DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 147 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 22D, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Napad na Roosevelta Philadelphia, 21. junija. Al Smith in štirje drugi demokrati, ki so nasprotniki Roosevelta, so v nedeljo izdali na demokratsko predsedniško konvencijo apel, da zavrže Roosevelta in imenuje "pravega demokrata" za predsednika. Apel je tako prirejen, da oni, ki so ga podpisali, ne bodo mogli ostati demokrati, pač pa bodo najbrž uskočili v tabor republikancev. Oni, ki so apel podpisali, so: Al Smith, Bainbridge Colby, bivši državni tajnik v kabinetu Wilsona. James A. Reed, bivši senator iz Missourija, Joseph Elv, bivši governer države Massachusetts in Daniel Cohalan, bivši član najvišje sodnije drža-I ve New York. Demokratični voditelji v Phi-ladelphiji so nemudoma zavrgli apel, rekoč, da omenjeni so že zdavnej izbrisani iz demokrat- i visnih trgovcev, ki so morali pla- Kongres je precej spremeni! sedanjo na-selniško postavo Washington, 20. junija. Coo-lidge-Kerr predloga v kongresu, glasom katere bi se preprečila deportacija tisočerih tujezemcev v Ameriki, je poražena. Sploh ni nobenega znamenja, da bi bil predlog sprejet v tem zasedanju ali kdaj pozneje. Nasprotno je pa poslanska zbornica sprejela več predlogov, ki so vsi naperjeni proti radikalnim aktivnostim tujezemcev v tej deželi, zlasti proti anarhistom in komunistom. S 172 glasovi proti 22 je poslanska zbornica sprejela predlog, ki daje j delavskemu oddelku vlade velike pravice glede deportiranja neza-željenih tujezemcev, ki agitirajo proti ameriški vladi. Posebni odsek poslanske zbornice je dolgo časa preiskoval aktivnosti komunistov, fašistov in nacijev v Zedinjenih državah, in posledica je omenjena cstra postava proti gibanju tujezemcev v tej deželi. Liberalni blok v poslanski zbornici kongresa je sicer skušal poraziti predlog, toda vsa prizadevanja so bila zaman. Nova postava je tako narejena, da bo celo znanstvenikom težko prihajati v Ameriko na predavanja. Ena točka nove postave govori glede ameriških igralcev. Ako bo kaka tujezemska država nasprotovala ameriškim igralcem ali filmom, iz dotične dežele ne bo dovoljeno nobenemu igralcu ali igralki priti v Ameriko. Med drugimi točkami podeljuje nova postava tudi državljansko pravico onim ženskam, ki so bile ameriške državljanke, a so zgubile državljansko, pravico, ker so se poročile s tujezemci. jje vrnila domov in ni našla Nadalje določa nova postava | otrok, je pozvala policijo, ki je tudi da ameriška vlada lahko Mrs- Marimpietro takoj aretira-plača potne stroške tujezemcem, | kot lastnico prostorov, kjer da se vrnejo v domovino, ako so;se Podaja nepostavna pijača, postavnim potom v deželi, in so| Policijski poročnik Snyder, ki tako revni, da sami stroškov ne i« vodil pogon na omenjeni premorejo poravnati. : stor' J? Izpovedoval: Pohcist _0___I Toma je prišel v prostore in je Delavska postava j ,kak« ->'e 12 dekUc* V zadnjem trenutku pred za- Padala nekemu moškemu pmt kijučkom' zasedanja kongresa, munšajna za 15 centov. je bila v poslanski zbornici spre-, "Policist, ki je bil civilno jeta postava, ki določa, da je zlo- oblečen, je tudi zahteval pint čin prevažati ali transportirati I žganja in ga je dobil brez vpra- skebe iz države v državo k pod-jšanja. Na to sem prišel jaz v jetjem, kjer se vrši štrajk. — pivnico še z nekim drugim poli- Postava je ogromnega pomena za organizirane delavce- Poroka Roosevelt premišljuje o postavi proti verižnim trgovinam Washington, 20. junija. Včeraj je kongres končno sprejel postavo proti verižnim trgovinam v Ameriki, ki bo imela da-lekosežne posledice, ako jo ne bo najvišja sodnija zavrgla. Postava je bila poslana predsedniku Ilooseveltu v podpis. Postava pravi, da vodstva verižnih trgovin nikakor ne morejo kupovati blago po znižanih cenah, ako ob istem času neodvisni trgovci ne dobijo enako znižanih cen. Kompanije so kupovale po posebno znižanih ce-nah razno blago, in namesto, da bi ceneje prodajale tako blago, je slednje v največ slučajih bilo še dražje kot v trgovinah neod- skih vrst, torej nimajo pravice kritizirati in so nesramni dovolj, da se kaj enakega drznejo. Konvencija bo izbrala Roosevelta enoglasno. -o- 12 let stara dekleta prodajajo muniajn v Cleveland^ Cleveland, O. — Policija je preteklo soboto vdrla v pivniške prostore Mrs. Mary Marimpie-tri, 1681 W. 24th St., kjer je aretiralo neko 12 let staro dekletce in 14 let starega fantička, ki sta igrala vlogo bartenderjev v pivnici. Mati dečka, Mrs. Mary Ma-rimpietri, ki je lastnica pivnice, kjer se prodaja nepostavna pijača, ni bila doma ob času, ko je policija vdrla v prostore. Ko se in cistom. Fantiček, ki je bil v pivnici, se je močno prestrašil in bežal navzgor, kjer je oštel de- .Preteklo Soboto zjutraj sta se klico, češ, zakaj prodaja žganje poročila v cerkvi s\h Vida Miss policistom." Maria M. Skuly, hčerka Mr. in I Policija je odpeljala deklico in Mrs. Frank Skuly, 1087 Addison! dečka na mladinsko sodnijo. De-Rd. in Julius Bokar, 6615 Edna j klica je nečakinja Mrs. Marim-Ave. Poročna slavnost se je vr- pietri, ki je prišla pred nekaj šila v S. N. Domu. Obile sreče in dnevi iz Farrell, Pa., k svoji teti zdravja novoporočencema! (Op. na počitnice in jo je teta takoj ured. Za sobotno izdajo smo dobili notico prepozno.) Apel na starše! Direktorij S. D. Doma na Waterloo Rd. apelira na vse starše pevcev Mladinskega zbora, da se udeležijo skupne seje direktori-Ja radi nujno važnih zadev gle- pripravila, da je začela prodajati žganje. —---o- Apel staršem! Direktorij Slov. del. doma na Waterloo rd., in odbor slovenske šole mladinskega zbora apelira- čevati dosedaj višje cene. Verižne trgovine so imele dosedaj nekak monopol na gotove blagovne cene. To bo nova postava odpravila. V bodoče bo imel sleherni trgovec priliko nakupovati blago po enakih cenah. Zvezna trgovinska komisija bo pazila v bodoče, če dobivajo verižne trgovine blago ceneje kot neodvisni trgovci. Ver ižna trgovina, ki bi skušala dobiti poseben popust na kupljenem blagu, bo kaznovana za vsak tak slučaj $5,000.00. Zvezne sodnije bodo vodile tozadevne obravnave. Poroča se, da bo predsednik Roosevelt podpisal to postavo, ki je pravi blagor za malega in neodvisnega trgovca. --o-— Smrtna kosa Po dolgi bolezni je preminula Johana Škulj, rojena P>rodnik, stara 70 let. Doma je bila iz vasi iiob pri Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tu zapušča tri sinove, Lcuis, Adolph in Charles in nečakinjo Helen Oblak. Ranjka je bila članica društva št. 47 HBZ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 1024 E. 72nd St. pod vodstvom Frank Zakrajška. Preostali družini naše globoko sožalje! Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja! Pogumna ženska Mrs. Elsa Waltz, soproga bivšega councilmana in županskega kandidata, je neustrašena ženska. Dasi je stara že 70 let, pa še dobro vozi avtomobil. Ko je sinoči vozila preko Superior mostu, jo je nekdo zadel z avtomobilom od zadaj, nakar je hitro odpeljal naprej. Mrs. Walz je pa podila za njim. Na Public Squai-e je dobila našega policista John Lapuha (Lapp), kateremu je namignila, naj "prisede,' nakar je vozila 50 milj na uro za onim voznikom, ki jo je trčil. Vožnja je končala na 36. cesti in Superior Ave., kjer je policist Joe aretiral neprevidnega voznika. M MIHELICH ZA KONGRES! Pretekli četrtek je kongresman 20. okraja, Martin L. Sweney, podal javnosti izjavo, v kateri je napadel predsednika Roosevelta in prerokoval njegov poraz! To je nekaj nezaslišanega in neznosno sramotnega v ameriški politiki. Predsednik Roosevelt je demokrat, in enako je Sweeney demokrat. In kar je še najbolj žalostne pri tem je dejstvo, da je kongresman Sweney član ek-sekutivnega odbora demokratske stranke v Clevelandu! Martin Sweeney je kandidiral pri primarnih volitvah, ki so se vršile 12. maja v Clevelandu, na podlagi izjave, da bo deloval za Roosevelta! Martin Sweeney je ustanovil klube, katerim je dal ime: Friends of Roosevelt. S tem je nasleparil demokrate, da so volili za njega. Ko je s pomočjo Roosevelta bil Sweeney izvoljen pri primarnih volitvah, je pa vzel v reke nož in zabodel predsednika Roosevelta, c katerega po močjo se je prikopal do javne-Ca urada, v hrbet! Udaril je po onem mežu, ki ga je potegnil na površje! Enakih političnih zločinov je bil Sweeney že v<4č povzročil. Od Sw<ženeya ne morete vedeti, kaj bo jutri, drdgi ali tretji dan. Nihče se ne more na njega zanesti. In če udari po možu, kj je preskrbel sedmim m: lijcnom brezposelnih delo, po Rooševeltu, ki je toliko delavskih postav spravil v jaVnost, po Reoseveltu, za katerega se poteguje vse ameriško delavstvo, tedaj je čas, da se naredi konec izdajalcu. 20. kongresni ekraj šteje dc 12,000 slovenskih in hrvatskih volilcev. Ti bodo volili Roosevelta. In Reoseveltu v pomoč moramo poslati v kongres poštene ljudi, na katere se predsednik lahko zanese, ne pa izdajalce! Mr. John L. Mihelich je bil prvi Slovenec, ki je bil izvoljen v javni urad v Clevelandu. Je načelnik demokratske organizacije v 23. vardi, in je prvi Slovenec, ki je šel na predsedniško konvencijo demokratske stranke, izvoljen od naroda. Mr. Mihelich je mež beseda, progresiven in lojalen demokrat. Uredništvo "Ameriške Domovine" ga s tem prosi, da sprejme kandidaturo za kon-gresmana v 20. okraju. Martin Sweeney je postal nemogoč s svojim izdajalskim napadom na Roosevelta. Mi pričakujemo, da bomo v nekaj dnevih slišali besedo od Mr. Mihelicha, da bo kandidat za kongres. Vsi pravi prijatelji Roosevelta bodo glasovali za njega! -o- nameravajo preprečiti diktaturo v Ameriki Washington, 20. junija. — Demokratska predsedniška konvencija bo skoro gotovo sprejela v svojo platformo tudi točko, ki je naperjena proti predsedniški kandidaturi. Nasprotniki očitajo Rooseveltu, da želi uvesti diktaturo, kar seveda ni resnica. Da se ovrže taka očitanja, je demokratski odbor za platformo priporočal spremembo ameriške ustave v toliko, da sme biti en državljan samo enkrat predsednik in to za dobo šestih let. S tem bodo- prenehale govorice, ki so se zadnje čase razširile in ki pravijo, da če bo predsednik Roosevelt ponovno izvoljen, da bo potem zahteval še tretji termin in upeljal diktaturo v Ameriki. Mnogo demokratov, zbria^ih v Philadelphiji, kjer čakajo otvoritve predsedniške konvencije, je mnenja, da bi se morala ustava tako spremeniti, da dobi zvezna vlada večje pravice, toda temu nasprotuje predsednik Roosevelt. Poročilo, ki je dospelo pretekli petek večer v Philadelphi-jo, da je kongresman William Lemke prevzel predsed. kandidaturo tretje stranke, in da je ,to stranko odobril radio pridigar Coughlin, je pustilo demokrate popolnoma hladne. Vendar nekaj bo vplivala tretja stranka na demokatso stranko, namreč v toliko, da bo demokratska stranka sprejela najbolj liberalno platformo, tako da Lemke in njegovi pristaši ne! bodo mogli napadati demokra-l Kandidat Lemke Kongresman William Lemke iz North Dakote, ki je sprejel predsedniško kandidaturo tretje stranke ali takozvane "Union party," je poznan kot radikalni farmer. Star je 57 let, visok je 5 čevljev in 8 palcev, govori z globokim glasom, je nekoliko kozav po obrazu. Znan je kot dober govornik in ima svojo posebno farmersko filozofijo, že pred leti je ustanovil "Nestrankarsko ligo," toda ker ni prodrl niti z enim načrtom te lige, jej bi] končno poražen kot vodja, al pozneje izvoljen v kongres. Wm. Lemke je tudi odvetnik. Prihaja iz nemško - skandinavske družine, in je bil rojen leta 1879 v Albany, Minn. Družina se je preselila v North Dakoto leta 1882. 209 unijskih organizatorjev na delu v jeklarski industriji Pittsburgh, 20. junija. Tekom desetih dni bo razdeljenih 200 unijskih organizatorjev v vseh večjih mestih Amerike, kjer ima jeklarska industrija svoje tovarne; da organizirajo vse jeklarske delavce v eno samo unijo. Tako je bilo sklenjeno na zborovanju unijskih voditeljev v Pittsburghu. Jeklarski delavci v Ameriki so danes jako slabo organizirani. Delavci v vseh drugih industrijah so mnogo bolj organizirani kot jeklarski delavci. Dosedaj so se ponesrečili še vsi poskusi unije, da temeljito organizirajo jeklarske delavce. Jeklarski trust ima večinoma vse odprte tovarne. Namen organizacije jeklarskih delavcev je: ustvariti permanentno organizacijo za kolektivna pogajanja, priznanje unije, zboljšanje delavskih razmer v industriji in končno tudi zvišane plače. Tisoče Slovencev se nahaja v jeklarski industriji Amerike. Zaenkrat je deset unij garantiralo $500,000 za začetne stroške unionizacije. Ko nanese potreba, bodo nadaljne svote na j razpolago. Jeklarska unija je v Pittsburghu najela celc nad- Rev, Coughlin bo podpiral tretjega predsedniškega kandidata New York, 20. junija. V posebnem radio govoru je Rev. Charles Coughlin sinoči izjavil, da bo podpiral kongresmana VVilliama Lemke za predsednika. Lemke je šest ur pred radio govorom Coughlina izjavil, da ustanavlja tretjo politično stranko, kateri je dal ime "Union Party" of United States. Rev. Coughlin je pozival svoje pristaše, da glasujejo za Lemke-ja kot predsednika. Ostro je obsodil republikansko kot demokratsko stranko ter izjavil: "Bog daj blagoslov William Lemke-ju!" Predno je Lemke v Washing-! tonu naznanil ustanovitev nove! kjer bo imela svoj urad, in odkoder se bo vodila kampanja. V istem poslopju je glavni urad National Steel Co., katere predsednik je L. C. Weir, eden največjih nasprotnikov organiziranega delavstva. ..... , , .. . , Kampanja se bo vršila osebno, politične stranke, je pripravil j po rudiu in potom časopisja. tov, pač pa bodo prisiljeni zače-; program, ki obsega 15 točk, Dvajset večjih radio postaj je ti osebni boj. Tak boj pa vedno Jatere je Rev. Coughlin odobril.; najetihj potom kateHh b()do g0 Med drugim zahteva Lemke-tu-j vori]i delavski voditelji. Govori di ustanovitev centralne zvezne pQ radiu bodo Qznačeni y časo_ banke, tako da bi sedanje fede- tiajbclj škoduje onim, ki ga vodijo. Enako se je izjavil tudi načelnik demokratske stranke Farley, ki je izjavil, da tretja ™lne rezervne banke prenehale stranka ne pomeni nič. "Ame- s poslovanjem, rika je svobodna dežela in vsak- Lemke je storil to na prizade-do lahko v okviru postave dela, vanje Rev. Coughlina, ki zahte- kar hoče,' je izjavil Farley. -o--- žalostna novica Zamorci po vsej Ameriki so te dni popolnoma potrti. Od prvega do zadnjega so bili prepričani, da bo zmagal njih "rojak" •Joe Louis, pa je bil tako tepen od nemškega borca, da je izja- va že celo leto ustanovitev centralne banke. In dočim ima Lemke upanje, da bo prodrl kot predsedniški kandidat pri no-vemberskih volitvah, pa je ameriška javnost precej skeptično vzela njegovo kandidaturo na znanje. Noben ameriški časopis ni prepričan, da bi bil Lemke izvoljen, pač pa se računa, vil, da bo pustil rokoborbo za vedno. Poroča se iz Chicaga in[ da bo dobil par milijonov glasov iz Detroita, da je tam par za-! in da bo več škodoval Landonu morcev skušalo izvršiti samomorj kot pa Rooseveltu, ki zastopa radi poraza Louisa. Do večjih j enako liberalna načela kot kan-spopadov med belimi in Črnimi j didat Lemke. je prišlo v Detroitu, tako da soi -0- ta na starše pevcev in pevk, da de bodbčnosti mladinskega zbo-Jse udeležite skupne seje danes ra. Seja se vrši v pondaljek večer 22. junija ob 9. uri, soba št. 3. _ v. Coff, tajnik. Smrtna kosa Sinoči je preminul dobro po- znani Joseph Legan, po domače Povhov, 3582 E. 81st St. Pogreb bo vodil Louis L. Ferfolia. Podrobnosti jutri. • * Italijanski bondi, katere je izdala laška vlada, so se precej dvignili na borzi. zvečer ob osmih. Treba bo nekaj ukreniti glede nadaljnega obdržavanja mladinskega pevskega zbora. Kdor staršev želi, da bi njegov otrok še nadalje hodil k pevskim vajam, naj pride danes zvečer na sejo. Zopet doma S Svetkovo ambulanco je bil pripeljan iz Glenville bolnice Mr, Jerry Leskovec, 689 E. 200th Hranijo bonus Samo 18,000 izmed 42,000 veteranov v Clevelandu je dosedaj zahtevalo izmenjavo svojih bondov za gotovino. Vsi ostali zaenkrat še hranijo bonde, ki nosijo tri odstotke obresti do 1. 1945. Po operaciji Srečno je prestal operacijo pevovodja Mr. Louis Seme. Sedaj se zdravi doma. Težko da bi pričel z vajami prej kot začetkom julija, kar bo še pravočasno St. Prijatelji ga lahko obiščejo, poročano. Mesto se podalo Poročali smo že, da je mesto dalo zapreti javno kopališče ob jezeru v bližini 140. ceste, kateri prostor je znan kot White City Park. To odredbo je mesto naredilo na poziv bogatinov v bližnjem Bratenahlu, ki so se pritoževali, da je preveč nemira od strani kopalcev. Councilman Vehovec je protestiral, in kot sedaj naznanja direktor postav, Clum, bo mestna vlada zopet odprla kopališče v White City in naredila novo pogodbo z vasjo Bratenahl. morale nastopiti policijske rezerve. Zamorci vsepovsod so bili že pripravljeni na ogromne gostije, a ko je bila rokoborba končana, so zaprli svoje hiše, pogasili luči in šli spat. Delegati Seja društva sv. Janeza Krstnika št. 37 J. S. K. Jednote je včeraj izvolila za delegata konvencije, ki se vrši v Clevelandu, Louis J. Pirca in Joe Ru-dolpha. Iz Pittsburgha se nam poroča, da je bil tam izvoljen za delegata znani pionir Mr. Ignac Podvasnik. Cena moke Radi vedno bolj naraščujoče suše v zapadnih državah, se je cena moki te dni precej zvišala. V bolnici V Mt. Sinai bolnici se nahaja mladenič William Gorjup. Prijatelji ga lahko obiščejo. $600.-00 na dan Policija je te dni aretirala štiri moške in eno žensko v Clevelandu, ki so nabirali po trgovinah in v privatnih hišah darove za "dobrodelne namene." Dognalo se je, da so dobili dnevno do $600.00 od lahkovernih ljudi. Seveda so nabirali za svoje lastne žepe. V bolnici Miss Mary Habijanec, 1099 E. 64th St., se nahaja v Glenville bolnici, kjer je bila operirana. Obiski bodo dovoljeni v par dnevih. Medeno potovanje Na ženitovanjskem potovanju po Californiji se nahajata mlada poročenca Mary Gorjup in John Geil, 1136 E. 169th St. Da bi se zdrava in srečna vrnila domov! pisju, tako da se obrne delavska pozornost na nje. Obiskana bo obenem vsaka tovarna in vsaka delavska organizacija, katere člani poslujejo po Jeklarnah. Kot prva posledica unioniziranja jeklarskih delavcev bodo večje plače in boljše delavske razmere. -o- Smrtna kosa Sinoči je po dolgi bolezni preminula v Polyclinic bolnici Mary Modrich, rojena Bahnik, 4103 E. 61st St., rodom Hrvatica, stara 42 let. Tu je bivala 24, let. Bila je članica društva št. 403 H. B. Z. Poleg soproga Grego-rija zapušča sina Edwarda in brata James, v starem kraju pa dve sestri in enega brata. Pogreb ranjke se vrši v torek zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda! Bodi ji rahla ameriška zemlja. Mestna igrališča Direktor parkov je imenoval te dni kakih 60 mestnih uradnikov, da nadzorujejo mestna igrališča, kjer se otroci ob počitnicah igrajo. Med imenovanimi uradniki ni niti enega Slovenca. Včasih smo jih imeli pet ali šest. Precej pa je bilo imenovanih Madžarov, ker je direktor parkov — Madžar Varga. Svoji k svojim! Cigaretni davek Governer Davey je naprosil državno zbornico, da nadaljuje s cigaretnim davkom za nadaljnih 12 mesecev. Tri milijone dolarjev od cigaretnega davka bodo dobile javne šole, katerim primanjkuje denar. s AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22D, 1936 ft ft AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOMS5 — SLOTBNIAN DAILY NEWSPAPER ti IT BI Olalr Ati. Cleveland. Oblo PublUhed dally except Bund*;* and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, Da leto »5.60. Za Cleveland, po pottl, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poAtl, pol leta »3 50 Za Cleveland, po razna&Ucih: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto. »8.00. Posamezna Številka, 3 cente , SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, »5.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. B. and Canada »J.00 (or 6 month«; Cleveland, by mall, I3J50 tor 6 month«. Cleveland and Xuclld by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for 6 month«. Single coplea S cent«. European subscription, »8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J, PERO, Editors and Publishers Entered aa second class matter January 6th, 1909. at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act o.t March 3d. 1879 No. 147, Mon., June 22, 1936 LORAINSKE NOVICE Kdo nasprotuje Rooseveltu? Brez dvoma je, da bo demokratska konvencija, ki za čne s svojim zborovanjem 27. junija v Philadelphiji, nomini-rala sedanjega predsednika za svojega zastavonošo in za ponovnega predsedniškega kandidata. Franklin Roosevelt je bil leta 1932 aklamiran kot predsedniški kandidat demokratske stranke in v novembru istega leta izvoljen z ogromno večino. Demokratska stranka je nominirala in izvolila pravega moža v letu najbolj črne krize in depresije, v katero je ameriški narod strmoglavila republikanska stranka pod tedanjim predsednikom Hoover-jem, ki je obljubil dvoje avtomobilov vsaki ameriški garaži in dvoje piščancev vsako nedeljo na mizo povprečnega ameriškega državljana. Predsednik Roosevelt v letu 1932 ni delal obljub, toda izjavil je, da bo najdel nova pota in sredstva, kako izpeljati ameriški narod iz republikanske depresije. Deloma se je to Rooseveltu tekom zadnjih treh let posrečilo, in danes delajo. ljudje kot so skoro delali v prosperitetnem letu 1929, ko je Hoover blaženega spomina predsedoval Zedinjenim državam. Dokler je imel predsednik Roosevelt borbo z depresijo in je z nadčloveškimi silami skušal priboriti delo in zaslužek brezposelnim, dotedaj so ga vsi spoštovali. Republikanci so bili z njim, Father Coughlin je govoril za njega, demokrati so kot edinica proslavljali Roosevelta kot odrešenika. Celo med socialisti in komunisti se je dobilo tisoče pristašev, ki so odobravali vsak korak Roosevelta. Primera je eden izmed najbolj vplivnih socialistov Upton Sinclair, ki se je spremenil iz socialista v demokrata in začel zagovarjati Rooseveltove ideje. Nam se zdi, da je Roosevelt tekom treh let svoje administracije ubiral pravo pot. Ameriško politiko namreč ne smemo soditi ali kritizirati po naših lastnih (slovenskih) idejah, pač pa po ameriških idejah, ki so v največ slučajih popolnoma različne od naše politične smiselnosti. Kar nas je Slovencev v Zedinjenih državah, nas je mogoče nekako 50,000 državljanov, toda ostalih državljanov je nekako 52,-000,000, in ti tvorijo podlago in temelj ameriške politične aktivnosti. Kakor hitro so se časi izboljšali, in k temu je brez vsakega dvoma pripomogel predsednik Roosevelt s svojimi progresivnimi idejami, je naletel na sovražnike, ki ga pobijajo ob vsaki priliki. Kar je še posebno zanimivo v tej politični borbi je dejstvo, da Roosevelta pobijajo delavci kot kapitalisti, da ga hvalijo in priporočajo mali kapitalisti, delavci in obrtniki. Ameriški državljan je znan, da počasno misli in stori odločilen korak le v skrajni sili. Prvotni Amerikanci, ki so se naselili v Ameriki od leta 1620 naprej so trpeli diktator-stvo in zasužnjevanje od strani angleškega kralja dobrih 150 let. Anglija je potom svojega kralja izkoriščala Ameriko in njene naseljence bolj kot izkoriščajo moderni kapitalisti današnje delavce. Pa vendar se nam zdi, da se je mišljenje ameriškega naroda od leta 1775 nekako spremenilo. Moderno obratovanje in silen napredek v vseh panogah industrije, časopisi, knjižnice, javne in druge šole, vse to je povzročilo, da tudi ameriški narod nekako hitrejše misli danes, kot je mislil v letih svoje zgodovinske borbe za svobodo. Poleg tega je pa od leta 1860 naprej prišlo v Zedinjene države nekako 25,000,000 naseljencev iz vseh mogočih evropskih držav, ki so postali ameriški državljani tu in ki so potom svojih otrok in vnukov precej spremenili mišljenje Anglo-Saksov, prvotnih gospodarjev Amerike. Mi kot Jugoslovani, ki imamo do 100,000 glasov v Zedinjenih državah, in z nami Čehi, Slovaki, Poljaki, potem pa liberalni Nemci, Madžari, Rusi, Francozi in Španci, vsi predstavljamo ogromno politično silo v Zedinjenih državah. Pošteni Židje in Italijani, kolikor jih ni zapisanih Mussolini ju, bodo enako pomagali. Vse te narodnosti zaeno z ameriškimi Anglo-Saksi, so letos prenapeti v pričakovanju, da treščijo sedanjega predsednika Roosevelta od vlade ali ga pa ponovno izvolijo. Kdo deluje za Roosevelta in kdo jc proti njemu, bomo imeli priliko pojasniti v prihodnjem članku. Na vsak način pa bo letošnja predsedniška borba — boj med malim človekom in med silami, ki hočejo neprestano diktirati. Dajmo, da vidimo, kdo so prijatelji predsednika Roosevelta in kdo so njegovi nasprotniki. (Zaključek prihodnjič.) -o- Hiša iz žveplenk Tukaj je dne 13. junija umrla Mrs. Rozi škrjanec. Bolehala je že zadnjih par let. Stara je bila šele 36 let, pa je morala zapustiti vse in oditi v dolgo, nepoznano večnost, odkoder nobenemu vrnitve ni. Tukaj zapušča potrtega moža in nepreskrbljeno hčerko. Za njo žaluje tudi neutolažljiva sestra, Mrs. Bertha Anzek, ki je pokojno neizrečeno ljubila in ji nesebično in požrtvovalno stregla ves čas njene dolge bolezni. Doma je bila iz Strug pri Dobrem polju na Dolenjskem, kjer zapušča enega brata in tri sestre. Pokojna je bila članica dr. Bled št. 17 SNPJ in ene- obiskano predstavo z malimi igrami in petjem. Z zanimanjem smo sledili našim malčkom in tudi že bolj odrašče-nim, kako so vse njim izročene vloge izvrstno izvršili. Iz naše farne šole so letos graduirali sledeči dečki in deklice: Artur Uršič, Frank Jere, Edward Rosa, Joe.Seražin, Fr. Zore, Frank Rutar in Geo. Ban-gas; Rozi Škrjanc (kateri je ravno za njeno graduacijo umrla mama, pač žalosten spomin), Mary Baraga,- Jennie Tomažič, Mary Pogačar, Madeline Urbas, Olga Skapin, Silvija Žiberna in Helen Greco. Iz tukajšnje višje šole so pa ga nemškega društva, Spada-'izšli ti-le mladeniči in mladen la je tudi k podružnici št. 40 SŽZ in k cerkvenem Oltarne- Več kot pet let je delal P. Conion iz Anglije model male hišice, katero je giadil iz samih že užganih žveplenk. Vseh žveplenk je porabil natančno 17,000, katere je nabral sam, ali so mu jih hranili in prinesli njegovi prijatelji. Večinoma teh žveplenk se je rabilo pri zažiganju cigaret, če jc vsaka teh žveplenk prižgala po eno cigareto, znese to 2,350 zavojčkov cigaret. Veliko pq-Lrpljenja je imel ta mojster, da je deval skupaj žveplenko za žveplenko in gradil to miniaturno hišico, ki je popolna v vsakem detajlu. mu društvu, člani in članice omenjenih društev so jo lepo in v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Preostalim žalujočim naše iskreno sožalje, njej pa želimo, da mirno počiva v tihem naročju ameriške grude. Ravno isti dan, kakor orne-1 njeno rojakinjo, smo tudi spre-j mili k zadnjem počitku mladega, komaj 28 let starega duhovnega gospoda Rev. V. Viran-ta. On je umrl v Clevelandu, kjer je bil za duhovnega pomočnika na slovenski fari v Collinwoodu in je bil zelo priljubljen, zlasti med mladino. Pokojni mladi gospod je bil rojen v Lorainu, kjer je tudi pel svojo prvo sv. mašo in to komaj pred tremi leti. Veliko število njegovih faranov in drugih znancev ga je pospremilo na njegovi zadnji poti v Lorain. Tukaj so ga v naši farni cerkvi za malo časa pustili počivati, tako da smo se tudi mi, njegovi znanci in' prijatelji poslovili od njega. Pogrebne obrede je imel njegov starejši brat Rev. Ludvik Virant ob asistenci več drugih duhovnih gospodov, kateri so se v lepih in ganljivih govorih poslovili od svojega duhovnega tovariša in to v slovenskem ;n angleškem jeziku. Pevci iz C'levelanda so mu pa zapeli več krasnih in v srce se-gajočih pesmi v zadnje slovo. Mnogobrojri množica, ljudje vseh narodnosti, se je vrstila okoli njegovr krste in se tako tiho poslovite, od pokojnega gospoda. Nešt wilne gorke solze so rosile oči navzočih ob pogledu navse prezgodaj preminulo mlado in upapolno življenje.' Pokojnega so položili v grob zraven njegovih, že pred nekaj leti umrlih staršev. Za njim žaluje šest bratov in tri sestre ter mnogo sorodnikov, katerim izrekamo globoko sožalji. On naj pa mirno sniva zadnji sen v hladu njegove rojstne zemlje. V bolnici se nahajata težko bolna Mrs. Louis Božič iz 32 ceste in J. Kosten iz 33. ceste. Hudo je tudi zbolela Mrs. A. Černilec iz 33. ceste, katera se nahaja na svojem domu v zdravnikovi oskrbi. Vsem omenjenim se želi, da bi kmalu prav dobro okrevali. Poročili so se: John Jacopin in Helen Riper, ter Katarina Jug in Herman Zigler. Obema mladima paroma želimo veliko sreče in uspeha v zakonu. Obletnice svojih porok so pa obhajali zadnje dni sledeči naši naseljenci: Mr. in Mrs. Ant. Breščak iz 31. ceste, 30 letnica. Mr. in Mrs. Joe Jere iz 34. ceste, 25 obletnica. Mr. in Mrs. John Kumše iz 33. ceste, 25 letnica. Mr. in Mrs. Frank Debe-vec iz 32. ceste, 20 letnica. Naše čestitke z najboljšimi voščili, da bi vsi ti pari prav gotovo dočakali še zlate ohceti. Živijo! Predzadnjo nedeljo so učenci in učenke naše farne šole priredili pod vodstvom čč. sester učiteljic prav lepo in dobro ke: Edward Durjava, Frank Gradišek, Jos. Kovač, Tony Si-monič in Jos. Janežič; Emma Ziherl, Helen Urbas, Agnes Jančar, Mary Soklič in Elea-nora Svet. Vsem tem našim graduantom čestitamo in jim želimo kar največ sreče in uspeha v nadaljnem življenju. Josephine Eisenhardt. -o- Nekaj posebnega v Collinwoodu pa ni mostu, ampak vozijo čez-' njo samo z brodovi. Ravno tam pa, kjer se cesta nagne v reko, je voda precej široka in deroča, ker je blizu tam jez. Na tem kraju je Taja kakih 50 m široka. Že dolgo let študirajo, da bi tukaj napravili most, vendar se to doslej še ni zgodilo, čeprav gradivo za most že več let leži v bližnjem gozdu pripravljeno. Brod, ki vozi ljudi in vprego čez reko, je last mlinarja Jožefa Veverke. Ta pa ima brod v najemu. Opravljata ga brodnika Jožef in Ana Šuster. Doslej tamkaj še nikdar ni bilo nesreč. Nekako ob tri četrt na osem zjutraj je osem naloženih voz pripeljalo šolarje do broda. Najprej je skočilo na brod prvih 30 šolarjev, katere je brodnik naglo prepeljal na drugo stran reke. Ko se je vrnil po drugo partijo, so zapeljali na brod kmečko vprego z dvema konjema. Zraven tega pa je poskakalo na brod še kakih 44 do 45 otrok. S temi otroki sta se vozila dva učitelja. Ko se je brod začel pomikati od brega proti drugi strani, je eden izmed učiteljev prijel konja za brzdo, da se ne bi premikala. Toda voznik je učitelju rekel, da je ta skrb nepotrebna, ker j sta konja vajena broda ter se Na sliki vidite dve mladi slo-! ne plašita. Ko pa je bil brod venski umetnici, ki bosta zaba-:že sredi reke, sta se konja za-j unija stotine go- čela nemirno premikati ter ri stov, ki pridejo na prijetno domačo zabavo, ki jo priredi v četrtek 25. junija, firma Krich-man & Perušek v Slovenskem delavskem domu. Na stotine vstopnic se je že oddalo odje- Jacqueline Perme Alice M. Vidmar malce.m te tvrdke. Na programu so fine stvari, vodvil, ples, petje in drugo. Med odmori se bodo servirala okrepčila. Podarilo se bo tudi Electrolux ledenico, ki je vredna $100.00. Za door prize bosta tudi dva lepa dobitka. Za najboljši valček in polko bodo tudi na- niti nazaj. Mogoče, da je otroški živ-žav konja res malo zbegal. Ker pa sta konja svoj voz porinila nazaj, se je s tem brod na eno stran močno potopil v vodo. Voda je takoj segla otrokom do členkov. Brodnik je uvidel nevarnost ter je velel vsem, naj krepko popri-mejo za vodilno vrv, da bodo brod prej spravili v ravnotežje in proti bregu. Oba učitelja sta z otroci res krepko zagrabila za vrv, toda na brod je voda vedno bolj silila. Otroci so bili kmalu do pasu v vodi. Nastala je takoj velika panika. Otroci so se začeli v strahu prerivati in vpiti. V tem se je med prerivanjem brod res nagnil in prekucnil. Osem otrok se je prijelo za železno vodilo vrv. Z njimi so se držali vrvi še brodnik in oba učitelja. Toda tri otroke in oba učitelja so močni valovi narasle reke potegnili z vrvi ter jih vzeli seboj. Tako so se od teh za enkrat rešili le brodnik in pa pet otrok. Učitelj Novotni, ki je padel v vodo, je plaval in se tako rešil na breg. Drugi učitelj in pa trije otroci so pa utonili. Med tem je seveda nastalo strašno vpitje. Na onem bregu je neka gostilna,, od koder so na suho le svojo 9 letno hčerko. Ni pa mogel sam iz vode, ampak so ga morali potegniti, ker je bil ves izčrpan. V tem so priskočili na pomoč na eni strani ljudje iz gostilne, na drugi strani pa vozniki, ki so čakali na onem bregu. Posrečilo se jim je rešiti več otrok, ki so pa bili zelo obtolčeni in vsi pre-mraženi. šolski vodja je za-klical otrokom, ki so se premetavali v vodi okrog broda, naj se krepko primejo lesovja. Vendar je večina potonila, preden so jih rešili. Od 45 otrok, ki so bili na brodu, so jih z velikimi napori rešili le 14, 31 I otrok pa je izginilo v mrzli valovih reke Taje. Žena orožniškega stražmoj-stra Lukeža je morala z brega gledati, kako se njena 9 letna hčerka krčevito oprijemlje lesovja na brodu. Vsa brez upa je klicala hčerki, naj se dobro drži. Toda punčki so omagale moči in izginila je v valovih pred očmi svoje matere. Oba konja, ki sta bila vprežena v voz, sta tudi utonila, ker nista mogla plavati, ker sta bila vprežena. Z njima je utonil tudi voznik, ki je vozil. Vse okolice se je polastilo veliko razburjenje. Prihitele so na pomoč požarne brambe iz okoliških vasi ter 20 orožnikov. Začeli so iskati trupla utopljencev. šele ob 3. popoldne so našli oba utopljena konja. Ob 4. popoldne pa so našli truplo prvega dečka, sinčka žandarmerij-skega štabnega stražmojstra iz Rakvice, učenca 4 razreda. Rakvica je malo češko mestece na južnem Moravskem ob železnici Brno — Lundenburg. šteje 2400 prebivalcev in 580 hiš. IZ DOMOVINE grade. Kdor ima vstopnico, takoj hiteli ljudJe na Pomoč. Iz ima vstopnino prosto. .Vstopnice lahko dobite zastonj v trgovini pohištva Krichman & Perushek, 15428 Waterloo Rd. -o-- 31 šolarjev utonilo Blizu malega moravskega kraja Rakvice ob reki Taji se je v torek 26. majnika zgodila strašna nesreča, pri kateri je j otrok se je oprijelo lesovja po- j doletela smrt 31 šolarjev,1 uči-' tapljajočega se broda. ki se je j telja in 1 voznika. , na mestu, kjer je bil privezan Kakor je dandanes menda že po vsem svetu navada, so tudi učenci češke ljudske šole v gostilne je bil strašen pogled na reko in oba bregova. Na obeh bregovih reke so stale gruče jokajočih otrok, sredi narasle reke pa se je prekopi-cevalo kakih 40 otrok in dva konja. • Na desnem bregu je stala neka učiteljica in mati, katera je zdaleč morala gledati, kako se sredi reke bori s smrtjo njena hčerka. Mnogo sukal v vodi sem ter tja. V vodi so se otroci obupno borili za svoje življenje. Komaj se je Rakvici odšli na. izlet v gore na j kje iz vode pokazala otroška oni strani reke Taje. Izlet je bil sklenjen že preteklo soboto. Da bi se mogli izleta udeležiti vsi, tudi revnejši učenci, je uči-teljstvo naprosilo nekaj premožnejših kmetov, da bi otroke vozili na svojih vozeh. Tako se je tudi res zgodilo, šolarji so bili seveda pod vodstvom svojega učiteljstva. Izleta se je glavica, že je znova izginila v valovih. Učitelj Novotni, ki se je srečno rešil na breg, je naglo odve-zal čoln in z njim odrinil na reko. V najkrajšem času je pobral iz vode v čoln 15 otrok. Ker pa je bila voda zelo deroča in čoln zelo obtežen, ga ni mogel več spraviti h kraju, am- udeležil sam ravnatelj, z njipijpak ga je struja zanašala proti pa še nekaj mater šolskih1 jugu. Pri tem je voda preob-ot rok. Ob 7 zjutraj so odpe-loženi čoln obrnila in vseh 15 l.iali vozovi iz Rakvice ter so otrok je izginilo v valovih. No- bili namenjeni v Spodnjo Bi- votni sam se je komaj rešil s —Strela ubila očeta osmih otrok.—Nevihte, ki zadnje dni redno nastajajo v opoldanskih urah, so zahtevale v vasi Male Lipelne v fari škocijan pri Turjaku smrtno žrtev. Stiela je namreč ubila uglednega posestnika, 37 letnega Jožefa Adamiča, ki zapušča ženo in osem otrok. Adamičeva družina je bila v petek popoldne na polju na delu, ko se je nebo naenkrat pooblačilo ter je pričelo treskati* Žena in otroci so pobegnili domov, Adamič sam pa je stopil pod bližnji hrast. Med grmenjem jp treščila v hrast in v Adamiča, strela je udarila Adamiča naravnost v desno stran ter nato v srce ter šla po vsem telesu v zemljo. Adamič je bil takoj mrtev. Vsa vas je v žalosti za pokojnim Jožetom Adamičem, ki je bil skrben gospodar ter zelo agilen organizator. Bil je ustanovitelj in poveljnik gasilske čete v škocijanu ter je bil tudi član krajevnega šolskega odbora. —V Zdenski vasi v Dobre-poljah je zopet eden od stare garde zatisnil oči—Grmov Jakob ali kakor je pisano v krstni knjigi Jakob Prelesnik. Po duši in zunanjosti pravi naš kmet, ki ni skrival žuljev na rokah in je bila tudi beseda in kretnja kakor tudi obleka pri-prosta: Značajen in veren. V tem duhu je vzgojil tudi svojo družino. Župan videmske občine je bil kakih 25 let in precej časa tudi načelnik okraj, cestnega odbora velikolaškega. Kajpada je bil tudi odbornik posojilnice in kmetijskega društva. Povsod je bil vesten in varčen gospodar. —V Ljubljani je umrl g. Emil Medved, mestni uradnik. —V Novem mestu je umrla Fani Petrič v 81. letu starosti. Pokojna je bila skrbna mati in gospodinja in jako pobožna.. Bila je pevka na koru kapiteljske cerkve celih šestdeset let. Njen učitelj je bil Kraus. Bila nista g. Hladnika. Lani je obhajala 23. julija svojo 80 letnico. članica Mohorjeve družbe je bila nad šestdeset let, še kot dekle, pozneje kot žena. —V Dobu pri Domžalah je 29. maja umrla gospodična Marija Zarnik iz znane rodbine Zarnikove. —Sv. Jernej pri Lokah. — Tukaj je v sredo 27. t. m. 74 let star umrl Arbeiter Franc, posestnik in cerkveni ključar ter prej dolgoletni obč. odbornik in načelnik kraj. šol., sveta. Bil je mož poštenjak, trdnega krščanskega prepričanja in zato vedno zvest, neustrašen borec z kršč. slovensko stvar. —V Ljutomeru je umrl g. Fric Dijak v starosti nad 70 let. Bil je vse življenje vzgleden katoliški mož. Vse otroke je vzgledno vzgojil in preskrbel. Tri je posvetil Bogu, dve sestri in patra Karla, ki je frančiškan v Kamniku. —V Višnji gori je umrl po dolgotrajnem trpljenju župan občine, Višnja gora neutrudno delavni g. Jožef Erjavec. —Na Vrhniki je v 78. letu starosti umrl Josip Kunstel, ve-letrgovec in posestnik. —V Šmarju pri Jelšah je 28. maja umrl dr. Srečko Rupnik, odvetnik. —Stari trg pri Rakeku. —• Tukaj so pokopali posestnika g. Ant. Ponuda iz Pudoba št. 6. Ležal je komaj dva dni. Pokojni je bil v predvojni dobi župan velike in obsežne občine Stari trg v času, ko je začelo slovensko ljudstvo dolgotrajni boj za gospodarsko in politično osvoboditev izpod li-beralno-kapitalističnega jarma. Skoraj 50 let je mož neomajno stal, delal in se boril v prvih vrstah katoliških ljudskih organizacij. V gospodarskih zadrugah je kot odbornik deloval od ustanovitve, 40 let. Iz prve dobe težkih bojev z liberalnimi mogočniki in uradnimi oblastniki mu je ostala do konca ostrost in nepopustljivost v borbi. Nobeno razočaranje pa ga ni premaknilo od katoliških načel. —Po 21 letih iz Rusije. Iz Omska preko Dunaja je prispel v domovino 42 letni ruski ujetnik Karel Selan iz Zg-Šiške pri Ljubljani. Ž njim sta prišli žena in 10 letna hčerka. Selan je povedal, da je v Rusiji še zmeraj mnogo naših rojakov, ki bi se radi vrnili domov, pa si ne znajo pomagati. mm Če verjamete alr pa ne mmzmm mtmmmMmmmt^ Mrs. Hace, ki ste zdaj nahajate na Zaplani pri Vrhniki, kamor ste se za par mesecev zatekli, da Vam vsaj nekaj časa ne bo treba poslušati in glaj-šati Blaža, Vam potiho, povem, da se Blaž dobro drži. Prvi dan' po V^šem odhodu je sicer privriskal v naš ofic, kamor pride redno vsako jutro kot električna ura, po časopis, češ, fantje, zdaj sem pa vdovec! Ali se gremo kam ženit? V isti sapi ga je pa vseeno zaskrbelo: bogve, če je srečno prišla domov? Bogve, če ji j° kaj dolgčas po meni? In nazadnje je še pristavil: da bi le kmalu nazaj prišla, saj je kar nekam prazno v hiši. Takile so! Navidez se delajo, kot bi komaj čakali, da bi ona kaip šla, da mu ne bo štela vsak glažek. Ko pa gre, bi J1 pa najraje šli prvi dan naproti- Tako vidim tudi pri Blažu. Prvi dan je privriskal, drug1 dan je še precej glasno govoril, tretji dan je rekel samo šc halo, četrti dan ni pa rekel nič- Torej Mrs. Hace, le hitro opravite in kmalu nazaj, da ^ pride Blaž čisto cb besedo, ah da nam še ne zboli od s^mih strico onstran Taje. čez reko plavanjem in je s seboj prinesel je desna roka pokojnega orga- srčnih intrig. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22D, 1936 3 KRIŽEM PO JNTROVEM P« lemik« tsrtralka K. M»y» Nisem še zadremal, ko se mi je nekdo približal. Anglež je bil. Razgrnil je odejo poleg mene in legel. "Lep prijatelj!" je godel.—■ "Sedim poleg vas, pa ne razumem ničesar. Čakal sem, da mi boste povedali, kaj ste govorili, pa mi odidete. Hm! Lepa hvala za takega prijatelja!" "Oprostite, sir! Cisto sem pozabil na vas." "Pozabil? Na mene? Ste slepi? Ali nisem dovolj dolg, da me ne vidite?" "O, vidim vas že, posebno odkar imate tisti rdeči svetilnik v obrazu. Torej kaj želite zvedeti?" "Vse! Tisti svetilnik pa, tistega pa kar pri miru pustite- Kaj ste govorili s šej-hom? A.li s kanom, kakor se menda tod šejh imenuje?" Povedal sem mu. "Well, to je ugodno za nas, ne?" "Da. Tri dni varno potovati ali pa tri dni v negotovosti in nevarnosti živeti, to ni vseeno." "Dejali ste, da poj demo v Bagdad. Res mislite v Bagdad potovati?" "Najljubše bi mi seveda bilo. Pa ne poj de." "Zakaj ne?" "Nazaj k Haddedinom moramo. Tudi vi. Svoja služabnika ste pustili pri njih. Tudi bi se nerad ločil od Hale-fa. Vsaj prej ga ne zapustim, dokler ne bo spet zdrav in varen pri svoji mladi ženi." "Prav! Priden dečko! Deset tisoč funtov vreden! Well! Tudi jaz bi se rajši vrnil k Haddedinom" "Zakaj pa vi?" "Radi krilatih bikov." "O, krilatih bikov in drugih starin najdete tudi v bližini Bagdada dovolj. Na primer v razvalinah pri Hillah. Tam je stal stari Babilon. Razvalin je tam dovolj. Več milj naokoli." "Oh! Pojdiva! V Hille? Ne?" "Ne morem obljubiti. Ne vem, kako še bo. Predvsem moramo srečno priti do Tigri-sa. Tam se bo že pokazalo, kam bo bolje kreniti." "Lepo! Pa v Babilon poj-deva. Yes- Well! Lahko noč torej!" "Lahko noč!" Dobri Lindsay pac z meno,i vred ni slutil, da bomo res prišli k razvalinam Babilona, pa prej nego smo si mislili in v čisto drugih okoliščinah. Zavil se je v odejo in kmalu na vsa usta smrčal. Tudi jaz j sem zaspal, pa še prej opazil,; da so štirje Bejati sedli na konje in odjezdili. Ko sem se zbudil, se je zdanilo in Turkomani so že pripravljali konje. Tudi Halef je bil že pokonci. Tudi on je opazil, da so ponoči štirje ljudje odjezdili. "Zakaj neki pošiljajo ponoči svoje ljudi vstran, če so pošteni z nami?" "Saj ni treba, da so prav radi nas odjezdili,' sem ga miril. "V kanovih rokah smo, če z nami kaj slabega namerava. Dovolj močen je, da nas lahko prime, ni mu treba pripravljati zasede ali kake druge zahrbtnosti. Ne skrbi se, Halef!" Res sem bil prepričan, da jo kan le radi varnosti poslal svoje ljudi iz tabora. Da so ogledniki in nič druga, to mi je kan tudi sam potrdil, ko sem ga mimogrede radi njih vprašaj. Za zajutrk smo dobili vsak prgišče dateljnov, pa se odpravili na pot. Kan je razdelil svoje ljudi na štiri čete, ki so potovale v razdalji po četrt ure. Videl sem, da je previden, moder vodja in da kar najbolje skrbi za varnost svojih ljudi. Brez počitka smo jezdili do opoldne. Ko je stalo solnce najviše, smo se ustavili, da si poči-jejo ljudje in živali. Potoma nismo nikogar srečali. Tu pa tam na drevju, na grmovju ali pa na tleh so nam ogledniki pustili znamenja, napovedovali so nam smer, kcder bi naj potovali. Pa ta smer se mi je le sumljiva zdela. Sina je ležala na jugovzhodu, mi pa smo jezdili ves predpoldan skoraj naravnost na jug. Opozoril sem' kana na to. "Dejal si, da potuješ k rodu Džiaf —?" "Da." "Ta rod živi v bližini Sinne?" "Da." "če hočemo v Sinno priti, moramo jezditi proti jugovzhodu. Mi pa jezdimo skoraj točno proti jugu in bomo prišli v Banno ali pa v Nueizgijo." "Mislim, da hočeš tudi ti varno potovati, gospod?" "Seveda." "Tudi mi. In zato se moramo sovražnim rodovom izogniti. Še do večera bomo morali naglo jezditi, potem pa si smemo počiti. Jutri se obrnemo na vzhod in potem smo varni." Njegovih razlogov nisem prav razumel. Pa ker ga nisem mogel zavrniti, sem rajši molčal. Po dveurnem počitku smo potovali dalje. Jezdili smo zelo naglo in pogosto smo menjali smer. Je pač tako sem si moral tolmačiti, mnogo nevarnih mest, katerim se moramo izogniti. Večerilo se je že, ko smo jezdili skozi globel, podobno soteski. S Kanom sva bila pri prvi četi. Prišli smo že blizu do kraja soteske, ko se nenadoma pojavi pred nami samoten jezdec. Njegov preplašeni obraz je pričal, da je iznenaden. Pač ni pričakoval, da bo tod koga srečal, najmanj pa da bo srečal tujce. Umaknil se nam je s poti, nagnil sulico in pozdravil: "Selam!" "Selam!" je odzdravil kan. "Kam gre tvoja pot?" "V gozd. Na lov grem." "Katerega rodu si?" "Bebbeh sem." "■Stanujete v šotorih, ali ste na potovanju?" "V šotorih stanujenffc le po zimi. Po leti pa ženemo črede na pašo." "Kje stanujete po zimi?" "V Nueizgiji, južnovzhodno odtod. V eni uri si pri nas. Dobrodošel boš mojim ljudem." "Koliko vas je?" "Štirideset. Pri drugih čredah jih je še več." "Daj mi svojo sulico!" Mož se je začudil. "Zakaj ?" "In puško tudi!"' "Zakaj ?" "In nož! Moj ujetnik si!" "Ma ša 'llah —!" Prestrašil se je. 1036 JUNIJ 1936 ffliii 12J[3M[5 m KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi. p 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. julij 4.—Dramsko društvo Verov-šek priredi piknik na Stuškovi farmi. 5.—Društvo Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 5.—Možje dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredijo piknik na Stuškovi farmi. 12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wicklift'e. 12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na Hartma-novi farmi, North Royalton, O. 12.—Društvo Naš Dom št. 50 SDZ priredi piknik v Maple Gardens, Maple Heights, O. 12.—Društvo American Slovenians, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi, v bližini Loraina. 18.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJJ priredi sobotni piknik na Pintarjevi farmi. 19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo GroVe št. 110, piknik na Stuškovi farmi. 19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd. 19.—Samostojna Zarja ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 19.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik in javna telovadba kadetov na Pintarje-vih farmah. 26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi . 26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi. Pa ko j se mu je v obrazu jezno zabliskalo, sunkoma je obrnil konja in oddirjal, odkoder je prišel. "Ulovi me!" nam je zaklical. Odločen, nagel je bil. Kan je zgrabil puško in pomeril. Komaj sem še imel čas, di* sem mu sunil cev v stran, in že je počil strel. Seveda ni zadel. Jezno je dvigni lpest, pa si premislil. "Izdajalec —!" mi je zaklical. "Kaj počenjaš?" "Nisem izdajalec!" sem mu mirno odgovoril. "Le krvne osvete sem te hotel obvarovati." "Tale človek nam ne sme uiti! Sicer smo izgubljeni." "Ali mu pustiš življenje, če ti ga ujamem?" "Da. Pa ne boš ga več dobil." "Počakaj!" Pohitel sem za beguncem. (Dalje prihodnjič.") AVGUST 2.—United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi. 2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi. 2.—Soc. klub št. 27 ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintar-jeve farme. 9.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd. 16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi. 16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme. 16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme. 16.—šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 16.—Buckeye Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd. 23.—Piknik društva /Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi. 30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. SEPTEMBER 6.—Sibski kulturni vrt, proslava Njegoša in koncert v av- ditoriju S. N. Doma. 8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma. 13.—Pevski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 26.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma. 27.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. Domu na St. Clair Ave. OKTOBER 3.«—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. 4.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma. 10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 11.—rDramsko društvo Abra-ševič priredi predstavo v avditoriju S. N. Doma. 11.—Skupna društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu. 16.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D. 17.—Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma. 18.—Skupna društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D. 24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. NOVEMBER 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma. 8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 22.—Koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D. IZ PRIMORSKEGA 28.—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma. december 20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma. 20.—Novi, pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. JANUAR 2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND. 9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND. 23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ, obletnica v avditoriju S. N. Doma. —Trst, maja 1936,—šele sedaj prihajajo poročila o načinu, kako se je slavil padec Adis Abe-be v slovenskem delu Julijske Krajine. Za ta dan je bila kakor znano zaukazana splošna mobilizacija vseh fašističnih organizacij in vsega prebivalstva. Kdor ni prišel pravočasno na določeno mesto, so ga do krvi pretepli ali so mu dali piti več ricincvega olja, kakor v dnevnih takozvane fašistične revolucije. Tako so v Studenem pri Postojni pretepli radi tega tri domače fante, da so se morali zateči k zdravniku. Ista usoda je doletela dva fanta iz sosednje vasi Otok. Eden teh fantov je obležal ves krvav na cesti. Tudi v sami Postojni je bilo nekaj fantov prisiljenih popiti večjo količino ricinovega olja. Prizadeti pa se čutijo po tem tako ponižane, da ne marajo tega nikomu povedati. Nekemu mesarju v Postojni sc pobili okna, ker ni pravočasno razobesil zastave. Jugoslovanski listi'v Italiji zopet zabranjeni. V drugi polovici leta 1935 je italijanska vlada bržkone z namenom, da si pridobi prijateljsko raspoloženje Jugoslavije, po dolgih letih zopet dovolila, da smejo jugoslovanski listi zopet v Italijo. Pri tem jc mislila, da je asimilacija slo vanskega prebivalstva v Julijski Krajini tako napredovala in da je sedemnajstletno strahovanje tako močno vplivalo na Slovence in Hrvate, da bo le malo jugoslovanskih prebivalcev segale po tem čtivu. Toda v tem st je hudo zaračunala, kajti dnevno se je razpečavalo povprečne po 20 tisoč in še več jugoslovanski listov. Spričo tega dejstvč so skušali z raznimi bolj ali manj nasilnimi sredstvi zajeziti šire-nje jugoslovanskih listov. Nc nazadnje je služilo v to ricinovc olje. ,Fašističnim oblastem sc bile radi tega dobrodošle sankcije, da je lahko zabranila uvoj jugoslovanskih listov. V začetku tekočega leta pa je italijanska vlada zopet popustila ker je Jugoslavija pretila, da bo sicer prepovedati uvoz Italijanskih listo\ v Jugoslavijo. Vendar gre sedaj neprimerno manj listov v Italijo. Naročnikom na deželi se jugoslovanski listi sploh ne do stavljajc ali z večdnevno zamudo. Razprodaja po slovanskih občinah je od strani fašistov strani fašistov strogo zabranje-na. V glavnem so se dobivali \ zadnjem času jugoslovanski li sti samo pri časopisnih kioskih in trafikah v Trstu, v kolikor jih ni italijanska cenzura plenila. Sedaj pa je tudi ta prodaja jugoslovanskih listov ukinjena. Ni morda fašistična vlada izdala formalne prepovedi, tudi ni prepovedala uvoza jugoslovanskih listov glavnem dobavitelju, ki je aktiven fašist in ima od tega ogromnega dobička, temveč so vsi prodajalci listov istočasno v docela identičnih pismih zahtevali od glavnega zastopnika, da naj se jim jugoslovanski listi dalje ne dostavijo, češ, da jih nihče ne kupuje. —Hotedržica, maja 1936.— Ob zavzetju Adis Abebe, zla sti pa po tozadevnem uradnem proglasu so priseljenci onkraj meje skoraj ponoreli od veselja nad zmago. Sredi noči se je vršil alarm vseh uniformi-rancev, katerih pa ob naši meji ni malo. Razvrstili so se v po-vorko ter šli ob meji z baklja-dami in godbo, med prepevanjem in vpitjem. Vsi ponosni na zmago Italije nad Abesinci so postali tudi zelo resni in ošabni. Na vseh koravljah plapolajo italijanske zastave in zmago so morali ljudem naznaniti tudi zvonovi iz cerkva. Od drugod spet poročajo na kakšne mogoče in nemogoče načine so skušali dati Italijani duška svojemu veselju. Zlasti pa so pazili na naše ljudstvo kaj dela in kako. se obnaša ob teh svečanih dnevih. Kmete so po vaseh in po polju ustavljali pri delu ali pri prevažanjxi in jih pošiljali domov z napadi in izbruhi, kakršnih so pač vredni nekulturni ljudje. Tako se je pripetilo, da je po neka- Jugoslovanska dekleta proti raketirjem Skoplje, Jugoslavija, 20. maja. Ljubezen je zmagala nad ra-ketirstvom glede porok v stari Macedoniji. Včasih je moral ženin v stari Srbiji in Macedoniji plačati do 5,000 dinarjev staršem dekleta, da jo je lahko vzel na svoj dom. Navadno je odplačeval to svoto vse svoje življenje. Dosedaj kmetje v stari Srbiji niso mogli priti drugače do neveste, kot da so šli v tujino, kjer so garali, dokler niso zaslužili dovolj za nakup neveste, ali pa so postali roparji in naropa-li toliko, da so plačali za nevesto. Toda depresija je preprečila izseljevanje in žandarji so naredili konec roparjem. Danes se poročajo dekleta iz ljubezni in fantom ni treba več plačevati rake-tirskega denarja za neveste. -o- Štrajkujoči delavci v Belgiji so zmagali Bruselj', 20. junija. Belgijski terih vaseh na sredi potov osta-, ministerski predsednik Van Zee-lo kar po več voz naloženih z j land je včeraj naznanil, da je naredil z voditelji unijskih delavcev pogodbo, glasom katere dobijo belgijski delavci izpolnjene štiri svoje glavne zahteve. Garantirana jim bo minimalna plača, dobijo plačane počitnice, unije bodo priznane od vlade in vpeljal se bo 40-urni delovnik. Vsi štrajki so takoj ponehali. -o--' Manj zločincev Kot poroča direktor javne varnosti Ness županu Burtonu jc Cleveland se v mnogih ozirih zboljšal, kar se tiče zločinov. Na primer, lansko leto je bilo v prvih štirih mesecih ukradenih 1207 avtomobilov, letos pa le, 705. — V prvih štirih mesecih lanskega leta je bilo zagnanih 25 bomb v razna podjetja, letos samo 7. Samo 89 vandalskih del je bilo izvršenih letos, lani pa ob istem času 309. V prvih štirih mesecih letos je bilo ubitih 96 oseb od avtomobilov, lani pa 116. Torej smo se Clevelandčani v vseh ozirih poboljšali glasom poročila direktorja Nessa. gnojem, zemljo in drugim, ker kakor so jih poklicani zalotili pri delu, tako so morali tega pustiti. —Z veliko naglico se nadaljuje elektrifikacijska dela na progi Trst—Postojna in mislijo da bodo do jeseni že gotova. -Trst, maja 1936.—Kakor smo izvedli podrobneje o uso-ii Josipa Sulčiča, o katerem smo v zadnji številki poročali, moramo dodati k vesti še sledeče: Imenovani je pied leti pobegnil iz Italije ter prepotoval že mnogo držav v Evropi, gnan za kruhom od kraja do kraja. Zaneslo ga je tudi v Grčijo, kjer so ga pa oblasti izročile Italiji, kljub temu da je bil politični izgnanec in vojaški dezerter. Prišel je v Trst, kjer so ga po skoro polletnem preiskovalnem zaporu obsodili ponovno na tri leta ječe, od česar pa je dobil dve leti pomilostitve. Sedi v vojaškem zaporu. —Cerkno, maja, 1936. — V Krnicah nad Spodnjo Idrijo, so še pred časom aretirali tri domačine, in sicer Antona in Jer-aeja Kacina ter Jožeta Svetiči-ča. Na vse tri je padel sum pristojnih oblasti, da so razpe-iavali po okoliških vaseh slovensko "Piatiko." Ker jim niso mogli ničesar dokazati, so bili bončno po dveh mesecih preiskovalnega zapora izpuščeni na svobodo. —Postojna, aprila 1936.—V tukajšnjih zaporih se je nahajal Kuret Rudolf, star 21 let, doma iz Nadanjega Sela pri št. Petru. Obsojen je bil na štiri meseca zapora vsled obdolži-tve, da je brez potnega lista prekoračil italijansko-jugoslo-vansko mejo z namenom, da bi se tako izognil vojaški obveznosti. MALI OGLASI Grocerija naprodaj pripravna tudi za mesnico. Ce_ na samo $500. Naprodaj imam tudi več restavrantov in pivnic. Oglasite se pri J. Tiscvep, 1366 Marquette Rd. (148) V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA DNEVNE VESTI 31.—Carniola Tent št. 1288 T. M., proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. februar 6.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. 7.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND. MARC 21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju Zdravje papeža Pija precej povoljno Rim, 20. junija. Papež Pij se je moral te dni podvreči večji zdravniški preiskavi. Kot %e naznanja iz Vatikana, so zdravniki precej zadovoljni z njegovim • zdravjem. Zdravniki so le ugotovili, da papež postane hitro truden in da ne more hoditi več kot pet minut naenkrat. Papež je nedavno praznoval svoj 79. rojstni dan. Rusi ne vidijo nobene vojne nevarnosti Moskva, 20. junija. Javno mnenje v Rusiji se je zadnje čase precej pomirilo, in vlada je prepričana, da je vojna nevar- S. N. Doma. 28.—Prosvetni klub S. N. j nest minula. Dasi so vojni obla Anthony Levstek ki je preminul 22 junija 1929. V globoki tugi in silni žalosti se danes spominjamo Tvoje smrti ob priliki sedme obletnice. Sprejmi i in naj Ti zemlja. Doma, šolska prireditev v avdi-jki še vedno v ozadju, je pa raz toriju S. N. Doma. ! voj dogodkov zadnjih par ted APRIL nov pokazal, da Japonci nikakor j 4.—Podružnica št. 10 SŽZ ; pripravljeni za vojno, in da proslavi desetletnico svojega1 tudi Nemčija še za dolga leta ne j obstanka v obeh dvoranah Slo. j bo pripravljena za nastop proti|'Cleveland, O venskega Doma na Holmes| Rusiji. Sevpda ostane Rusija še' Ave. vedno na straži za vsak slučaj. naše iskrene ž{jijc bo lahka ameriška Žalujoči ostali. 22. junija 1936. KADAR SI HOČETE POSTREČI Z ne pozabite na DOUBLE EAGLE BOTTLING CO Prepričani ste lahko, da boste dobili najboljše, kar vaš rojak izdeluje že 27. leto. Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _IIEndcrson 2978 6511-19 St, Clair Ave. HEnderson 4629 |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiii< 1 ZDRAVO, IZVRSTNO \ ] DOMAČE VINO = po zmernih cenah dobite vsak čas pri | JERNEJ KNAUS 1052 E. 62nd ST. s .........................................mi? AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke di ? Le hitro na dan z besedo! Govoril je nekaj časa in naenkrat srdito prekinil pogovor. — Ne pod nobenim pogojem! Prodati.— niti na misel mi ne pride! Seveda me zelo veseli, da so poskočile vsako uro za 10 točk. Pasti ne morejo, — podjetje je zanesljivo. Tampico -Nafta je vredna več kot notira-jo njene delnice. To vem najbolje jaz. čez eno leto bodo no-tirale 200, če bo seveda v Mek-siki konec neprestanih revolucij. če pa kdaj padejo, vam resno svetujem, da kupite vse, kar jih bo na razpolago. A? — Kaj?. . . . Kdo bi jih rad spravil v svoj žep? Neumnost! A? Kaj? Oprostite, nimam časa! To je čamo prehodni pojav. Dva tedna me ne bo v New Yorku, ker grem ribe lovit in če bi začele delnice padati, kupite vse, kar jih bo na razpolago. Ne smete pozabiti, da so ljudje kakor volkovi. čim zavohajo človeka, ki se mu obeta dobiček, ga začno obletavati kakor muhe med. Na svidenje! Da, da, pogovor je končan. . . In Francis Morgan se je znova navdušeno lotil svojih trnkov, dočim je pletla zanj Usoda v zasebnem kabinetu drugega finančnega magnata svojo pajčevino. Pokojnega očeta Francisa Morgana se je prijelo na borzi ime "lev," njegovega kompanjo-na Thomasa Regana so pa poznali borzijanci pod imenom "volk." S tem so hoteli izna-čiti različne trike v finančVii borbi obeh magnatov. Thomas Regan je bil pravkar naročil svojim številnim agentom, naj kupujejo akcije Tampico - Nafte, obenem je pa poskrbel, da so se začele širiti vesti, da Tampico - Nafta kot koncesija meksikanske vlade ni povsem zanesljivo podjetje. Ko je bil ta manever zelo naglo in zelo spretno končan, se je stari "volk" poglobil v referat strokovnjaka, ki ga je bil poslal na lice mesta, da prouči vrednost in . realne možnosti Tampico -Nafte. Vstopil je sluga ter mu podal vizitko, rekoč, da je prišlec — odličen tujec. Regan je pogledal na vizitko in dejal: — Povejte temu gospodu senom Alvarezu Torresu of Ciu-dad de Colon, da ga ne morem sprejeti. čez nekaj časa se je sluga vrnil z drugo vizitko, na kateri je bilo v naglici nekaj napisano. Regan se je nasmehnil, ko je prečital naslednje vrstice: "Velecenjeni Mr. Regan! Dragi gospod! čast mi je sporočiti Vam, da mi je znan kraj, kjer leže zakladi sira Henryja Morgana, ki so bili zakopani v davnih piratskih časih." — Alvarez Torres." Regan je zaničljivo zmajal z glavo in sluga je že hotel oditi, toda stari "volk' 'si je naenkrat premislil; — Pripeljite ga sem — takoj ! Ko je ostal Regan sam, je začel smeje razmišljati o neki novi ideji. — Paglavec! — je mrmal in si prižga] cigaro. — še mleko se ga drži, pa si domišljuje, da lahko nad&ljeje levjo igro starega Morgana. Igrače so mu potrebne — tako je in nič drugače. Stari Thomas Regan že poskrbi, da bo imel dovolj igrač. Ko je stcpil v kabinet senor Alvarez Torres, se Thomas Regan ni mogel pritoževati, zakaj prišlec je tako brezhibno govoril angleško, kakor je bila brezhibna tudi njegovi modna pomladanska obleka. Samo temna polt je pričala, d« je mož, latinskega rodu, in pa ,črne oŠ so. izdajale davno zmes španske in indijske krvi. — Po napornem delu in dolgo-letnemaskairju se mi je naposled posrečilo najti ključ od zagonet-ke o nakopičenih zakladih sira Henryja Morgana, — je spregovoril prišlec. — Seveda leže ti zakladi globoko v zemlji nekje na obali Mosquita. Lahko pa že zdaj povem, da j« Bocas del Toro najbližje mesto v okolici, kjer so zakopani zakladi. Poznam okolico kot prste na svoji roki, ker sem bil tam rojen, dasi sem se šolal v Parizu. — Stroški za to podjetje bi bili minimalni — navadna ribiška ladja z majhno posadko, to je vse, kar potrebujemo. Zakladi so pa vredni več milijonov. Prisleč je umolknil, ker ni mogel najti primernih besed, da izrazi svoje navdušenje za to stvar. Toda Thomas Regan je načel vprašanje pri glavi kot jurist, ki mora takoj vedeti, kje tiči bistvo. . —Kaj pa vas ovira, da ne morete iskati zaklada sami? — In senor Torres je moral odgovoriti : —Oprostite, nerodno mi je, kako naj vam rečem, denarja nimajn—. —- Denarja bi radi?.— je vprašal borzni magnat grobo in Torres se je molče priklonil. Regan je znal zasukati pogovor tako, da mu je moral Torres priznati, da je nedavno odpotoval iz Bocasa del Toro, kamor se ne misli več vrniti. In Vendar bi bil pripravljen vrniti se, če bo organizirana ekspe-dicija. Toda Regan mu je posegel v besedo kot človek, ki ima neomenjeno oblast. Iz žepa je potegnil knjižico in podpisal ček na ime Alvareza Torresa, ki je skrivaj opazil, da se glasi ček na tisoč dolarjev. —Ne pozabite,— je dejal Regan, —da mi niti na misel ne pride verjeti vašim pravljicam, toda to, kar ste mi povedali, mi je dalo povod, da uresničim neko drugo idejo. Imam namreč mladega prijatelja in kar srce me boli, če pomislim, da ga veseli velemestno življenje in da se siromak čedalje bolj zapleta v mreže, ki mu jih nastavljajo razvratne ženske. Saj veste sami, kako in kaj mislim. Skratka, prepričan sem, da me razumete. Senor Torres se je znova priklonil. —Denarja potrebujete,— je nadaljeval Regan. Poskusite pridobiti mojega prijatelja za to ekspedicijo. Ta tisočak je samo nagrada za poskus, če pa pregovorite sira Morgana, da pojde z vami iskat zaklade, vam izplačam še dva tisoč dolarjev. če ga zadržite s svojimi pustolovščinami tri mesece'— dobite še dva tisočaka. Za šest mesecev — pet tisoč. Bil sem prijatelj in kompanjon njegovega oče.ta. Lahko mi verjamete, da sva si bila malone brata in da sem pripravljen žrtvovati poljubno vsoto, samo da spravim njegovega sina na pravo pot. S tem tisočakom začnete. Torej, kaj poročete na to? Senor Torres je z drhtečimi prsti zvijal in odvijal ček: — Spre j-sprejmem vašo ponudbo, — je mrmral ves iz sebe od veselja . . . Kako bi dčjal? Ves sem vam na razpolago. Tedaj "mu je dal Regan točna navodila in je še sam dodal nekaj k njegovi bajki o zakla- dih sira Morgana, da bi Torres ne spoznal, kakšne namene ima z njim stari lisjak. Pred odhodom je spregovoril senor Torres veselo in navdušeno: —Najbolj čudovita in zabavna stran te storije, Mr. Regan, je pa v tem, da je vse res. (Dalje prihodnjič) Najmlajša zborovalka na republikanski konvenciji je bila gotovo 3 letna Eleanor Duane, ki jo je zadel eden nav-duševalcev za Landona na rame in jo nosil okrog. Ko je bil govemer Landon nominiran za predsedniškega kandidata, so zborovalci napravili tak špektatel, da so se stene tresle. Na sliki vidite demonstracijo v mestnem cleve-land&kem avditoriju. Prizor iz republikanske narodne konvencije, ki se je vršila v Cleveland,u v mestni dvorani, ko je bil nominiran no-vemer Landon za kandidata republikanske stranke. g Jack London: ROMAN TREH SRC (pS)_ - Naša produkcija je dosegla že sto in sto milijonov centov in sedaj gre samo za to, da spravimo nafto v cisterne. Zdaj je kot nalašč ugoden čas za vlaganje kapitala, še eno ali dve leti, pa bodo vladne obligacije v primeri z našimi delnicami navaden ovojni papir za bonbone. — Da, da, le verjemite. Nikar se ne ozirajte na borzo. Spomnite se, da vam nisem svetoval kupovati delnic takoj. Nobenemu svojih prijateljev, ftišerri svetoval tega, dokler stvar ni bila jasna, zdaj pa, ko ste že riskira-la, ne klonite glave. Podjetje je prav tako solidno kakor Angleška banka. Hvala, imenitno. — Včeraj sva si z Dickyjem razdelila trofeje. Izborna partija, samo če bi Dicky ne bil preveč temperamenten za to igro. Ha, ha, ha! Da? Moj temperament, pravite? Ha, ha, ha! — Povejte Harryju, da nameravam za nekaj tednov odpotovati. Nu, da, ribe grem lovit, pomlad, saj veste: potoki, zelenje, prebujajoča se narava, zahodi, vzhodi itd. Da, na svidenje in . . . držite se Tampico Nafte, če delnice slučajno padejo, prikupite jih še! Tudi jaz storim tako. To pomeni, pobrati denar na cesti. Delnice so preveč zanesljive, da bi jih prodajali vs&kemu tepcu, ker lahko pozneje same poskočijo. Nu, seveda, saj vem, kaj govorim. Pravkar sem namreč vstal in ga nimam še nič pod kapo. Da da, na svidenje! Mladi Morgan je potegnil k --- --(stej sebi trak domačega brzojava ter se seznanil ž njegovo vsebino. Vstopil je Parker in prinesel trnke. Francis je planil iz svojega naslanjača, brzojavni aparat je padel na tla, ker se ni nihče več zmenil zanj. Mladi finančnik se je lotil novih igrač, kakor nebogljeno dete je začel metati trnke po knjižnici, misleč, da ima pred seboj jezero, čigar zaklade je treba potegniti na suho. Stari sluga je stal in se spoštljivo smehljal. In zopet je zapel telefoin. — Francis je nervozno skomignil z rameni. — Odgovarjajte vi, Parker! — je zapovedal slugi. — če me kliče kak borzni idijot, mu recite, da sem umrl, da sem pijan, da imam tifus ali da se ženim, — nu, skratka, nekaj katastrofalnega. Parker je nekaj časa mirno govoril po telefonu, nakar se je obrnil k Morganu, rekoč: — Samo za trenutek, sir! Mr. Bas-con želi govoriti z vami. Pravi, da je to zelo nujna zadeva. — Reci Mr. Basconu, naj gre k vragu, — je dejal Francis in vrgel trnek tako daleč, kakor da hoče ujeti rožo pod oknom. — Mr. Bascon pravi, da gre za borzo in da vas zadrži samo za trenutek, — mu je prigovarjal Parker samo delikatno. — Nu, pa naj bo! — in Francis je postavil ribiško palico previdno k mizi in stopil k telefonu. — Halo, — je dejal. — Da, jaz