rast povpraševanja in proizvodnje v naslednjih treh mesecih, je bil maja za četrtino večji od deleža tistih, ki tega ne pričakujejo. Še vedno pa podjetja ne pričakujejo rasti zaposlovanja; se je pa delež podjetij, ki pričakujejo nadaljnje zmanjševanje zaposlenosti v letošnjem letu, močno zmanjšal. Gradbena aktivnost se je aprila nadalje okrepila. Vrednost opravljenih gradbenih del se je povečala za 6,7 % (desez.). Ob močni rasti od tretjega četrtletja lani in nizke osnove je bila aktivnost aprila tako kar za 48,8 % višja kot v enakem obdobju lani, v prvih štirih mesecih skupaj pa za 40,0 %. Posebej močno se je aktivnost letos okrepila v gradnji inženirskih objektov, nekoliko pa tudi v gradnji stavb. Ugodna gibanja v gradnji inženirskih objektov so povezana z izgradnjo komunalne infrastrukture, sofinancirane z EU sredstvi, pa tudi z odpravljanjem posledic žleda. Zaloga pogodb v gradbeništvu se je letos znižala. Potem ko se je lani močno povečala (v vsem letu za 35,5 %), je bila konec aprila za 8,9 % nižje kot konec lanskega leta. V gradnji inženirskih objektov je zaloga pogodb letos ostala nespremenjena, v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb pa se je znižala in bila tudi nižje kot v enakem obdobju lani. Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del, desezonirano Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti S § 8 S i t i t a, ¡5. * * Vir: SURS, preračuni UMAR. Prihodek v trgovini na drobno še naprej stagnira, v trgovini z motornimi vozili se po lanskoletni rasti zmanjšuje. V trgovini na debelo pa prihodek še naprej raste (desez.). Prihodek v trgovini na drobno ob manjših mesečnih nihanjih že od 105 780 Sn 760 Si £ 740 1 720 § 700 0 680 1 660 1 ! Š i Š 3 | 3 | 3 | 3 | Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Povprečna bruto plača je tudi aprila ostala skoraj nespremenjena(0,1 %desez.). Po nadaljnji krepitvi v prvem četrtletju je ostala nespremenjena v zasebnem sektorju13, v javnem pa se je nekoliko zvišala. Pri tem je bila višja predvsem v javnih družbah,14 po stagnaciji v zadnjih dveh četrtletjih pa je bila nekoliko višja tudi v sektorju država, zlasti zaradi izplačil zadržanih napredovanj.15 Po dveh letih realnega medletnega upada je plača v zasebnem sektorju (ob postopni krepitvi rasti in nizki inflaciji) od lanskega decembra zopet medletno višja. V prvih štirih mesecih 13 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 14 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. 15 Zadržana napredovanja so napredovanja javnih uslužbencev iz let 2011 (napredovanja v naziv) in 2012 (napredovanja v plačni razred in naziv), ki so se jim skladno z Dogovorom o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 (UL RS št. 46/2013) začela izplačevati šele aprila letos. - Bruto plača na zaposlenega • Zasebni sektor -Javni sektor -v tem sektor država -v tem javne družbe Slika 22: Bruto plača na zaposlenega, skupine dejavnosti zasebnega sektorja -Industrija (B-E) - Tradic. tržne stor. (G-I) Gradbeništvo (F) Ostale tržne stor. (J-N;R-S) CO CO (Ti cn CN m m ro 1.900 1.700 1.400 30 Tabela 7: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2013 IV 2014 2013/ 2012 IV 14/ III 14 IV 14/ IV 13 I-IV 14/ I-IV 13 Povprečna bruto plača na zaposlenega 1.523,18 1.531,56 -0,2 0,3 1,0 0,9 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.473,47 1.482,90 0,7 0,1 1,5 1,6 Industrija (B-E) 1.482,76 1.491,60 2,6 -0,5 2,2 3,3 - v tem predelovalne dejavnosti 1.436,53 1.449,81 2,8 -0,2 2,5 3,5 Gradbeništvo 1.188,38 1.191,40 -1,4 1,1 1,0 0,2 Tradicionalne storitve (G-I) 1.355,65 1.367,91 0,1 0,0 0,8 1,1 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.691,40 1.696,46 -1,3 0,9 1,1 -0,1 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.670,91 1.676,67 -2,3 1,0 -0,2 -0,9 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.727,19 1.737,64 -1,4 1,6 0,8 -0,5 - Izobraževanje 1.621,86 1.629,06 -3,3 0,7 -0,5 -1,0 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.677,78 1.677,70 -2,0 0,8 -0,8 -1,1 Vir: SURS, preračuni UMAR. letos je bila realno višja za 1,1 %, za podoben odstotek je bila višja tudi v javnih družbah (1,2 %), v javnem sektorju pa je ostala realno nižja (-0,5 %) zaradi padca v sektorju država (-1,2 %). Razlike v rasti plač med skupinami dejavnosti zasebnega sektorja, ki so se pojavile na začetku krize, ostajajo visoke. Odziv vseh skupin dejavnosti na krizo je bil predvsem z zmanjšanjem nadurnega dela takojšen in hkraten, zato so se plače v začetku leta 2009 znižale, nato pa se je njihova rast ponovno pospešila, delno zaradi sprememb v strukturi zaposlenih, še bolj pa zaradi dviga minimalne plače v začetku leta 2010. Od takrat naprej so se razlike v rasti plač med posameznimi skupinami dejavnosti povečevale, še zlasti v letu 2012. V zadnjem letu in pol pa se bruto plača poleg v industriji (B-E) postopoma krepi tudi v tradicionalnih tržnih storitvah (G-I), v gradbeništvu in ostalih tržnih storitvah (J-N; R-S) pa se je njeno padanje ustavilo. Kljub temu je bilo aprila letos povečanje bruto plače glede na drugo četrtletje 2008, tj. pred začetkom krize, precej različno. V industriji, kjer sta bila po naši oceni prej omenjena učinka najizrazitejša, je bila ta višja za 22,5 % (desez.), v tradicionalnih tržnih storitvah za 9,7 %, v gradbeništvu in ostalih tržnih storitvah pa za 4,2 % oz. 3,9 %. ob odsotnosti cenovnih pritiskov ostaja umirjena in pod vplivom šibkega povpraševanja. Slika 23: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Vir: Eurostat. Cene Zelo nizka junijska inflacija (0,1 %) je bila predvsem posledica sezonskih gibanj, medletna rast cen je znašala 0,8 %. K mesečni rasti so prispevale predvsem višje cene počitnic v paketu, znižale pa so jo nižje cene sadja. Šibko domače povpraševanje ter odsotnost cenovnih šokov iz tujine še naprej vplivata na nizko medletno rast, ki ostaja zaznamovana predvsem z višjimi cenami storitev. Te so tudi k rasti cen v prvi polovici letošnjega leta (1,5 %) prispevale več kot polovico (0,9 o. t.). K rasti cen so prispevale tudi višje cene hrane, predvsem nepredelane, vendar bistveno manj kot v enakem obdobju lani, ko so se cene nepredelane hrane povišale. Osnovna inflacija V evrskem območju je bila po prvih podatkih Eurostata junija zabeležena najnižja medletna rast cen v zadnjih petih letih (0,5 %). Od oktobra 2011, ko je evrsko območje zabeležilo 3-odstotno rast cen, se je inflacija znižala za okoli 2,5 o. t. Znižanje je bilo občutneje v zadnjem letu, nanj pa je poleg krepitve evra v največji meri vplivalo predvsem šibko povpraševanje ter odsotnost surovinskih šokov. Slednje se odraža predvsem v medletno nižjih cenah energentov ter hrane, kar pojasni večino padca medletne inflacije evrskega območja. K temu so v zadnjem letu prispevale tudi nižje cene storitev ter ostalega (predvsem neenergetskega) blaga, kar je bila poleg zunanjih dejavnikov posledica tudi notranjih procesov, predvsem v obliki prilagajanja relativnih cen Tabela 8: Razčlenitev HICP na podskupine - maj 2014 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,3 100,0 1,3 0,2 100,0 0,2 Blago 0,9 64,8 0,6 0,1 57,2 0,1 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 0,7 16,1 0,1 0,6 12,3 0,1 Nepredelana hrana 4,6 7,5 0,3 -0,8 7,5 -0,1 Ne-energetsko industrijsko blago 0,4 26,4 0,1 0,3 26,7 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,2 8,7 0,0 -0,2 8,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,0 8,5 0,0 0,3 8,1 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 1,9 9,2 0,2 1,7 10,2 0,2 Energija 0,1 14,7 0,0 -0,4 10,8 0,0 Električna energija -3,2 2,8 -0,1 1,0 2,7 0,0 Plin 0,7 1,1 0,0 -1,3 1,8 0,0 Tekoča goriva 0,5 1,3 0,0 -3,0 0,9 0,0 Trda goriva -1,4 1,0 0,0 -0,8 0,1 0,0 Daljinska energija -0,3 0,8 0,0 -2,4 0,6 0,0 Goriva in maziva 1,5 7,6 0,1 -0,2 4,8 0,0 Storitve 2,2 35,2 0,8 0,2 42,8 0,1 Storitve - stanovanje 4,2 3,2 0,1 1,1 10,5 0,1 Storitve - transport 3,1 6,2 0,2 0,8 7,3 0,1 Storitve - komunikacije -0,7 3,6 0,0 -1,7 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 2,0 14,3 0,3 -0,3 14,7 0,0 Storitve - ostale storitve 2,5 8,0 0,2 1,1 7,2 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,3 77,8 1,0 0,3 81,7 0,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. v menjalnem in nemenjalnem sektorju. Zaradi izrazitega padca inflacije ter šibkega okrevanja gospodarstva v evrskem območju je ECB na junijskem zasedanju sprejela več ukrepov (gl. Okvir 2). Slika 25: Prispevki h kumulativni spremembi medletne inflacije v evrskem območju HICP brez hrane in energije ■ Hrana 0,5 I Energija -Skupaj HICP Slika 24: Medletna inflacija v državah evrskega območja, HICP maj.13 ■maj.14 0,0 > -1,0 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Cene industrijskih proizvodov so tudi maja na domačem in tujih trgih ostale medletno nižje, nižje pa so bile tudi cene uvoženih proizvodov. Padanje cen industrijskih proizvodov na domačem (-1,5 %) in tujih trgih (-0,7 %) se nadaljuje. 4 -0,5 3 -1,5 2 -2,0 -2,5 tu 0 -3,0 -1 -2 Slika 26: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in kovinskih izd.,prz. strojev in naprav (domači) -........Przživil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) —j ro —j K nižjim cenam na obeh trgih tako še naprej prispevajo predvsem nižje cene v proizvodnji kovin, na domačem trgu pa tudi nižje cene v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav (-3,0 %). Slednje so poleg nižjih cen kemičnih izdelkov (-4,4 %) vplivale tudi na medletni padec uvoznih cen (-1,1 %), ki so bile že deseti mesec zapored nižje. Aprila je Slovenija ostala v skupini držav evrskega območja z relativno manjšim poslabšanjem cenovne konkurenčnosti gospodarstva'6. Realni efektivni tečaj, merjen z relativnim HICP17, je bil aprila medletno višji (za 0,7 %) zaradi okrepitve evra, še posebej do JPY, USD in CZK. Padanje relativnih cen se je aprila nadaljevalo četrti mesec zapored. Cenovna konkurenčnost se, z enomesečno prekinitvijo februarja letos, medletno poslabšuje že od januarja lani, poslabševanje pa se postopno upočasnjuje od septembra lani. Manjša skupina članic je v tem času zabeležila izboljšanje cenovne konkurenčnosti18. V prvem četrtletju se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva medletno ponovno izboljšala izraziteje kot v povprečju evrskega območja in EU. Ob skromni nominalni rasti se je nadaljevalo realno padanje stroškov dela na zaposlenega. Hkrati se je povečala produktivnost dela, Slika 28: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU 110 108 o 52 106 II o 104 RULC Slovenija - Produktivnost Slovenija ■ Sredstva na zap. Slovenija IRULC EU - Produktivnost EU Sredstva na zap. EU O O O Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 27: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, januar-april 2014 NEER BHICP »REER HICP 1 I 2 D < Vir: ECB, preračuni UMAR 16 Aprila in v prvih štirih mesecih je bila Slovenija med članicami po medletnem poslabšanju na 13. mestu. 17 Slovenskimi v primerjavi s trgovinskimi partnericami. Slika 29: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU, Q1 2014 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: "deflator BDP. 18 V zadnjem četrtletju lani in prvih štirih mesecih letos so izboljšanje cenovne konkurenčnosti zabeležile tri članice. Vir: SURS Ï 102 100 98 96 94 92 90 7 3 2 4 3 _ 0 0 2 2 3 3 Tabela 9: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2012 2013 q2 13 q3 13 q4 13 q1 14 Efektivni tečaj1 Nominalno -1,2 1,0 0,6 1,6 1,4 1,0 Realno, deflator HICP -1,1 1,3 0,8 2,2 1,3 0,6 Realno, deflator ULC -3,0 -1,6 -1,3 -1,0 -2,0 n.p. Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,8 -0,8 -0,5 -1,1 -2,7 -1,5 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno -1,0 0,1 0,6 0,1 0,4 0,5 Produktivnost dela, realno -1,7 0,9 1,1 1,3 3,2 2,1 Realni stroški dela na enoto proizvoda 0,5 -1,8 -2,0 -2,6 -3,4 -2,8 Produktivnost dela, nominalno -1,5 1,9 2,7 2,8 3,9 3,5 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. ki je drugo četrtletje zapored izhajala predvsem iz rasti gospodarske aktivnosti. Padanje zaposlenosti, ki se je postopno umirjalo od začetka lanskega leta, se je v prvem četrtletju skoraj ustavilo (-0,2 %). Nominalni in realni stroški dela na enoto proizvoda so se zato v prvem četrtletju ponovno zmanjšali. V večini preostalih članic evrskega območja in EU19 so se stroški dela na enoto proizvoda nominalno povečali, njihovo realno znižanje pa je bilo večinoma manjše kot pri nas. Po izrazitejšem poslabšanju stroškovne konkurenčnosti na začetku krize se v prvem četrtletju letos relativni položaj Slovenije v evrskem območju in EU izboljšuje četrto leto zapored, a je še vedno slabši kot pred krizo. Plačilna bilanca Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja visok. Rast blagovnega presežka se nadaljuje. Predvsem zaradi višjih neto odlivov faktorskih dohodkov in nižjega storitvenega presežka je bil presežek tekočega računa v prvih štirih mesecih letos nekoliko nižji (710,2 mio EUR) kot pred letom (769,9 mio EUR). Kljub izboljšanju v aprilu je bil medletno nekoliko večji tudi primanjkljaj v bilanci tekočih transferov. Aprila je bil presežek v menjavi s tujino medletno višji zaradi višjega presežka v blagovni menjavi. Izboljšanje trgovinske bilance je bilo predvsem posledica večjega povpraševanja iz držav EU. Na nižji presežek storitvene menjave je, podobno kot v predhodnih letošnjih mesecih, najbolj vplivala menjava ostalih poslovnih storitev20, ki se je iz presežka prevesila v primanjkljaj. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil aprila znova medletno višji, bilanca tekočih transferov pa se je izboljšala. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov povečujejo neto plačila obresti na zunanji dolg, zaradi pospešenega zadolževanja državnega sektorja. Nadaljevalo se je razdolževanje zasebnega sektorja v Slika 30: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ^^■Blagovna menjava Storitvena menjava ^^■Faktorski dohodki Tekoči transferi cocoo^o^oo^^rNrNmm^r OOOO'— <— '— <— '— <— '— <— '— Vir : BS, preračuni UMAR. tujini21, katerega plačila obresti se znižujejo. Skupna neto plačila obresti so v prvih štirih mesecih letos znašala 243,7 mio EUR (v enakem obdobju lani 138,2 mio EUR). Na medletno izboljšanje bilance tekočih transferov je aprila večinoma vplival nižji primanjkljaj transferov zasebnega sektorja. Poleg tega je bilo večje tudi črpanje evropskih sredstev za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike ter sredstev Kohezijskega sklada. Finančne transakcije s tujino22 so bile aprila znova neto odlivne, neto priliv je bil zabeležen le pri neposrednih naložbah. Skupni neto odliv finančnih transakcij je znašal 276,8 mio EUR, v štirih mesecih letos 701,8 mio EUR. Naložbe v vrednostne papirje so bile aprila neto prilivne (922,9 mio EUR), na kar so vplivale višje obveznosti države do tujih portfeljskih vlagateljev. 19 Podatki so razpoložljivi za 22 članic EU (15 članic evrskega območja). 20 Med ostale poslovne storitve spadajo operativni zakup, posredovanja ter razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve. 21 Zasebni sektor vključuje kapitalsko povezane osebe neposrednih vlagateljev, domače poslovne banke in ostale sektorje (podjetja in gospodinjstva). 22 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. Slika 31: Finančne transakcije plačilne bilance iNeposredne naložbe (Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 < -500 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 -3.000 Tabela 10: Plačilna bilanca rs m m ^r I-IV 14, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-IV 13 Tekoče transakcije 10.023,1 9.312,9 710,2 769,9 -Blagovna menjava (FOB) 7.703,1 7.218,3 484,8 260,4 -Storitve 1.617,3 1.057,9 559,4 662,7 -Dohodki od dela in kapitala 217,8 498,3 -280,5 -106,6 -Tekoči transferi 484,9 538,3 -53,4 -46,6 Kapitalski in finančni račun 4.487,8 -5.334,0 -846,2 -1.163,8 -Kapitalski račun 114,8 -108,6 6,2 43,1 -Kapitalski transferi 86,2 -85,3 0,9 32,6 -Patenti, licence 28,6 -23,3 5,3 10,5 -Finančni račun 4.373,0 -5.225,4 -852,4 -1.206,8 -Neposredne naložbe 344,0 -48,8 295,2 -795,3 -Naložbe v vrednostne papirje 3.994,6 26,9 4.021,5 -11,9 -Finančni derivativi -10,9 14,4 3,5 -2,4 -Ostale naložbe 45,3 -5.067,3 -5.022,1 -480,7 -Terjatve 43,3 -3.227,5 -3.184,2 -1.456,2 -Obveznosti 2,0 -1.839,8 -1.837,8 975,5 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -150,7 -150,7 83,6 Statistična napaka 136,0 0,0 136,0 393,9 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Tudi ostale naložbe so bile aprila neto odlivne v višini 1.442,7 mio EUR. Večina transakcij se je realizirala preko BS, ki je povečala vloge na ručunih v tujini23. Okrepilo se je kratkoročno komercialno kreditiranje, ki je povezano z rastjo izvoza blaga in storitev. Nadaljevalo se je tudi razdolževanje bank v tujini, tako z odplačevanjem posojil, prav tako tudi dvig vlog nerezidentov iz slovenskih bank. Neposredne naložbe so bile neto prilivne (231,1 mio EUR). Pri tem so se povečale predvsem neto obveznosti slovenskih podružnic do matičnih podjetij v tujini (znotrajpodjetniško kreditiranje), višji pa je bil tudi lastniški kapital tujih vlagateljev. Finančni trgi Razdolževanje nebančnih sektorjev se skladno s pričakovanji postopoma upočasnjuje, banke pa se še naprej razdolžujejo v tujini. Obrestne mere za podjetja ostajajo visoke, delež slabih terjatev pa se je ponovno povečal. Domači nebančni sektorji so se maja razdolžili za okoli 145 mio EUR. Približno 85 % znižanja je bilo posledica povečanega razdolževanja poslovnega sektorja, zniževal pa se je tudi obseg kreditov gospodinjstvom in državi. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil tako v prvih petih mesecih letos24 manjši za okoli 480 mio EUR (v enakem obdobju lani za okoli 850 mio EUR). To je po naši oceni posledica nekoliko izboljšanega dostopa do dolžniških virov financiranja komitentov z boljšo bonitetno oceno, a pogoji financiranja tudi za njih ostajajo precej zaostreni. Banke so se še naprej razdolževale v tujini in zmanjševale obseg obveznosti do evrosistema. Obseg vlog gospodinjstev še naprej narašča, medtem ko je prirast vlog države povezan z novim zadolževanjem. Zniževanje obseg kreditov gospodinjstev se letos upočasnjuje. Znižanje je bilo maja s 14,1 mio EUR nekoliko manjše od mesečnega povprečja v letošnjem letu. Podatki nakazujejo, da se postopoma povečuje kreditiranje gospodinjstev za stanovanjske namene, a je to še vedno razmeroma nizko, saj se je obseg stanovanjskih kreditov maja povečal za 6,5 mio EUR. Gospodinjstva pa še naprej Slika 32: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi (Gospodinjstva Podjetja in NFI -Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: BS 23 TARGET račun je od februarja pozitiven. Ob izdaji vrednostnih paprirjev države so se povečale terjatve BS v okviru Evrosistema. 24 Pri gibanjih v prvih štirih oz. petih mesecih je prikazana sprememba obsega na dan 30. 4. oz. 31. 5. 2014 glede na dan 31. 12. 2013. neto odplačujejo potrošniške in tudi kredite za ostale namene. Obseg kreditov gospodinjstvom je bil v prvih petih mesecih letos manjši za dobrih 80 mio EUR (kar je bilo v enaki meri posledica odplačevanja evrskih kreditov in kreditov, najetih v tuji valuti), v enakem obdobju lani pa za dobrih 160 mio EUR. Podjetja se še vedno razmeroma močno razdolžujejo pri domačih bankah, vendar je razdolževanje manj izrazito kot lani. Maja se je obseg kreditov podjetij in NFI znižal za 124,3 mio EUR, kar je bilo približno enako kot v predhodnih dveh mesecih skupaj. Tudi tokrat je prevladovalo razdolževanje podjetij, ki je predstavljalo približno 85 % celotnega razdolževanja podjetij in NFI. Obseg kreditov podjetij in NFI je bil v prvih petih mesecih letos nižji za slabih 390 mio EUR (v enakem obdobju lani za okoli 620 mio EUR). Podjetja in NFI se letos razdolžujejo tudi v tujini. Neto odplačila tujih kreditov so aprila znašala 5,7 mio EUR in so bila v celoti posledica neto odplačevanja kratkoročnih kreditov, dolgoročni krediti pa so prvič letos beležili skromen neto priliv (7,8 mio EUR). V prvih štirih mesecih letos so se tako podjetja v tujini neto razdolžila za skoraj 130 mio EUR . Razlike med domačini in tujimi posojilnimi obrestnimi merami25 tudi štiri mesece po začetku sanacije bančnega sistema ostajajo visoke. Aprila so se ponovno povečale in so s skoraj 240 b. t. med najvišjim v evrskem območju, višje so le še v Grčiji, na Cipru in Portugalskem. Banke se v tujini še vedno razdolžujejo. Aprila so neto odplačale za skoraj 150 mio EUR tujih obveznosti. Neto odplačila so beležili krediti, vloge in obveznice. V prvih štirih mesecih letos so banke neto odplačale za okrog 530 mio EUR obveznosti do tujine. Obseg obveznosti Slika 33: Neto tokovi tujih kreditov podjetij in NFI ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami ^^■Kratkoročni krediti (leva os) Dolgoročni krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 550 500 450 400 .......J..........J..........f.........f.........f.........f.........-j.........-j.........-j..........f 400 300 350 .n ro 300 o iz E 100 250 ,5 200 £ 150 100 50 0 Vir: BS, preračuni UMAR Slika 34: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2.000 Vir: BS, preračuni UMAR do tujih bank pa se je tako konec aprila zmanjšal na 5,2 mrd EUR in je predstavljal le še 11,3 % bilančne vsote bank (lani v enakem mesecu 15,8 %). Letos se je povečal tako obseg vlog gospodinjstev kot tudi države. Obseg vlog gospodinjstev v bankah je bil maja višji za okoli 65 mio EUR. V največji meri se je povečal obseg vlog čez noč (115,1 mio EUR), tudi zaradi prelivanja kratkoročnih vlog med tovrstne vloge. To je po naši oceni tudi posledica vse nižjih obrestnih mer za kratkoročne depozite, ki so nižje kot v evrskem območju. Še naprej pa se postopoma povečuje obseg dolgoročnih vlog, kjer se obrestne mere sicer tudi hitro znižujejo, a so nad evrskim povprečjem. Obseg vlog gospodinjstev v bankah je bil tako v prvih petih mesecih letos večji za Slika 35: Oblikovanje rezervacij in oslabitev ter delež zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu ^^■Rezervacije in oslabitve -Delež zamud nad 90 dni (desna os) 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 -50 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 25 Za posojila nad 1 mio EUR, s spremenljivo in z do enega leta fiksno začetno obrestno mero. ro —j ro —j ro —j ro —j Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. 1.500 1.000 500 0 500 -1.000 -1.500 Tabela 12: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 13 31. V 14 31. V 14/30. IV 14 31. V 14/31. XII 13 31. V 14/31. V 13 Krediti skupaj 26.176,0 25.694,3 -0,6 -1,8 -16,1 Krediti podjetjem in DFO 15.594,8 15.207,6 -0,8 -2,5 -23,3 Krediti državi 1.664,0 1.651,2 -0,4 -0,8 -1,5 Krediti gospodinjstvom 8.917,3 8.835,4 -0,2 -0,9 -3,0 Potrošniški 2.213,4 2.185,4 -0,6 -1,3 -8,7 Stanovanjski 5.306,5 5.300,3 0,1 -0,1 1,3 Ostalo 1.397,3 1.349,8 -0,5 -3,4 -8,9 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.588,1 14.909,9 0,4 2,2 1,3 Čez noč 6.446,6 6.756,1 1,7 4,8 4,6 Kratkoročno vezane 3.681,9 3.562,9 -1,8 -3,2 -6,2 Dolgoročno vezane 4.456,1 4.586,4 0,3 2,9 2,9 Vloge na odpoklic 3,5 4,5 17,8 27,5 -35,0 Vzajemni skladi 1.854,6 1.979,6 4,8 6,7 7,4 Bančne vloge države skupaj 1.284,1 1.820,0 -6,1 41,7 -51,1 Čez noč 22,9 339,1 -21,0 1.381,5 41,9 Kratkoročno vezane 512,8 1.042,6 -3,3 103,3 -34,5 Dolgoročno vezane 738,5 399,3 -0,9 -45,9 -78,7 Vloge na odpoklic 9,8 39,1 36,3 297,5 142,9 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. dobrih 320 mio EUR (v enakem obdobju lani za okrog 330 mio EUR manjši). Obseg vlog države se je maja zmanjšal za skoraj 120 mio EUR. Tokrat je bilo približno tri četrtine zmanjšanja posledica manjšega obsega vlog čez noč, zmanjšale pa so se tudi kratkoročne vloge in v manjši meri tudi dolgoročne vloge. Zaradi zadolževanja države, ki je del tako pridobljenih sredstev naložila v domače banke, se je obseg vlog države v prvih petih mesecih letos povečal za okoli 535 mio EUR. Slika 36: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice -Slovenija -Portugalska Španija -Italija -----Irska ----Francija 7 Delež zamud nad 90 dni se še povečuje, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa se je upočasnilo. Aprila je znašalo 21,6 mio EUR, v štirih mesecih letos pa skupaj 110 mio EUR, kar je za približno 40 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Delež slabih terjatev se je povečal na 14,8 %. Donosnost do dospetja slovenske 10-letne evrske obveznice in razmik do nemške obveznice sta se tudi junija precej znižala. Donosnost je v povprečju znašala 3,07 %, kar je 36 b. t. manj kot maja, razmik do nemške obveznice pa je znašal 185 b. t. (28 b. t. manj kot mesec prej). Ker se donosnosti znižujejo tudi v drugih državah evrskega območja, ocenjujemo, da je to posledica ukrepov ECB. Donosnost je tako ponovno dosegla najnižje vrednosti od prve izdaje teh obveznic. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj26 je bil v prvih štirih mesecih zaradi večjih prihodkov in manjše rasti odhodkov manjši kot pred letom (707 mio EUR glede na 983 mio EUR). To je bilo posledica večje rasti prihodkov (6,8 %) kot odhodkov (0,6 %). Med prihodki so se povečale vse glavne kategorije, med odhodki pa najbolj plačila obresti in investicije. Sočasna rast v vseh glavnih kategorijah javnofinančnih prihodkov je bila zabeležena prvič po dveh letih. K večjim Vir: Bloomberg. 26 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. Tabela 13: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-IV 2014 IV 2014/IV 2013 I-IV 2014/I-IV2013 I-IV 2013 I-IV 2014 Javnofinančni prihodki - skupaj 4.918,8 8,3 6,8 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 166,1 160,1 3.059,2 -0,1 2,8 -Dohodnina 672,7 2,2 3,0 14,2 13,6 -Davek na dodano vrednost 998,9 -8,7 6,1 20,4 19,5 -Trošarine 429,0 -31,4 -6,5 10,0 8,8 -Prispevki za socialno varnost 1739,7 0,8 2,5 36,8 35,9 -Ostali javnofinančni prihodki 912,5 0,7 5,9 18,7 19,3 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 14: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2013 2014 v mio EUR v % BDP Rast v % I-IV 14 v mio EUR I-IV 14/I-IV 13 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.725,1 41,7 -1,8 4.918,8 6,8 -Davčni prihodki 12.647,9 35,9 -3,6 4.263,3 6,8 -Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 6,1 -19,5 836,8 29,1 -Prispevki za socialno varnost 5.127,2 14,5 -2,2 1.739,7 2,5 -Domači davki na blago in storitve 5.027,3 14,3 3,1 1.615,8 3,6 -Prejeta sredstva iz EU 938,2 2,7 11,0 306,5 7,4 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.282,7 46,2 1,0 5.625,6 0,6 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.617,0 10,3 -3,0 1.208,3 0,4 -Izdatki za blago in storitve 2.237,4 6,3 -5,7 713,6 -5,7 -Domače in tuje obresti 840,1 2,4 29,7 594,7 8,7 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,0 18,0 -0,6 2.093,3 -0,9 -Investicijski odhodki 1.030,8 2,9 12,7 263,1 46,4 -Investicijski transferi 319,0 0,9 -0,3 46,3 -21,0 -Plačila sredstev v proračun EU 425,5 1,2 9,0 195,5 0,2 Primanjkljaj -1.557,6 -4,4 38,3 -706,8 -28,1 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. skupnim prihodkom so v prvih štirih mesecih letos največ prispevali prihodki od davkov brez prispevkov (9,9 %, medletno), ki so jim sledili prispevki za socialno varnost (2,5 %), nedavčni prihodki (10,6 %) in prihodki iz proračuna EU (7,4 %). Davčni prihodki so bili v prvih štirih mesecih medletno večji v vseh glavnih kategorijah, razen prihodkov od trošarin, ki so upadli za 6,5 %, kljub povišanju trošarinskih stopenj za diesel in kurilno olje v drugi polovici marca 2014. K večjim davčnim prihodkom je največ prispeval davek od dohodka pravnih oseb (172 mio EUR). Večji je bil tudi prihodek od DDV (za 57 mio EUR oz. 6,1 %, medletno), zaradi dviga davčnih stopenj junija 2013, pa tudi izboljšanja ekonomskih razmer. Večji je bil tudi prihodek od dohodnine (3 %, medletno), predvsem zaradi večjih prispevkov za socialno varnost. Med odhodki so se v prvih štirih mesecih najbolj povečala plačila obresti in investicije, manjši pa so bili izdatki za blago in storitve. K rasti celotnih odhodkov (za 36,1 mio EUR oz. 0,6 %, medletno) so največ prispevale investicije (83,4 mio EUR oz. 46,4 %, medletno) in plačila obresti Slika 37: Konsolidirani javnofinančni prihodki in (47,7 mio EUR oz. 8,7 %, medletno). Skupni odhodki brez plačil obresti (t. j. primarni odhodki) so bili nekoliko manjši (za 11,6 mio EUR oz. 0,2 %) kot v enakem obdobju lani. Največji medletni padec je bil zabeležen pri izdatkih za blago in storitve (43,0 mio EUR oz. 5,7 %), rezervah (34,2 mio EUR oz. 53,8 %) in transferih posameznikom in gospodinjstvom (17,9 mio EUR oz. 0,9 %). Med transferi posameznikom in gospodinjstvom so najbolj upadli transferi za nezaposlene, družinske prejemke, boleznine in štipendije27, medletno pa so se v tej kategoriji povečali le izdatki za pokojnine (11,8 mio EUR oz. 0,9 %) in - prvič po zadnjem četrtletju 2011 - transferi za zagotavljanje socialne varnosti (6,4 mio EUR oz. 6,1 %). Rast izdatkov za pokojnine v prvih štirih mesecih je bila manjša kot v istem obdobju lani, saj se je rast števila upokojencev letos upočasnila. Med izdatki, ki so se medletno povečali, so poleg investicij še subvencije (13,8 mio EUR oz. 6,2 %,), sredstva za zaposlene (5,4 mio EUR oz. 0,4 %) in drugi tekoči domači transferji (3,8 mio EUR oz. 2,1 %). Rast plač je bila povezana s poračunom plač na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča, po kateri se je morala upravičencem izplačati polovica tretje četrtine plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah. Slovenija je v prvih petih mesecih iz proračuna EU prejela manj kot tretjino za letos predvidenih vplačil. Maja je bilo v proračun RS prejetih 53,6 mio EUR, v proračun EU pa vplačanih 33,1 mio EUR. Glavnino prihodkov so predstavljala sredstva strukturnih skladov (31,6 mio EUR), za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike je bilo prejetih 16,2 mio EUR, iz Kohezijskega sklada pa 4,0 mio EUR. V prvih petih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 358,6 mio EUR oz. 29,9 % po proračunu za letos načrtovanih prihodkov, v EU proračun pa vplačala 228,6 mio EUR oz. 57,6 % vseh za letos predvidenih vplačil. Slika 39: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leti 2013 in 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 Skupna kmetijska politika 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih letos pozitiven v višini 130,0 mio EUR (v enakem obdobju lani 122,9 mio EUR). Približno polovico (51,8 %) vseh prihodkov so predstavljala sredstva kmetijske in ribiške politike, ki beležijo najvišjo stopnjo realizacije glede na pričakovanja (67,4 %). Prihodki iz strukturnih skladov so predstavljali 31,5 % vseh prejetih sredstev (z 22,2-odstotno realizacijo glede na proračun za leto 2014), prihodki iz Kohezijskega sklada pa 15,3 % (14,0 % realizacije), na kar delno vpliva zadržanje povračil sredstev kohezijske politike s strani EU od marca letos. Slika 38: Prejeta sredstva iz proračuna EU v letih 2013 in 2014 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2014 (januar-maj) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) Drugo Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 0 27 Maja 2013 so se sredstva za štipendije začela izplačevati iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. íü O a ra c >u \A (U Pomembnejši kazalci 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Pomladanska napoved 2014 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -7,9 1,3 0,7 -2,5 -1,1 0,5 0,7 1,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 35.420 35.485 36.150 35.319 35.275 35.634 36.255 37.219 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.349 17.320 17.610 17.172 17.128 17.270 17.551 18.001 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.200 20.600 21.200 21.400 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)' 86 84 84 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 34.823 35.028 35.759 34.931 35.069 34.916 35.353 36.253 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 34.519 34.875 35.680 34.721 34.796 35.004 35.396 36.149 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,6 13,5 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,9 7,3 8,2 8,9 10,1 10,2 10,0 9,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,2 3,5 2,4 -1,7 0,9 0,9 0,7 0,8 Inflacija2, povprečje leta 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,3 1,1 1,5 Inflacija2, konec leta 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,8 1,4 1,6 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -16,1 10,2 7,0 0,6 2,9 4,2 4,8 5,2 Izvoz proizvodov -16,6 12,0 8,2 -0,1 2,9 4,6 5,2 5,5 Izvoz storitev -14,0 3,5 1,9 3,7 2,6 2,6 3,3 4,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -19,2 7,4 5,6 -4,7 1,3 3,5 5,2 5,3 Uvoz proizvodov -20,2 8,3 6,6 -5,1 1,5 3,6 5,5 5,6 Uvoz storitev -12,4 2,6 -0,6 -2,2 -0,4 2,9 3,2 3,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -173 -50 146 1.159 2.279 2.442 2.338 2.328 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,5 -0,1 0,4 3,3 6,5 6,9 6,4 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.318 40.723 40.100 40.849 39.566 43.373* - delež v primerjavi z BDP, v % 113,8 114,8 110,9 115,7 112,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,393 1,327 1,392 1,286 1,328 1,365 1,366 1,366 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,1 1,5 0,8 -4,8 -2,7 -0,4 0,7 1,8 - delež v BDP, v %4 54,8 56,4 56,8 56,3 56,0 55,2 55,1 55,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,0 -1,5 -0,9 -0,9 - delež v BDP, v %4 20,2 20,8 20,8 20,8 20,2 19,9 19,5 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 0,2 -0,5 1,0 0,0 - delež v BDP, v %4 23,1 19,7 18,6 17,8 17,9 17,7 17,8 17,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec aprila 2014. Proizvodnja 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 1,3 -1,1 -0,9 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,6 -1,7 -1,1 1,6 2,4 -3,9 -2,6 3,6 3,1 B Rudarstvo -7,9 -7,4 1,3 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -2,8 9,8 -7,0 -5,7 1,4 C Predelovalne dejavnosti 1,1 -2,3 -1,5 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,9 -2,0 -1,4 1,2 2,8 -5,5 -4,9 1,8 1,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 5,0 10,5 3,9 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,9 3,2 3,1 0,1 9,4 24,0 22,6 16,2 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -24,8 -16,8 -2,6 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,4 22,4 36,2 -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 Stavbe -39,7 -17,3 -20,4 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 5,9 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 Gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 6,2 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,7 26,6 52,0 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 3,2 -3,4 0,1 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 1,8 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 9,7 -7,5 9,5 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 24,9 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,3 -3,6 -1,0 0,6 -4,3 -4,9 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,5 -5,2 -3,7 -0,6 -3,7 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,5 -2,2 -3,7 2,5 -2,7 -2,7 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,8 -0,7 -3,1 -1,6 -0,6 -0,8 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 7,0 -6,3 4,7 -2,8 -7,2 -10,1 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,6 8,6 -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 6,0 0,8 -0,2 3,8 -0,6 1,4 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,7 6,1 0,4 -2,2 7,2 2,8 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 5,3 1,2 0,3 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -2,0 7,9 -1,9 1,3 2,5 Domači gostje, prenočitve 0,5 -4,9 -3,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 Tuji gostje, prenočitve 9,1 5,6 2,8 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 -0,6 14,1 -3,7 8,4 6,3 Nominalni prihodek v gostinstvu 3,7 -1,1 -1,4 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,5 2,9 3,1 2,6 -0,1 1,1 0,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,9 480,4 478,4 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 113,6 38,3 35,1 47,2 37,9 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -7 -17 -13 -12 -16 -19 -20 -15 -14 -13 -12 -8 -15 -18 -18 -19 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 -11 -5 -6 -11 -14 -13 -9 -5 -4 -3 -1 -10 -13 -12 -15 v gradbeništvu -46 -41 -22 -41 -44 -40 -39 -30 -22 -18 -18 -14 -45 -44 -41 -38 v storitvenih dejavnostih 1 -12 -12 -8 -8 -14 -17 -12 -12 -11 -11 -4 -7 -10 -11 -14 v trgovini na drobno 8 2 1 5 4 1 -4 -3 1 6 1 5 -2 4 -2 -2 potrošnikov -25 -35 -33 -27 -36 -39 -36 -29 -34 -34 -34 -29 -33 -37 -36 -36 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 2014 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 -6,7 S,2 -4£ -7,5 -0,1 -0,7 -6,5 2,8 -2,5 -5,1 1,2 -5,7 0,8 -1,6 -0,4 8,0 1,5 0,2 5,3 3,6 - - -S,8 1,2 -17£ -24£ -11,6 23,2 -4,0 -11,0 -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 31,1 -0,3 -30£ 72,8 - - -8,4 4,7 -s,s -1,3 -8,7 2,5 -2,7 -5,5 1,1 -6,7 0,6 -2,2 -0,4 7,7 0,4 5£ 1,6 - - 11,8 2,3 4£ 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -0^ 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,5 -4,8 -0£ 6,4 12,6 - - -6,4 -22,S -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,3 -5£ 28,2 31,4 5,6 33,0 28,5 44,4 48,8 - - -18,6 -34,6 -1^4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -11,4 10,8 3,1 0,7 6,4 3,4 7,6 7,1 - - 1,2 -1S,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5£ 3,5 11,0 2,2 -5,5 31,8 41,5 4,8 46,7 41,6 63,2 6S,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -10,3 -3,4 -S,4 -7£ -4^ -8,6 -7,7 2,7 1,2 2,5 -4,3 -3,4 1,4 2,2 2,7 4,7 2,3 3,2 2,6 - - -6,6 -4,1 -S,8 -7,4 -4,4 -7,2 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -1,0 -1,4 0,0 -1,0 -0,7 -0,5 3,4 - - -17,S -2,1 -4,S -5,7 -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,4 16,3 8,8 6,8 10,1 1,4 - - -S,4 4£ -2,1 -6,5 1,6 -5,6 -10£ 5,8 -0£ -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,3 1,8 10,2 5,1 5,2 8,0 6,3 - - -1,4 -3,S ^3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 ^2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 7,8 - - -^8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0^ -6^ -5,7 2,4 -3,6 - - 3,1 -1,3 28,2 -10,8 2,5 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 15,5 - - -2^ -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0^ -0,6 1,3 4,0 0,7 4,1 1,5 2,4 5,3 3,7 - - 43,3 47,1 41,0 46,3 33^ 32,2 38,4 37,5 38,7 34^ 45,1 37,1 41,0 4^3 41,7 48,5 38,4 36,0 3V 42,6 - - -21 -22 -20 -17 -16 -15 -13 -14 -15 -14 -14 -12 -12 -13 -11 -12 -S -S -6 -S 0 -1 -16 -1S -14 -10 -11 -8 -8 -8 -S -3 -4 -4 -4 -S -2 -2 -3 0 1 1 3 6 -41 -42 -40 -35 -30 -30 -31 -25 -22 -20 -22 -16 -16 -17 -17 -16 -17 -S -15 -3 -7 -16 -14 -12 -13 -11 -S -14 -14 -11 -S -13 -13 -10 -11 -S -6 -2 4 10 7 8 -7 -s 0 2 -S -2 -S -8 16 16 0 3 13 -6 -3 S 2 3 3 17 2 -4S -38 -37 -34 -30 -31 -26 -27 -38 -38 -38 -33 -31 -35 -35 -33 -30 -30 -27 -2S -25 -23 Trg dela 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,7 920,2 913,4 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 912,9 926,0 923,7 921,3 917,4 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,0 810,0 793,6 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 784,2 816,9 816,9 815,7 810,5 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,8 37,0 38,2 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 31,7 37,7 37,8 37,9 37,2 V industriji in gradbeništvu 272,9 263,1 252,2 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 249,0 266,6 266,6 265,7 264,0 - v predelovalnih dejavnostih 184,8 182,9 177,7 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 177,3 184,4 184,2 183,8 182,9 - v gradbeništvu 67,8 59,8 54,3 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 51,5 61,7 61,8 61,4 60,5 V storitvah 512,3 510,0 503,2 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 503,5 512,6 512,5 512,1 509,3 - v javni upravi 51,4 50,7 49,1 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 48,7 51,1 51,2 51,2 50,8 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 118,8 120,9 121,0 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 121,6 121,6 121,7 121,4 120,3 ZAPOSLENI (C)1 729,1 717,0 698,7 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 693,8 723,0 723,1 722,1 717,7 V podjetjih in organizacijah 671,8 662,6 647,6 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 645,2 667,7 667,7 666,7 662,8 Pri fizičnih osebah 57,2 54,5 51,1 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 48,6 55,3 55,4 55,3 55,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 93,0 94,9 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 90,4 93,9 93,8 93,6 92,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,7 110,2 119,8 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 128,8 109,1 106,8 105,6 106,9 Ženske 52,1 52,2 57,4 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 61,2 51,7 50,9 50,5 51,2 Mladi (do 26. leta) 12,9 11,9 13,8 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 15,6 16,1 11,4 10,7 10,3 10,2 Starejši od 50 let 39,0 38,2 38,9 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,0 38,5 38,1 37,7 37,9 Osnovnošolska izobrazba ali manj 39,5 33,3 34,2 35,2 32,9 31,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 36,4 33,6 32,8 32,3 32,1 Brezposelni več kot 1 leto 50,2 55,2 55,4 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 57,7 60,7 55,4 55,0 54,7 54,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 36,3 33,9 33,0 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 32,7 34,2 33,4 31,9 32,1 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,8 12,0 13,1 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 14,1 11,8 11,6 11,5 11,7 Moški 11,4 11,5 12,5 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 13,5 11,3 11,0 10,9 11,0 Ženske 12,4 12,6 13,8 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 14,8 12,4 12,2 12,2 12,4 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 2,7 5,3 6,0 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,4 16,3 19,1 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 4,2 0,7 0,6 0,6 0,8 Izgubili delo 82,2 90,3 88,7 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 25,9 6,5 5,8 5,6 8,0 Brezposelni dobili delo 61,0 58,3 65,1 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 20,7 5,5 4,7 3,9 4,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 32,8 43,1 37,3 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 6,8 3,5 4,1 3,5 3,5 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 35,6 33,9 30,5 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 26,3 34,7 34,4 34,1 33,8 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,8 3,7 3,3 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 2,9 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 2014 s 9 10 11 12 1 2 3 4 s 6 7 s 9 10 11 12 1 2 3 4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 920,2 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 796,6 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 36,8 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 252,0 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 178,1 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 53,9 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 507,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 48,9 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 122,3 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 700,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 651,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 49,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 95,8 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 123,6 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 60,3 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 15,6 15,9 16,2 16,3 15,8 4,4 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 38,4 31,7 31,5 32,2 32,5 35,0 36,7 36,8 35,9 35,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 34,7 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 60,7 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 27,4 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 13,4 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,6 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 14,4 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 1,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 6,1 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 7,3 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 3,0 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 26,0 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 2,8 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 2,0 0,1 -0,2 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,9 1,0 1,3 -1,3 -0,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 3,1 -1,1 0,9 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,4 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 B Rudarstvo 3,8 3,7 -2,0 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 4,0 14,9 13,2 1,4 C Predelovalne dejavnosti 3,9 2,5 2,8 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,9 2,7 3,9 1,0 4,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2,3 3,3 3,0 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,2 5,2 6,5 0,3 4,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja -0,1 0,1 0,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -0,2 0,4 0,7 -2,5 4,0 F Gradbeništvo 2,0 -2,5 -1,4 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2,8 0,8 0,4 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 1,3 2,9 1,8 0,0 0,7 H Promet in skladiščenje 2,7 -0,4 -0,2 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 1,5 2,1 -1,9 -6,3 I Gostinstvo 2,1 -0,8 -0,4 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,6 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 -0,4 -1,5 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 2,3 1,7 -0,1 0,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,6 1,1 0,2 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 -0,5 -0,3 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,4 -1,1 -2,4 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,5 0,6 0,0 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,3 -1,8 -1,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 P Izobraževanje 0,2 -3,3 -3,3 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,7 -1,3 -2,0 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti -0,7 -2,8 -3,0 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 S Druge dejavnosti 0,9 -0,9 -0,4 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 -1,2 1,0 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 0,8 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 Realni (deflator HICP) -1,0 -1,1 1,3 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,2 1,3 0,5 -1,1 -1,4 -1,4 -1,6 Realni (deflator ULC) -2,3 -3,0 -1,6 -2,0 -3,3 -3,7 -2,8 -2,2 -1,3 -1,0 -2,0 USD za EUR 1,3917 1,2856 1,3282 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3602 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 2014 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 -C,7 -1,2 C,4 -2,4 -C,7 -C,3 -1,7 -1,C -C,2 -C,8 -C,4 C,8 -C,4 C,4 C,7 C,3 C,7 C,7 1,6 C,4 1,C -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,C 1,8 -4,6 C,2 C,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 C,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 C,9 2,1 5,4 -C,2 1,5 1,7 -18,C 1C,4 C,6 1,1 -5,4 -1C,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,C 3,3 -8,1 19,1 -C,9 7,2 1,3 C,3 5,2 C,5 1,4 3,5 C,3 1,1 4,4 2,3 2,C 3,4 2,C 3,7 2,4 4,4 3,9 4,C 5,3 2,4 2,5 2,6 8,3 7,8 -6,6 -C,5 5,C 2,6 1C,9 6,6 C,7 1,3 1C,C 3,1 -2,1 7,4 -C,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 -1,2 -C,1 -2,6 2,2 -7,C 1,5 2,7 -1,1 -C,8 1,6 -C,2 -1,1 -C,5 1,7 1,7 C,9 C,8 2,2 C,2 C,5 -1,3 1,1 -1,9 -5,1 C,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,C -2,9 -2,2 -3,2 -C,9 1,1 -1,7 C,9 -1,1 -2,5 -C,5 -1,4 C,5 C,6 1,C C,5 -1,C C,5 -C,8 -C,6 -C,6 -C,5 C,4 -C,5 C,6 -C,1 1,1 -C,4 1,1 C,8 1,3 1,5 C,8 C,8 2,2 1,1 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -C,8 C,7 C,3 -C,4 1,7 C,3 -4,7 2,5 -2,7 3,C 1,3 C,8 C,5 -C,1 -1,1 -1,9 -C,9 -C,9 -1,4 -2,4 -1,3 -C,2 C,1 -C,6 -1,7 -C,7 -1,C -C,1 C,8 -C,6 2,4 -C,1 1,4 C,5 C,C -1,2 -3,1 C,1 -7,1 1,6 -1,1 -C,5 -C,1 -4,3 -1,9 -1,9 -C,8 -1,8 -C,6 -1,1 -2,3 -C,9 -C,8 -C,5 -6,9 3,6 1,8 3,C 3,5 -4,C C,3 -1,C -3,6 -1,6 C,4 3,5 -C,1 4,C -1,4 1,C 2,7 -3,C 1,5 C,3 C,3 -1,1 2,8 -1,C -1,1 C,1 -2,3 -1,6 -C,4 -2,1 -C,7 -C,2 C,6 C,2 -C,3 -1,4 C,C C,5 C,4 -C,4 -1,1 -C,9 -C,5 -1,6 -1,9 -2,4 -C,9 -1,9 -1,C -C,3 -3,5 -2,8 -3,C -4,1 -3,C -2,3 -2,4 C,3 -2,1 -2,6 -3,C -1,6 -C,3 2,3 -C,2 C,C -2,5 1,4 -1,1 C,5 -C,5 -4,3 -2,3 1,4 C,C C,9 C,8 C,2 1,3 1,C 2,1 -C,3 3,2 3,8 2,8 2,2 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,C -1,C -C,4 -C,8 -C,6 C,8 -1,C -1,5 -1,5 -C,8 -C,3 C,8 -5,C -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,C -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -C,8 -1,5 -1,2 -C,5 -2,C -1,C -2,8 -3,C -C,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,C -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -C,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -C,8 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,C -3,2 -4,2 -C,7 -2,6 -C,9 -1,4 -C,5 -1,1 -C,4 C,8 -1,6 -C,7 -2,2 -C,7 -1,2 -4,C -1,9 -C,8 -C,1 -C,7 1,C -1,2 -1,9 -C,8 -1,2 -1,2 C,9 -C,5 2,3 -1,6 -1 -1,7 -2,1 -2,1 -1,S -1,6 -1,7 -C,9 C,1 C,4 C,1 C,2 C,4 1,1 1,6 2,C 1,3 1,3 1,S 1,5 C,9 C,7 1,3 1,1 -1,S -C,S -1,C -1,3 -C,1 C,8 1,3 C,S C,4 C,S 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3 1,S 1,2 C,8 C,C 1,2 C,7 1,24CC 1,28S6 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,33S9 1,2964 1,3C26 1,2982 1,3189 1,3C8C 1,331C 1,3348 1,363S 1,3493 1,37C4 1,361 1,36S9 1,3823 1,3813 Cene 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 2,4 2,3 2,4 2,9 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 4,3 3,7 4,1 3,7 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 5,2 5,1 7,4 7,1 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 3,0 1,6 0,8 1,8 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 3,7 4,9 3,9 4,2 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 0,1 -0,7 -0,3 0,1 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 1,5 1,3 0,1 0,2 Prevoz 1,0 3,3 0,3 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 2,8 2,6 2,4 4,5 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 1,2 1,6 1,3 1,2 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 1,3 1,3 1,3 5,9 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 2,6 2,1 1,4 0,9 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,1 0,6 2,5 3,7 HICP 2,1 2,8 1,9 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 2,4 2,4 2,6 3,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,9 1,7 1,9 2,0 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 1,0 0,7 0,8 0,4 Domači trg 3,8 1,0 0,3 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 1,3 0,8 0,9 0,8 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 0,8 0,5 0,6 0,1 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 0,4 0,1 0,5 -0,5 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 1,7 1,4 1,0 1,3 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 1,2 0,3 0,1 1,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 0,2 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 11,8 10,9 10,1 14,6 Naftni derivati 11,9 13,0 1,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 11,9 10,8 9,2 14,4 Promet 1,1 1,6 11,3 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 0,0 0,0 0,0 0,0 Ostale regulirane cene2 0,0 -0,6 -1,5 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 -0,3 -0,3 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 1,2 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 9,0 8,5 7,9 11,0 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 2014 9 10 11 12 1 2 3 4 s 6 7 s 9 10 11 12 1 2 3 4 s 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 c,s 0,1 0,6 0,4 0,7 4,C 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 -0,9 7,C 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,S 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 4,9 -C,3 -1,5 -1,7 c,s 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,S 2,9 3,3 2,S 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,S 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,4 -C,2 -c,s -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -c,s -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 C,3 C,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 c,s 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 2,3 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 -0,4 5,7 4,S 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 S,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 S,6 S,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 2,0 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 1,9 3,7 3,2 2,S 3,1 2,S 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,S 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 2,C 1,9 1,s 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 1,4 C,7 c,s 0,7 0,4 0,4 1,1 c,s 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 C,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 C,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 C,2 -0,1 -0,6 -c,s -c,s 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -c,s -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,s -1,2 -2,0 -1,4 1,6 1,7 1,s 1,1 1,0 0,6 0,2 c,s 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 c,s c,s 1,1 1,3 0,6 0,9 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 is,s 14,7 10,4 9,S 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,s 3,S -1,3 -4,2 -5,9 -3,S -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 19,4 15,S 11,4 10,5 s,1 7,7 3,6 -c,s -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 c,s -2,5 -0,9 1,5 6,0 C,C C,C S,6 S,6 S,6 S,6 S,6 S,6 S,6 S,6 17,3 17,3 17,3 17,3 s,c s,c 14,6 14,6 14,6 15,S 15,S C,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,S -3,S -1,1 -c,s -c,s -c,s 2,7 c,s c,s 3,7 1,4 1,4 6,4 6,4 14,C 10,1 S,5 s,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 Plačilna bilanca 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 Q4 Q1 4 1 5 | 6 | 7 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun 146 1.159 2.224 23 241 288 474 499 607 499 497 454 81 18 143 49 Blago1 -957 -110 632 -210 -45 60 24 129 242 252 23 342 7 -31 -21 48 Izvoz 21.450 21.631 22.105 5.364 5.559 5.283 5.424 5.367 5.635 5.433 5.590 5.704 1.807 1.862 1.891 1.829 Uvoz 22.407 21.741 21.473 5.575 5.604 5.223 5.400 5.239 5.393 5.181 5.567 5.362 1.800 1.892 1.912 1.781 Storitve 1.476 1.803 2.004 405 420 493 402 496 527 551 387 399 139 149 132 136 Izvoz 4.842 5.166 5.422 1.105 1.210 1.467 1.299 1.202 1.310 1.535 1.320 1.175 382 402 426 502 Uvoz 3.365 3.363 3.418 700 789 974 897 706 783 984 933 776 243 253 294 366 Dohodki -524 -552 -435 -143 -165 -195 -37 -56 -192 -234 -83 -204 -43 -98 -24 -109 Prejemki 936 699 857 131 188 173 206 124 110 130 139 166 53 63 72 54 Izdatki 1.460 1.251 1.292 273 354 368 243 180 302 364 221 370 96 160 97 163 Tekoči transferi 151 18 23 -29 30 -70 85 -70 30 -70 170 -83 -23 -3 56 -26 Prejemki 1.404 1.410 1.452 348 366 284 411 335 359 296 472 325 97 113 156 111 Izdatki 1.253 1.392 1.429 377 335 355 326 405 328 366 302 409 120 116 100 137 Kapitalski in finančni račun -474 -1.206 -2.979 109 -211 -468 -421 -868 -695 -696 -562 -583 -154 -150 94 -30 Kapitalski račun -85 -92 -37 9 44 4 -16 31 -4 5 76 0 35 16 -7 20 Finančni račun -389 -1.114 -2.942 99 -255 -472 -404 -900 -691 -702 -639 -582 -190 -166 101 -50 Neposredne naložbe 633 166 -555 144 91 84 -152 -101 -649 68 83 64 -93 140 44 87 Domače v tujini -85 212 -44 43 124 43 16 -25 118 62 32 -9 -6 50 79 15 Tuje v Sloveniji 718 -46 -511 101 -33 41 -168 -76 -767 6 51 73 -87 90 -36 73 Naložbe v vrednostne papirje 1.839 -218 3.981 -923 120 -982 1.564 130 2.100 -425 2.176 3.099 73 133 -86 -644 Finančni derivativi -155 -203 -453 -23 -21 -31 -15 -20 13 -10 -15 -8 -6 -7 -7 -9 Ostale naložbe -2.777 -890 -5.910 862 -439 478 -1.820 -976 -2.136 -252 -2.912 -3.579 -163 -430 154 556 Terjatve -1.490 -1.474 -1.907 -1.456 -78 237 -217 -1.225 -845 66 -258 -1.888 -376 124 174 131 Komercialni krediti -49 65 -35 -347 -38 108 340 -364 -51 90 308 -238 23 -33 -27 15 Posojila -55 -319 -20 3 -95 84 -304 23 -176 88 45 75 -153 -28 86 40 Gotovina, vloge -1.341 -1.177 -1.699 -1.122 31 0 -127 -867 -545 -120 -536 -1.673 -250 170 111 46 Ostale terjatve -46 -45 -153 10 24 45 -126 -17 -73 7 -76 -52 4 15 5 30 Obveznosti -1.287 584 -4.003 2.318 -361 241 -1.603 249 -1.290 -317 -2.654 -1.691 213 -554 -20 424 Komercialni krediti 107 265 -146 162 138 -94 62 -300 93 -200 247 -174 -15 -71 224 -6 Posojila -1.234 -729 441 -121 -227 -173 -202 373 599 -532 -31 -357 103 -214 -117 -79 Vloge -169 1.026 -4.246 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 -2.883 -1.176 115 -278 -126 527 Ostale obveznosti 9 23 -52 -11 17 -22 40 -12 -2 -15 12 16 10 9 -2 -17 Mednarodne denarne rezerve2 72 31 -5 39 -6 -21 19 67 -19 -83 30 -157 0 -2 -4 -41 Statistična napaka 328 47 756 -132 -30 180 -53 369 88 197 66 128 74 133 -237 -19 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.042 2.112 2.136 477 569 514 552 521 533 531 579 555 183 189 196 172 Blaga za vmesno porabo 12.008 12.138 12.522 3.063 3.101 3.019 2.955 3.051 3.159 3.115 3.100 3.263 1.009 1.049 1.042 1.052 Blaga za široko porabo 6.950 6.811 6.970 1.685 1.734 1.604 1.788 1.673 1.824 1.672 1.791 1.773 559 572 603 554 Uvoz investicijskega blaga 2.505 2.402 2.558 562 584 570 687 646 667 564 696 608 186 201 197 217 Blaga za vmesno porabo 14.107 14.005 13.690 3.636 3.578 3.410 3.382 3.457 3.448 3.282 3.448 3.316 1.177 1.209 1.192 1.175 Blaga za široko porabo 5.943 5.671 5.949 1.435 1.400 1.350 1.486 1.392 1.485 1.475 1.554 1.513 449 475 475 442 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 2014 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 2 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 1 2 I 3 I 4 49 !89 !92 227 SS 8! !02 3!6 27! !!4 222 !S0 !S2 !97 !87 9S 2!4 94 !9 34! 2S6 -72 84 43 98 -!!7 -S3 S8 !23 !32 -2! !3! !S4 9 89 S9 -4 -33 90 63 !89 !43 !.606 !.848 !.96! !.926 !.S37 !.7!0 !.73! !.926 !.9S6 !.839 !.840 !.964 !.S4S !.924 2.023 !.90S !.662 !.849 !.823 2.03! !.999 !.679 !.764 !.9!8 !.828 !.6S4 !.763 !.673 !.803 !.824 !.86! !.708 !.8!0 !.S36 !.83S !.964 !.908 !.69S !.7S9 !.760 !.842 !.8S7 !76 !80 !79 !42 82 !66 !20 2!0 !67 !8! !78 !9S !98 !S8 !S! !2S !!2 !!4 !07 !79 !60 S00 466 463 4!2 424 388 3S2 46! 426 434 4S0 S26 S30 479 4S3 408 4S9 383 347 44S 442 323 28S 28S 270 342 222 232 2S! 2S9 2S2 272 33! 332 322 302 283 348 269 240 266 282 -3! -SS -7 -!4 -!6 -4 -3 -48 -S! -60 -8! -!S7 -36 -4! -24 -!9 -39 -62 -73 -69 -77 SS 64 S8 S9 90 39 39 46 3S 3S 39 46 4S 39 39 44 S6 SS S2 S9 S2 86 !!9 6S 72 !06 43 42 94 86 9S !20 203 80 8! 63 63 9S !!7 !2S !27 !29 -24 -2! -22 ! !06 -28 -73 3! 23 !4 -7 -43 -!9 -8 2 -7 !7S -48 -78 42 30 8S 88 90 !08 2!2 86 96 !S3 !40 !!6 !03 !0! 92 !02 !03 89 280 78 87 !60 !S9 !09 !09 !!3 !08 !0S !!4 !69 !22 !!6 !02 !!0 !4S !!! !!0 !0! 9S !06 !26 !6S !!8 !29 -22! -2!7 -334 -3!2 22S -4!2 -99 -3S7 -29S -!32 -267 -!09 -290 -297 -446 -!!7 ! -92 S! -S4! -264 ! -!8 -2 -29 !4 !2 7 !2 !2 -!4 -! !6 0 -!! 22 9 4S ! 0 -2 6 -223 -!99 -332 -283 2!! -424 -!06 -369 -307 -!!8 -266 -!2S -290 -287 -468 -!26 -4S -93 S! -S39 -270 -29 26 -46 32 -!38 22 -! -!22 -69S 0 4S !S! -22 -6! 232 -!00 -49 28 83 -47 23! 44 -!S -S 42 -2! 2! 22 -68 20 S0 47 !9 !4 29 S0 9 -27 -2S !! S -40 -73 4! -40 -!0 -!!7 2 -24 -S4 -7!S -S0 -2 !32 -36 -90 !82 -!09 -22 S3 72 -S2 27! -!S2 -!87 !.674 -SS -S6 -!SS !6 270 -!42 2.S89 -346 -!30 -90 -204 -24 !.828 372 4!0 2.740 -S2 923 -3 -!9 -7 -2 -6 -!S -2 -4 !8 -!4 9 -6 -2 -2 -S -! -9 -2 0 -6 !2 -3S -43 -!.980 -270 429 -298 -!30 -S47 49S -2.7!9 88 -S8 -!79 -!S -67! -!.847 -394 -467 -2.6S6 -4S6 -!.443 !S9 -S4 -290 -443 S!6 -3S0 -302 -S73 -23! -448 -!66 -73 !66 -27 -S0! -!37 379 -473 -!.222 -!94 -!.296 !S8 -6S -28 38 330 -6! -8S -2!7 -2S SS -80 -2 !82 -89 -S3 20 34! -S! -!02 -86 -!06 S! -8 !7 -49 -272 2 8 !3 -67 -68 -42 9 7S 3 -33 -!S 94 -!2 28 S9 -32 -66 20 -!28 -428 429 -286 -22S -3S6 -70 -44! -34 -79 -99 S8 -346 -94 -97 -368 -!.!82 -!24 -!.!!8 !S 0 -!S! -4 29 -S ! -!3 -69 6 -!0 -! 8 0 -68 -48 4! -43 34 -43 -40 -!94 !! -!.689 !73 -86 S2 !7! 26 727 -2.27! 2S4 !S -34S !2 -!70 -!.7!0 -774 6 -!.434 -262 -!47 -!44 S7 S 2! 3S -23S 86 -!S2 -S 3S 64 -!27 -!37 64 80 !36 3! -282 93 !S -70 -63 -30 !3 -!90 -2S 3! -!S2 49S 674 -!8 -S7 -37S 42 -!99 6 -8 -29 20 -2!9 -!S8 0 !2 -9 -!.726 3S8 -!36 274 234 -3!9 68 -2.299 2S! S24 -2S0 !SS -2S9 -!.843 -780 224 -!.296 -!04 -63 ! -6 !8 -!7 39 -!8 3 2 -!0 !2 -4 -7 0 -8 3 S S 44 -!2 -!6 -!4 -3 23 26 !! -!8 22 !! 33 !7 2S -6! -82 3 -4 ! -6 3S -62 -!!6 2! 7 !72 28 !4! 86 -280 33! -3 4! 2S !8 4S -40 !38 !00 2S8 22 -2!S -! -70 200 8 !64 !79 !93 !9! !68 !S7 !60 203 !82 !78 !73 204 !49 !78 !97 !97 !8S !68 !8! 20S np 93S !.032 !.!!6 !.062 777 998 980 !.073 !.!02 !.04S !.0!2 !.!!S 9!2 !.088 !.!63 !.069 869 !.086 !.036 !.!4! np 460 S90 6!0 628 SS0 S08 SSS 6!! 632 S77 6!4 604 449 6!9 623 S99 S69 SS9 S69 646 np !63 !90 2!9 209 2S9 !97 !9S 2S4 2!9 260 !89 204 !SS 20S 22! 24! 234 !84 202 222 np !.096 !.!40 !.244 !.!60 978 !.2!8 !.!04 !.!36 !.!9S !.!96 !.0S7 !.!6S 987 !.!30 !.237 !.208 !.003 !.!20 !.062 !.!34 np 447 46! S30 S08 448 444 46S 482 49! 489 S0S S09 438 S28 S49 S!6 490 473 S!6 S24 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 2013 2012 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 | 9 |10|11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države !02 22! 233 !!! !!9 !82 !69 !88 204 227 227 207 226 224 Centralna država (S.1311) 4.299 5.057 6.563 4.465 4.580 4.80! 4.752 4.796 4.8!! 4.870 4.805 4.874 5.!38 5.!44 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 5S4 6!0 58! 588 589 588 59! 580 584 589 590 585 583 580 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.454 9.267 8.9!7 9.42! 9.39! 9.4!2 9.380 9.380 9.362 9.34! 9.346 9.338 9.34! 9.3!8 Nefinančne družbe (s.11) 20.S76 !9.470 !4.902 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.56! 20.488 20.398 20.294 20.044 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.229 2.!35 !.763 2.2!0 2.234 2.323 2.320 2.300 2.29! 2.247 2.244 2.2!0 2.204 2.!86 Denarni sektor (S.121, 122) 5.445 5.!94 5.020 5.!!! 4.846 5.644 5.527 5.6!3 5.9!8 5.248 5.237 5.2!0 4.930 5.0!2 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.692 34.55S 29.620 35.407 35.334 36.!03 35.955 35.979 36.202 35.46! 35.422 35.3!6 35.!3! 34.943 V tuji valuti !.536 !.309 !.097 !.529 !.505 !.492 !.472 !.458 !.439 !.423 !.402 !.372 !.354 !.348 Vrednostni papirji skupaj 5.659 5.S62 7.026 5.837 5.697 6.!05 6.066 6.076 6.0!8 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2S.420 29.5S2 27.05! 28.359 27.926 30.!97 30.!65 30.208 30.322 29.703 29.59! 29.354 29.460 30.062 Čez noč S.245 S.67S 8.558 8.399 8.!95 8.!77 8.404 8.375 9.!5! 8.573 8.633 8.523 8.65! 8.763 Vezane vloge - kratkoročne 7.S6S 7.056 6.689 7.688 7.468 7.553 7.362 7.44! 7.!!! 7.!34 7.052 6.964 6.980 7.4!7 Vezane vloge - dolgoročne !2.24S !3.780 !!.569 !2.!80 !2.!7! !4.395 !4.3!9 !4.309 !3.982 !3.930 !3.85! !3.75! !3.755 !3.763 Kratkoročne vloge na odpoklic 59 6S 235 92 92 72 80 83 78 66 55 !!6 74 !!9 Vloge v tuji valuti skupaj 579 552 487 570 564 577 568 559 583 597 59! 579 57! 576 Čez noč 3S6 372 324 39! 384 384 385 38! 397 4!0 4!2 397 388 399 Vezane vloge - kratkoročne !33 !23 9! !!7 !20 !32 !24 !!6 !25 !25 !!9 !24 !26 !!9 Vezane vloge - dolgoročne 59 56 72 6! 59 60 58 6! 60 6! 59 57 56 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 ! 0 ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,22 0,20 0,!! 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,!9 0,!9 0,!8 0,!7 0,!7 Vezane vloge do 1 leta 2,!5 2,3! !,86 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,46 5,48 5,40 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,4! 5,62 5,53 6,00 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,69 5,32 3,86 3,79 3,00 6,04 5,8! 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,5! 5,48 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja !,25 0,88 0,54 !,00 !,00 !,00 !,00 !,00 !,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni !,39 0,57 0,22 !,22 !,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,2! 0,!9 6-mesečni !,64 0,83 0,34 !,50 !,35 !,!6 !,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,4! 0,36 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,!2 0,07 0,02 0,06 0,08 0,!0 0,!! 0,!! 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 6-mesečni 0,!8 0,!5 - 0,!! 0,!4 0,!6 0,!8 0,!9 0,!8 0,!8 0,!6 0,!6 0,!! 0,!2 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 2014 12 1 I 2 I 3 I 4 I S I 6 I 7 I s I 9 I 10 I 11 I 12 1 1 2 I 3 4 I S 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 233 233 239 239 245 2G9 227 5.G57 5.G36 5.111 5.G48 5.451 5.361 4.999 5.1G8 5.G24 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 61G 6G9 613 6G9 61G 6GG 6GG 6G1 6G1 6G4 61G 57G 581 585 585 584 582 577 9.267 9.191 9.16G 9.159 9.141 9.1G7 9.G99 9.G5G 9.G59 9.G52 9.G31 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.85G 8.835 19.47G 19.425 19.265 19.152 19.G22 18.889 18.832 18.639 18.633 18.5G1 18.1G2 17.918 14.9G2 14.691 14.599 14.543 14.531 14.429 2.135 2.116 2.1G2 2.G28 2.GGG 1.99G 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 5.194 5.G85 5.3GG 5.389 4.957 5.423 5.255 5.19G 5.32G 5.311 5.198 4.752 5.G2G 5.G14 5.294 4.818 5.G12 4.863 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.G4G 33.9G2 33.612 33.754 33.7G5 33.198 32.569 29.62G 29.594 29.7G6 29.154 29.298 29.G17 1.3G9 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.2G3 1.192 1.177 1.152 1.144 1.G97 1.G9G 1.G75 1.G46 1.G36 1.G25 5.862 5.846 5.927 5.78G 6.177 6.G91 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.G26 6.921 6.944 7.G28 6.731 6.845 29.582 29.575 29.961 3G.G7G 29.665 3G.497 29.943 3G.228 3G.184 3G.194 3G.G91 29.645 27.G51 27.255 27.5G1 27.G34 27.187 27G67 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.8G6 8.923 9.124 9.G55 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.G66 8.979 9.278 939G 7.G56 6.9G5 6.827 7.14G 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.26G 8.222 8.11G 6.689 6.73G 6.888 6.893 7.215 7G88 13.78G 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.2G3 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 1G.852 1G.389 1G252 68 81 12G 158 174 192 2G5 249 274 279 32G 311 235 324 283 31G 3G5 337 552 538 554 549 52G 548 536 52G 541 521 5G6 511 487 493 488 49G 496 496 372 372 383 363 361 354 34G 342 362 333 324 334 324 328 324 333 335 336 123 1G9 114 128 1G3 1G3 113 97 95 1G9 1G4 98 91 93 93 9G 94 92 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 79 72 72 71 67 67 68 1 1 1 1 1 G 1 G G G G G G G G G G G G,17 G,14 G,13 G,13 G,13 G,12 G,11 G,1G G,1G G,1G G,1G G,G9 G,G9 G,G9 G,G8 - 2,24 2,28 2,18 2,1G 2,G1 2,G1 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,G7 - 5,31 5,46 6,4G 5,G3 5,49 5,39 5,3G 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 - 5,57 3,75 3,76 3,7G 3,48 5,68 3,G3 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 - G,75 G,75 G,75 G,75 G,75 G,5G G,5G G,5G G,5G G,5G G,5G G,25 G,25 G,25 G,25 G,25 G,25 G,25 G,19 G,2G G,22 G,21 G,21 G,2G G,21 G,22 G,23 G,22 G,23 G,22 G,28 G,29 G,29 G,3G G,33 G,32 G,32 G,34 G,36 G,33 G,32 G,3G G,32 G,34 G,34 G,34 G,34 G,33 G,37 G,39 G,41 G,43 G,42 G,G1 G,G2 G,G2 G,G2 G,G2 G,G2 G,G3 G,G2 G,G2 G,G2 G,G2 Gi)2 G,G2 G,G2 G,G2 G,G2 G,G2 G,G2 G,G7 G,G8 G,G8 G,G9 G,G8 G,G8 G,G8 G,G8 G,G8 G,G8 G,G8 - - - - - - Javne finance 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 5 | 6 | 7 | 8 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.982,3 14.999,1 14.728,2 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.080,2 3.633,0 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 Tekoči prihodki 14.037,9 14.030,6 13.637,4 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.648,8 3.408,9 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 Davčni prihodki 13.209,2 13.118,3 12.648,4 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.406,0 3.147,0 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 2.656,6 2.137,4 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 595,6 194,8 279,9 91,6 210,5 Prispevki za socialno varnost 5.267,6 5.244,1 5.127,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 449,0 442,5 432,2 446,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 29,2 25,6 23,4 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 4,8 2,2 2,0 2,2 1,7 Davki na premoženje 215,2 233,9 254,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 70,8 19,2 27,4 26,9 26,3 26,4 Domači davki na blago in storitve 4.856,2 4.876,1 5.027,4 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,5 1.170,9 371,2 332,7 496,8 414,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 100,2 82,5 77,5 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 19,1 6,6 6,5 5,9 5,6 Drugi davki 17,2 -0,6 1,3 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,2 33,5 -1,9 -0,3 4,2 3,0 Nedavčni prihodki 828,7 912,3 989,0 238,1 171,9 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 242,7 261,9 52,1 63,6 60,9 82,4 Kapitalski prihodki 65,3 62,5 67,1 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 11,6 3,5 4,8 4,7 2,9 Prejete donacije 10,4 9,2 32,7 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,4 1,2 0,9 0,4 0,4 0,7 Transferni prihodki 53,8 51,7 52,7 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 0,9 1,4 0,0 0,4 0,0 0,1 Prejeta sredstva iz EU 814,9 845,1 938,4 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 397,7 209,9 53,9 109,9 63,7 41,3 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.546,3 16.125,7 16.286,4 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.291,2 4.290,3 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 Tekoči odhodki 6.926,7 6.813,5 6.838,4 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.679,8 1.923,5 515,4 525,2 530,0 507,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,7 3.727,7 3.616,7 958,3 973,9 910,8 884,7 908,5 936,6 871,2 900,4 920,5 315,6 328,5 323,3 305,0 Izdatki za blago in storitve 2.443,4 2.373,0 2.238,9 589,7 599,1 551,1 633,1 559,1 565,9 526,7 587,2 530,7 192,1 191,0 199,0 195,1 Plačila obresti 526,7 647,9 840,1 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 451,8 2,6 1,6 5,1 2,2 Sredstva, izločena v rezerve 73,9 64,9 142,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 44,2 20,5 5,2 4,1 2,5 4,7 Tekoči transferi 7.818,9 7.687,0 7.671,3 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,6 1.984,5 627,2 613,0 697,0 607,4 Subvencije 496,3 502,7 519,5 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 139,6 205,5 31,8 28,8 14,7 20,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,5 6.384,2 6.343,1 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,5 1.562,1 531,1 527,4 611,7 519,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 737,2 741,0 734,2 158,0 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 205,3 204,5 59,0 54,2 67,3 62,3 Tekoči transferi v tujino 52,0 59,0 74,4 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 12,3 5,2 2,7 3,3 4,6 Investicijski odhodki 1.023,5 915,0 1.031,8 165,3 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 484,2 188,0 63,9 64,3 76,7 72,4 Investicijski transferi 372,1 319,9 319,5 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 155,6 31,5 10,2 19,8 23,5 24,5 Plačila sredstev v proračun EU 405,1 390,3 425,5 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 162,7 32,5 19,1 19,5 29,9 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.564,1 -1.126,6 -1.558,2 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 2014 9 I 10 I 11* I 12 1 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 9 I 10 I 11 I 12 1 1 2 I 3 I 4 !.!S3,S !.300,4 !.304,0 !.486,9 !.!83,0 !.!43,6 !.093,2 !.!87,0 !.!33,7 !.!74,3 !.290,! !.204,9 !.238,2 !.27S,2 !.20!,0 !.604,! !.23!,4 !.!96,S !.20S,2 !.28S,8 !.0S7,S !.2SS,4 !.228,S !.28!,6 !.!30,S !.072,7 98!,S !.!07,7 !.060,8 !.!24,S !.22S,S !.!S9,S !.!2S,9 !.2!0,9 !.!44,3 !.293,S !.!98,9 !.!39,8 !.070,2 !.!8S,! !.003,9 !.!88,8 !.!S!,S !.!!!,0 !.076,S 9SS,! 9!S,2 !.046,S 997,0 !.063,9 !.06!,0 !.063,! !.064,0 !.!42,4 !.067,! !.!96,S !.!3S,8 994,4 !.0!6,8 !.!!6,3 209,0 2!S,7 3!!,! 266,3 !99,9 !94,! !83,! 70,9 !63,S 276,6 62,6 !88,7 !9!,2 !87,8 !90,0 229,! 207,0 !99,3 !89,3 24!,3 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 4!8,9 42!,4 432,4 426,3 424,7 423,0 4!9,4 4!8,9 420,! 427,8 469,7 430,S 44S,0 428,S 43S,7 !,9 2,0 !,S 2,S !,9 !,8 !,8 2,! 2,0 2,0 2,2 !,6 !,6 !,9 2,0 2,S !,7 !,4 !,6 !,8 2S,S 20,0 30,S !2,7 6,! 9,0 9,0 !7,3 30,4 20,! 32,! 29,3 29,8 !9,9 3S,7 !S,3 6,8 6,6 S,9 !!,9 333,2 S!2,S 444,9 346,! 438,3 3!9,3 28!,6 S2!,! 37S,S 328,! S27,3 408,0 42!,6 S!2,7 408,8 48S,0 478,9 329,6 362,4 444,9 S,3 7,S 7,S S,4 S,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 S,3 S,8 6,! S,! S,0 7,2 6,9 6,6 -!,4 !,0 S,9 S,7 0,3 S,7 !0,S -S,7 -8,2 S,S 7,2 9,7 -4,S -S,8 -3,2 -!0,2 6,0 S,3 22,2 -2S,9 S3,S S7,S 67,0 !70,7 S4,0 !!7,S 66,2 6!,2 63,9 60,6 !64,S 96,4 6!,9 68,S 77,2 97,0 63,! !4S,4 S3,4 68,8 4,! 3,S S,3 20,6 4,0 3,S 3,! 4,! 4,6 4,4 S,8 2,7 4,4 4,7 S,S 20,2 3,8 4,4 3,4 3,0 0,4 0,3 !,! 3,! 0,2 !2,4 0,3 0,9 0,3 !,4 !0,4 0,2 4,0 0,3 0,S !,6 0,6 0,! 0,6 !,0 49,8 0,S 0,2 0,3 0,4 0,0 0,! 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 S0,2 0,3 0,S 0,2 0,7 0,! 0,6 0,! 4!,S 39,7 68,9 !8!,! 47,9 SS,! !08,2 74,! 67,9 43,6 48,0 42,0 S3,8 S9,0 S0,2 288,S 27,4 S2,! !30,4 96,6 !.248,! !.332,7 !.3S2,4 !.420,6 !.460,9 !.348,6 !.327,9 !.4S2,2 !.260,2 !.299,3 !.373,0 !.!79,8 !.293,4 !.332,4 !.367,6 !.S9!,3 !.439,9 !.474,7 !.37S,7 !.33S,3 S!S,2 SS3,7 S30,S S02,2 664,4 S68,6 609,9 727,3 S!9,2 S72,S S03,8 460,8 S32,! S32,6 S6S,! S82,! 624,9 672,0 626,6 622,S 282,S 294,3 3!4,8 27S,6 327,2 269,0 3!2,4 294,S 280,7 36!,S 29S,0 290,S 28S,7 28S,! 29S,S 3!9,8 299,9 34S,S 27S,! 287,8 !S7,0 2!S,4 209,S 208,3 !97,! !SS,4 206,6 !97,S !94,0 !74,3 !98,3 !6!,0 !67,4 !73,! !83,! 23!,! !76,2 !83,8 !70,8 !82,9 72,! 48,S 2,3 4,S !33,3 !0!,8 83,9 227,9 38,8 28,S 3,9 !,7 72,2 66,8 78,8 2,3 !4!,9 !3S,9 !73,9 !43,0 4,S S,S 4,! !3,8 6,8 42,4 7,0 7,3 S,7 8,3 6,S 7,6 6,8 7,6 7,7 28,9 7,0 6,8 6,7 8,8 S98,8 S!!,3 662,3 674,2 683,! 639,8 62S,7 637,4 633,4 622,9 73!,8 S82,S 608,2 6!7,! 628,6 660,9 697,0 6S2,S 63S,0 S90,2 22,0 27,4 68,! 6S,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,! 28,4 2!,2 27,9 34,4 48,S S6,6 !!9,7 6S,7 20,2 3!,9 S0S,! S24,2 S!!,8 S!3,6 S26,3 S2!,S S29,0 S34,S S2S,4 S26,0 6!0,4 S03,S S!2,! S!6,7 S!3,9 S23,9 S!4,9 S24,3 S22,9 S3!,2 S7,0 SS,7 70,0 90,! S7,9 4!,6 S8,S 67,2 S7,7 60,3 67,! S3,7 64,8 63,2 63,3 78,8 S6,S S7,4 90,7 2S,! 4,7 3,0 !2,3 S,S 4,6 !6,8 !,9 2,6 S,6 2,S 2S,8 4,0 3,4 2,7 2,9 !,6 6,0 S,0 !,3 2,0 74,2 8S,S 9S,7 !6S,0 49,S S0,8 4!,4 38,! S0,6 S7,S 80,9 83,2 9S,S !22,6 !2S,2 236,4 68,6 S9,! 60,4 7S,! 2S,3 43,3 4!,6 69,4 !2,6 !!,9 !7,9 !6,! 23,3 !2,7 23,0 2!,3 2S,! 4!,S 29,6 84,S !,7 9,4 20,4 !4,8 32,S 27,9 22,2 9,8 S!,3 77,S 33,0 33,2 33,7 33,6 33,S 32,0 32,S !8,6 !9,! 27,3 47,7 8!,7 33,3 32,7 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BLI -Better Life Index, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EFSM - European Financial Stability Mechanism, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESM - European Stability Mechanism, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, Libor -London Interbank Offered Rate, LTRO - Long-term refinancing operation, MF - Ministrstvo za finance, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PISA - Programme for International Student Assessment, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMP - Securities Market Programme, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, Target - Trans-EuropeanAutomated Real-time Gross settlement Express Transfer system, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.