PLANINSKIVeStnik 7-8 / 2003
PLANINSTVO
O zemljepisnih imenih ...
Planinci lahko pomagamo
Besedilo: Milan Orožen Adamič Ilustracija: Danilo Cedilnik - Den
Lani je bil v aprilski številki Planinskega ve-stnika objavljen pogovor z menoj »Kako pravilno zapisati imena gora?«, ki ga je zapisal Andrej Stritar. Pogovarjala sva se o delovanju komisije vlade Republike Slovenije za standardizacijo zemljepisnih imen. Osnovni namen pisanja je bil predstaviti njeno delovanje, v Planinskem vestniku pa je bil objavljen tudi poziv k podrobnejšemu ukvarjanju s tem, preprosto zato, ker so planinci najboljši poznavalci visokogorja. Na koncu tega pogovora me je Stritar vprašal: Ali ste pripravljeni vzpostaviti stalen stik z našo revijo? Ste nam pripravljeni odgovoriti na morebitna konkretna vprašanja, na katera bomo naleteli? In odgovoril sem: Z velikim veseljem. Saj to je smisel našega dela in naša naloga. Res je, da smo formalno imenovana komisija, toda želimo si sodelovati na pristni, neformalni ravni, ki je po navadi najučinkovitejša. Veseli me, da sem lahko predstavil naše delo, in upam, da bomo drug drugemu koristili. Mislim celo, da bi bilo dobro, če bi Planinska zveza Slovenije ustanovila svojo skupino za zemljepisna imena, saj bi bila naši komisiji v veliko pomoč. Kdo bi bil primernejši za poimenovanje gora kot vi, planinci? Beseda je bila dana in moj dolg je treba poravnati. In ko sem začel pisati ta prispevek, sem se zavedel, da se bo morda razvil v niz najrazličnejših prispevkov, vsaj po navadi je tako. Po svoje je presenetljivo, da smo Slovenci velikokrat zagreti zagovorniki ene ali druge oblike zemljepisnega imena in smo o tem tudi pripravljeni pisati, po drugi strani pa včasih povsem nekritično privzamemo kakšno tujo obliko poimenovanja, na primer »Evropsko unijo« namesto lepe in enako povedne domače »Evropske zveze«.
Ne predstavljam si, da bomo imeli vlogo kakšnega »vrhovnega razsodnika«. V komisiji vlade Republike Slovenije za standardizacijo zemljepisnih
imen vidimo svoje poslanstvo v usklajevanju različnih pogledov, multidisciplinarnem prizadevanju za razčiščevanje problemov. Zato je ta komisija sestavljena tako, da v njej sodelujejo slavisti, zgodovinarji, geodeti, geografi in predstavniki različnih ministrstev. Njen namen ni avtoritarno vsiljevanje stališč. Ob vsakem problemu si prizadevamo oblikovati kar se da podrobno in pretehtano utemeljitev in potem predlagati ustrezno rešitev. Na koncu pa seveda odločijo življenje, raba in velikokrat tudi taka ali drugačna lokalna skupnost -navadno občina, iz katere izvira zemljepisno ime.
Klasifikacija zemljepisnih imen
V slovenski planinski literaturi je kar veliko različnih zapisov o imenoslovju. Tuma je v znameniti Toponomastiki (1925) zapisal, da so si ljudje zaradi boljše predstave o pokrajini in iz drugih razlogov razvili učinkovit sistem razvedenja in del tega sistema so zemljepisna imena, ki so največkrat nastala z opredeljevanjem krajev po imenih in imen po teh krajih. Nič manj pomembni niso Badjuro-vi (1953) zapisi v Terenskem izrazoslovju. Peršolja (2001) je zapisal, da zemljepisna imena nastajajo stalno, veliko zemljepisnih imen, zlasti voda, gora in naselij, pa je zelo starih. Za zemljepisna imena je značilno, da pripadajo natančno določeni prvini v pokrajini ali geografskemu objektu v njej, ki ga velikokrat še podrobneje določajo in pojasnjujejo. Slovenski pravopis določa tudi pravila zapisovanja zemljepisnih imen, ker pa se je pokazalo, da so le okvir za reševanje mnogih zapletenih primerov zapisovanja, so bila na predlog naše komisije izdelana podrobnejša navodila za pravilno zapisovanje zemljepisnih in stvarnih lastnih imen (Fur-lan, Gložančev, Sivic - Dular, 2001).
17
PLANINSTVO	PLANINSKIVeStnik 7-8 / 2003
Zemljepisna imena so pomembna za vsakega od nas, ker:
-	ob njihovi pomoči identificiramo pokrajino, objekt,
-	z njimi izražamo identiteto naroda,
-	pomenijo del naše kulturne dediščine,
-	so temelj orientacije,
-	pomembno prispevajo k celovitemu zaznavanju in razumevanju sveta okoli nas.
Poznamo vrsto različnih tipov zemljepisnih imen. Za razvrščanje uporabljamo spodnji osnovni šifrant:
1000 IMENA KRAJEV 1100 DOMICILONIMI
1101	naselje, mesto
1102	zaselek, del naselja
1103	del mesta, mestna četrt
1104	ulica, trg 1200 DOMUSONIMI
1201	domačija
1202	cerkev, sakralni objekt
1203	pomemben objekt (pot, turistični objekti, vodni objekti, lovska koča, mejni prehod)
2000 HIDRONIMI 2100 POTAMONIMI
2101	tekoča voda, reka, potok, hudournik, nestalni tok
2102	kanal (odprt)
2103	izvir
2104	izliv, ustje reke
2105	slap, slapišče
2106	rečni brod, rečni pristan 2200 LIMNONIMI
2201	jezero
2202	del jezera, jezerski zaliv, jezerski pristan
2203	manjša stoječa voda, bajer, mlaka, ribnik, kal, lokev
2204	močvirje, trstičje
2205	ledenik, snežišče in snežna tvorba 2300 MAREONIMI
2301	morje
2302	del morja, morski zaliv, morski pristan
2303	soline
3000 ORONIMI 3100 ORONIMI
3101	gorovje, hribovje, gričevje
3102	vrh vzpetine, vzpetina, planota
3103	sedlo, prelaz, preval
3104	del vzpetine, pobočje, hrbet, greben, stene in stenske oblike
3105	dolina, soteska, vintgar, globel, suha dolina, kraško polje, dolinsko dno, rečni otok
3106	rt, polotok
3107	kraška jama, brezno, udornica, zijalka, vrtača, vrtačast svet, ponor
3108	osamljena skala, balvan 4000 HORONIMI
4100 REGIONIMI
4101	država
4102	občina
4103	katastrska občina
4104	upravna enota
4105	pokrajina
4203 krajinski del, ledina, predel
4203 gozdno območje 4203 INSULONIMI
4203 morski otok, jezerski otok
4203 rečni otok, sipina sredi reke
4203 čer, plitvina, podvodni greben
Pomembne so tudi druge lastnosti, na primer pri imenih naselij število prebivalcev, pri gori višina in podobno. Seveda se razume, da je lokacija objekta, ki ga ime opisuje, ključnega pomena, še posebno zato, ker se pogosto dogaja, da enako ime opisuje več različnih lokacij.
Slovenija - gorska dežela
Pri vsem skupaj ni dvoma, da je Slovenija gorata dežela, njena povprečna nadmorska višina je kar 557 m (Perko, 1999). To je zato, ker so naše osrednje in najbolj poseljene ravnine na nadmorski višini okoli 300 m. Razumljivo je, da je razporeditev naselij in prebivalstva povezana z nadmorsko višino. Nad to povprečno nadmorsko višino oziroma 600 m (33,2 % površine) in više se delež in gostota naselij hitro zmanjšata. Od skoraj 6000 naselij v Sloveniji jih je tam le 15,3 % in v njih je leta 1961 živelo 7,23 % prebivalcev, leta 1991 pa že
18
PLANINSKIVeStnik 7-8 / 2003
PLANINSTVO
veliko manj - 4,82 %. Proces odseljevanja iz hribovitega in gorskega sveta se nadaljuje, hkrati pa se visokogorski svet razmeroma hitro zarašča. V začetku 20. stoletja je bilo v Sloveniji približno 35 % z gozdom poraslega sveta, danes pa ocenjujejo, da ga je že več kot 56 %. Iz teh, seveda le okvirnih podatkov, se da sklepati, da se je delež »domačega« prebivalstva v gorskem svetu zelo zmanjšal, po drugi strani pa se je sorazmerno povečal delež »nedomačih« obiskovalcev.
Razumljivo je, da si ti ob načrtovanju in obiskovanju gora pomagajo z najrazličnejšimi viri, temeljni pripomoček pa je zemljevid. Zato ni slučaj, da si planinska organizacija skoraj od svoje ustanovitve prizadeva za izdajanje specializiranih zemljevidov. Tako imamo v Sloveniji izredno veliko planinskih pa tudi drugih zemljevidov. Od teh je najbolj znan Atlas Slovenije, ki so ga doslej v različnih oblikah natisnili že več kot 150.000 izvodov. Odlično! Poleg tega je na svetu le malo dežel, ki bi imele svoje celotno ozemlje kartirano in publicirano na tako podrobnih zemljevidih kot pri nas (v merilu 1 : 5.000 in 1 : 10.000; drugo merilo velja za manj naseljena območja). Poleg teh obstajajo še zelo podrobni katastrski načrti. Vsi ti najpodrobnejši zemljevidi so bili še nedavno uradna tajnost, danes pa seveda niso več. Gotovo pa so preveč podrobni za vsakdanjo rabo. Na vseh zemljevidih je seveda zapisanih tudi veliko zemljepisnih imen in osnovni namen tega je razpoznavanje, orientacija v prostoru. V Sloveniji imamo iz različnih kartografskih virov v posebni podatkovni bazi zajetih približno 200.000 zemljepisnih imen. Nekatera zemljepisna imena, zajeta iz različnih virov, še niso standardizirana. To je dolgotrajen proces, ki pa ob vztrajnem delu brez dvoma pripomore k boljšemu in učinkovitejšemu komuniciranju. V registru zemljepisnih imen (REZI, Geodetska uprava RS) so zbrana vsa stalna imena objektov, ki imajo časovno, zgodovinsko, etnološko ali družbeno uveljavljeno identiteto; to pomeni, da so v okolju bolj ali manj trajna. To v veliki meri velja tudi za definicijo zemljepisnega imena. Centralno bazo zemljepisnih imen so začeli graditi leta 1997. Zajemanje zemljepisnih imen iz državnih nomenklaturnih načrtov in kart v različnih merilih (1 : 5000, 1 : 10 000, 1 : 25 000, 1 : 250 000) je končano in začela sta se pregledovanje zapisov ter standardizacija.
Planinci lahko pomagamo
Pri tem pa je treba povedati nekaj zelo pomembnega: na zemljevidih najrazličnejših meril še zdaleč niso zapisana vsa zemljepisna imena. Zaradi kartografskih razlogov, zlasti pa omejitve prostora na karti in drugih tehničnih razlogov (generalizacija), so zapisana le najpomembnejša. Gre torej za izbor zemljepisnih imen, ki naj bodo na zemljevidu. Prav tu pa se začno težave: je kartograf izbral prava imena, jih je prav zapisal, kaj se dogaja z imeni, ki jih ni zapisal na karto, in tako naprej. Se več, prav mogoče je, da so posamezni vrhovi ali druge oblike nekoč že imeli ime, ki je danes le malo znano ali celo pozabljeno. Prav tu pa se začne naloga planinske organizacije; treba je opraviti konkretno terensko raziskovanje in »papirno« poizvedovanje. Sele potem se da razmišljati o novem poimenovanju. V Sloveniji je kar nekaj dvatisočakov, ki v Atlasu Slovenije nimajo pripisa-
Planinski zborovalec
19
PLANINSTVO
PLANINSKIVeStnik 7-8 / 2003
nega zemljepisnega imena. Pred nekaj časa smo dobili v komisiji prijazno pismo g. Davida Ipavca, ki je predlagal konkretno poimenovanje kar 105-tih slovenskih dvatisočakov. Tako je na primer za neki 2569 m visok vrh (str. 79, B1 v Atlasu Slovenije) predlagal ime Davidov Kanjavec, za 2403 m visoki vrh na str. 53, A2 Davidova gora in tako naprej. Po drugi strani pa smo bili zelo veseli pisma upokojenega zdravnika Jake Vadnjala iz Loga pod Mangartom, ki nas je opozoril na številne zadrege in netočnosti in zapisal »malomarnosti« s tega območja. Veseli smo vsakega takega pisma, ker je to pot postopnega približevanja večji točnosti prikaza ozemlja. Navsezadnje so kartografi le zmotljivi ljudje.
V prihodnje si želimo, da bi taki »spontani« dopisi prerasli v bolj organizirano obliko, morda pod pokroviteljstvom planinske organizacije. Menimo, da nas vse združuje skupna želja - kar se da pravilno zapisovanje zemljepisnih imen in vsega, kar je s tem povezano, pa ne le na zemljevidih. Prepričani smo, da ne gre za prerekanje ali doka-
zovanje drug drugemu, kdo več ve in kdo je pametnejši ali natančnejši, pač pa želimo prispevati k boljši razpoznavnosti naše dežele, torej prostora, v katerem živimo in delujemo. Saj je to naš dom in ni dvoma, da si ga želimo sooblikovati.
Literatura:
Badjura, R., 1953: Terensko izrazoslovje. Ljudska geografija, Ljubljana, Državna založba Slovenije Furlan, M., Gložančev, A., Sivic - Dular, A., 2001: Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije Peršolja, B., 2002: Zgoščeni imenik zemljepisnih imen
Slovenije. Dela 18, str. 363-373, Ljubljana Spletna stran komisije vlade Republike Slovenije:
http://www.sigov.si/kszi/index.htm Tuma, H., 1925: Toponomastika. V: Geografski ve-
stnik, Ljubljana Perko, D., 1999: Nadmorske višine površja. Geografski atlas Slovenije, str. 84, Ljubljana O
Svečano in množično ob 110 letnici SPD
Na Kopitniku, Donački gori - Rudijev dom, na Goničkem v Prekmurju, na Robleku, na Prehodavcih, pri Krnskih jezerih, v Kamniku, na Lubniku, na Govejku in še kje.
Vsa priznanja PZS, društvom in MDO, ki so v prvem polletju organizirala tako skrbno pripravljena srečanja planincev ob 110 letnici organiziranega planinstva na slovenskem. Preko pet tisoč udeležencev je obiskalo svečanosti, ki so se doslej odvijale v šestih MDO. Vsi ostali jih bodo organizirali v drugi polovici leta. Na Kopitniku so praznovali Zasavci ob 50 letnici PD Rimske Toplice, na Goričkem Prekmurci ob 30 letnici PD Mura, na Prehodavcih Zasavci ob 50 letnici začetka gradnje Zasavske koče na Preho-davcih. Ob koči pri Krnskih jezerih so praznovali planinci Posočja, lahko bi rekli, da je bilo to srečanje vse slovensko saj so se ga udeležila številna društva iz Slovenije in zamejstva. Udeležencev je bilo preko dva tisoč. Ob prijetnem kulturnem programu je bil slavnostni govornik predsednik PZS Franci Ekar. Poudariti velja, da je bila izvedena tudi svečana otvoritev elektrifikacije tega območja Krna. Prisotni so bili tudi župani Nove Gorice, Kobarida in Bovca. Da je prireditev tako uspela, gre zahvala PD Nova Gorica in predsedniku društva Cvetu Hvali. Pri Roblekovem domu pod Begunjščico so praznovali gorenjski planinci - PD Radovljica, 70 let doma, na Lubniku PD ŠkoPja Loka, 50 let koče. V Kamniku 110 let planinstva. Še enkrat iskrene čestitke vsem, ki ste na planinski - kulturni način izvedli praznovanja.
Adi Vidmajer
20