Srebrna priznanja osvobodilne fronte
To priznanje ]e letos prvikrat dobila tudi vojaška enota
Poveljstvp ljubljanske garni-zije, tako je zapisano v ute-meljitvi, je razvilo kontinuira-no, uspešno in ustvarjaJno so: delovanje z družbenimi in po-litičnimi dejavnikd Ljubljane. To' sodelovanje po svoji plo-dovitosti in pfisrčnosti najbrž celo presega ustaljene prija-teljske vezi med JLA in delov-nirni ljudmi. Poseb&j je pre-pričljiv podatek, da že vrsto let aktivno sodeluje z dvanajstimi osnovnimi šolami pa z neka-teriml srednjimi šolami in di-jaškimi domovi. Zelo uspešno • se je JLA vključdla v krajevno skupnost Poljane, kjer je se-dež poveljstva: ustvarjalno so-deluje s SZDL, ZK, ZB ZRVS ta v sarni Krajevni skupnosti. Palitični delavci Poljan in JLA se ob pomembnih političnih dogodkih redno sestajajo in jih analizirajo. JLA domiselno pomaga pri oblikovanju kon-cepta in priprav na splošni Ijudski odpor. Skupno priprav-ljajo proslave, komemoracije, raalična- kultuma, športna in družabna srečanja. JLA je k obnovi Mladinskega kluba z delom svojih pripadnikov pri-spevala okoli 6 milijonov sta-rih dinarjev.
Ob tej prlložnosti smo obi-skali poveljnika generala Škr-ka, kl je povedal: »To je delo vojaškega kolektiva. Velfko za-slug za ta uspeh ima polkovnik -'Matija  Božič,  ki   je bil   eden
Krajevna konferenca SZDL »Ajdovščina«, ki je tudi dobila srebrno prizna-nje Osvobodilne fronte, se je lzredno izkazala kot po-budnica, kot nositeljica in kot usklajevalka vseh ak-cij družbeno političnih or-ganizacij na tem terenu. Krajevna konfer^nca SZDL v pravem pomenu besede nadaljuje tradlcije in delo Osvobodilne fronte, je re-- čeno v utemeliitvi. Orga-nizacija SZDL skrbi, da so občani pravočasno o vsem obveščeni. Veliko pozor--nost posve6a mladim in jih že vsa leta vključuje v delo družbenopolitičnih or-ganizacij na terenu. Nene-hno skrbi za razvoj kra-jevne samouprave in druž-benega upravljanja - na vseh področjih. Cspešno je organizirala razprave o zvezni in republiški ustavi ter o zakonskih osnutkih in odlokih. Hitro razvija delegatski sistem in vlaga mnogo truda v organiza-cijo vseljudskega odpora. Utemeljitev poudarja tudi demokratično izbiro kan-didatov ob volitvah in vzor-no izvedbo vseh volitev.
izmed pobudnikov te akcije, jo tudd osebno vodil in sam po-magal ustvarjati dobre stike s šolami. Pri tem so sodelovali turii podpolkovnik Markovid, major Sekula, za&tavnik Ledin-
Krajevna organizacija Rdečega križa Kolodvor, letošnji dobitnik srebrne-ga priznanja Osvobodilne fronte, je pri izpolnjeva-nju svoje humane vloge po-kazala izredne sposobnosti v vseh akcijah. Naj nave-demo nekatere: zbiranje pomoči v oblekah, odejah, posteljnind, obutvi in dru-gih potrebščinah za po-plavljence v Prekmurju, pa za Kozjansko, za žrtve vojne v Vietnamu itd. Skr-bi za ostarele in pomoči potrebne občane za obda-ritev otrok  v šoli Toneta
čufarja in pri tem posve-ča posebno pozornost ti-stim otrokom, ki jih star-ši ne morejo obdarovati. Tej organizaciia Rdečega križa je uspelo, da je v zadnjih treh letih zbrala po 3 tone raznega ametria-la. Nekaj so ga tudi vkla-diščili, tako da v primeru elementarne nesreče lahko takoj priskočijo na pomoč. člani Rdečega krža prido-bivajo nove krvodajalce, najtesneje sodelujejo zor-ganizacijo civilne zaščite, z izobraževanjem ekip za pr-vo pomoč.
Srebrno priznanje Osvobo-dilne fronte je dobilo fcudd telesnovzgojno društvo Parti-zan Tatoor. To je naslednik te-le&novzgojnega društva »Sokol I« na taboru, tako beremo v utemeljitvi; y tem društvu je prva vzklila misel napredne smeri sokolske organizacije. V tem društvu so biM skoraj vsi glavni voditelji tega gibanja, ki so v letu 1941 kot sokolska skupina pripravljali iti bili so-ustanovitelji Osvobodllne fron-te. Mnogi člani društva so se vključili v Cff1 s svojim aktiv-nim delom, pozneje pa so od-šli v pairtizane. Mnogo članov takratnega »Sokola I« na Ta-boru, kjer je vklesanih 45 5men
ski in zastavnik Uroda in šte-vilni drugi. To smo imeli za našo častno dblžnost: Ljublja-na je edino mesto-heroj v Ju-gosdaviji in vojaki, ki služimo v Ljubljani, znamo to ceniti.«
umrlo v taboriščih in inter-nacijah in bilo ustreljsnih kot talci. Vsemu temu je priča spomenik pred doipom na Ta-boru, kjer je vklesanih 45 imen v večen in hvaležen spomin.
Tudi sedanja aktivnost dru-štva je obsežna in uspešna, saj pavezuje blizu 1.300 članov, cxl tega nad 800 aktivnib., ki so vključend v splošno telesno vzgojo in druge špoirtne zvrsti tekmovalnega ali rekreacijske-ga značaja. Društvo si veliko prizadeva za množičnost. Ne-nehno povezuje svojo dejav-nost s krajefvno skupnostjo in s krajevmo konferenco SZDL Tabor iin z drugiml družbeni-rnd otrganazacijami na tem te-renu.
Priznanje Osvobodilne fronte za leto 1974 Ljubljana-Center
SMERDU RUDOLF: iz Ulice na grad 8. Tovariš Smerdu je bil v bivšd Jugoslaviji obsojen za-radi napredne miselnosti. 1941 se je vključil v OF. Po vojni je deloval na terenu, kjer kljub zelo visoki starosti še vedno dela. Sedaj je predsednik nad-zornega odbora ZZB-NOV Sta-ra Ljubljana.
RADOVAN GOBEC-RADO: iz TJl. stare pravde 5. TovarišaRa-dovana so kot napredno misle-čega učitelja v stari Jugoslaviji večkrat premeščali. V OF se je vključil 1942., kasneje pa je od-šel v partizane. 2e vrsto let vo-di Partizanski pevski zbbr. — Kljub upokojitvi opravlja vr-sto funkcij v kulturno-prosvet-nih organizacijah. V KS deluje predvsem na kulturnem pod-ročju.
DOBERLET MIODRAG: iz Ilir-ske 17. Tovariš Doberlet se je že leta 1941 aktivno vključil v delo OF. Bil je aretiran in na-to v taborišču, kjer j6 ostal do osvoboditve. že od leta 1965 je predsednik KS Tabor. Kot tak je zelo aktiven in je tudi nje-gova zasluga, da je KS dosegla tak napredek v svo.iem razvo-ju-
KOROŠEC ING. VIKTOR: iz Zvonarske 1. Tovariš Korošec se je kot študent politično udej-stvoval že pred vojno 1941. se je vključil v OF, nato pa 1943. odšel v partizane. Po osvobo-ditvi je službova1 v več krajih Jugoslavije in tudi v tujini. Po-vsod je opravljal tudi politične funkcije. Na terenu je aktivno deloval in sedaj je predsednik KS Prule.
DRASLER JANEZ: iz 2upanči-čeve 12. Tov. Drašler se je že 1941. leta vključil v OF, kjer je opravljal razne pomembne funkcije. 1942. so ga aretirali in obsodili na 24 iet ječe. V do-movino se je vrnil šele septem-bra 1945, ker je t>rej organizi-ral odhod naših intemirancev y domovino. Po osvoboditvi se je aktivno vključil v delo tere-na »Ajdovščina« in tam aprav-lja pomembne naloge
JEZERŠEK LUDVIK: s Prešer-nov.e 17. Tov. Jezeršek sg je 1941. vključU v OF, nato je bil leto dni v zaporu. 1943. pa je ponovno pričel delovati v OF. Po osvoboditvi je aktivno de-lal na terenu. Predvsem je bil aktiven v poravnalnem svetu KS. Zelo se je angažiral tudi v delu s športnimi organizacija-mi.
KOZJEK FRANC: iz Potrčeve 6. Tovariš Kozjek se je že kot študent vključil y. družbenopo-litično delovanje. Zelo aktiven je bil na terenu KS Stari Vod-mat in tam opravljal odgovor-ne funkcije. Sedaj je predsed-nik KK SZDL in predsednik DPM Stari Vodmat. MARINCEK MARA: iz Scopolli-jeve 18. Tovarišica Marinčkova je bila v začetku vojne aretira-na in nato izgnana. V izgnanst-vu je vseskozi delovala v od-porniškem gibanju Po osvobo-ditvi službiije na učiteljišču, kjer je prevzela mentorstvo nad marksističnim krožkom. Kot mladinski mentor je 1971. leta dobila tudi priznanje MK ZMS Ljubljana. Prav zaradi njene nenehne angažiranosti pri de-lu z mladino jo za to priznanje predlaga OK ZMS Ljubljana Center.
PUNGERCAR MILENKA: iz Bethovnove 6. V NOV je sode-lovala od leta 1942. Sedaj je aktivna družbenopolitična de-lavka na terenu Gradišče. Dol-ga leta je požrtvovalno in poli-tično odgovorno opravljala po-membne funkcije na terenu. KOPAČ ZORA: z Brega 22. To-varišica Kopačeva  je  že pred
vojno napredno politično delo-vala in zato tudi več let ni do-bila zaposlitve. 1941. leta se je vključila v OF. 1942. leta je bi-la aretirana in obsojena na 16 let zapora. Zaradi boleznd so jo decembra 1943 izpustiH in poslali na zdravljenje. 1944. le-ta je po nalogu partije oprav-Ijala pomembne naloge. Tova-rišica Kopačeva je znana druž-benopolitična delavka na tere-nu Stara Ljubljana. Že vrsto let dela kot član odbora ZZB NOV kot predsednica socialno-zdravstvene komisije.
KADUNC TANJA: iz Kidričeve 2 a. Tovarišica Kaduno je že od leta 1941 sodelovala v OF. 1945. je bila izdana in je osvobodi-tev pričakala v zaporu. Po os-voboditvi je opravljala razne pomembne funkcije. Sedaj se že vrsto let udejstvuje pri družbenopolitičnem delu na te-renu Ajdovščina. Je podpred-sednik IO KK SZDL in sekre-tar OOZKS.
LAKNER LOJZE: iz Hudover-' nikove 8. Tovariš Lakner jeak-tivno sodeloval v NOV od leta 1942. Po osvoboditvi je oprav-ljal več pomembnih družbeno-političnih funkcij. Vključil se je v delo terena Poljane in je tam s svojo trezno ustvarjalno mislijo in delom nedvoumno mnogo prispeval k družbenopo-litični podobi današnjih Poljan;
FIŠER BORISr iz Potrčeve 6. Tovariš Fišer se je že pri svo-jih 16 letih vključil v delo OF in vstopil v partizane. Dolga leta po osvoboditvi je bil za-poslen v vojnem podjetju »Ti-to« v Vogošči pri Sarajevu, kjer je bil tudi predsednik občih-ske skupšdine. Na terenu Stari Vodmat se je zelo aktivno vključil in postal sekretar OO ZK. Sedaj je sekretar sveta ZK skupnosti Stari Vodmat.
MISLEJ ALBERT: iz Scopolli-jeve 15. Tovariš Mislej je leta 1943 komaj 15 let star odšel v partizane. Po osvoboditvi je končal gimnazijo in pravno fa-knlteto. Udeleževal se je vseh pomembnih mladinskih akcij. Sedaj je zaposlen na Okrož-nem sodišču v Ljubljani. Tova-riš Mislej je dosleden borec za pravice delavca in delavskega razreda in stalno aktivno sode-luje pri delu na sainoupravnih aktih. Kljub veliki zaposlenosti na strokovnem področju ved-no najde čas za delo v druzbe-nopolitičnih organizacijah. Se-daj je predsednik častnega raz-sodišča pri občinski konferenci ¦ ZK Ljubljana—Center.
CERJAK- ALOJZ: iz Trubarjeve ' 61. Tovariš Cerjak se je 1941. . vkl.jučil v delo OF. Nato je bil 1942. aretiran in v taborišču Gonars. 1943. leta se je ponov-no vključil v delo OF v Ljub-ljani Nato je bil 1944. drugič aretiran in poslan v Dachau. Bil je zelo aktiven na terenu Taboi in je bil tudi več let predsednik krajevne konferen-ce SZDL. Bil je tudi predsed-nik komisije za popis aktivi-stov OF na območju Tabor. To delo je opravljal požrtvovalno in zelo uspešno.