Marnoma JUTRA: P6TTETM PTieaM V^ggtgvmt Leto III. (X.), štev. 65 Maribor, sreda 20. marca 1929 Izhaja razun nedelja in praznikov veak dan ob 16. uri Račun pri pata »m tak. u*. v Ljubljani it. 11.409 Val}« muiIm, prajamaa v upravi ali po palti 10 Din, dottavljan na dom pa 12 Din Talafon: Uradn. 440 Uprava 455 Uradniitvoin uprava: Maribor, Alekaandrova oaatait.15 Oglaal p* tarifa Ogtaaa aprajama tadi agUanl «fdalak Jutra" v Ljubljani, Praiamova alte* M. 4 S topovi nad led« noga sovražnika VOJAŠTVO V BEOGRADU IN ZEMUNU V BOJU Z LEDENIMI GORAMI NA DONAVI, KI OGROŽAJO MOSTOVE. Postopno h konsolidaciji na znotraj in na zunaj Tekom minulih dni je zaznamovati nekaj dogodkov, ki vzbujajo utis, da korakamo počasi na potu konsolidiranja na-naših notranjih prilik, pa tudi utrjevanja naših pozicij na zunaj. Po daljšem presledku v zakonodajnem delu sedanje vlade je treba zabeležiti predvsem uveljavljenje novega kazenskega zakonika za vso državo, kar je gotovo velevažen korak v unifikaciji naše zakonodaje, ki je neobhoden predpogoj za ozdravljenje našega celokupnega državnega življenja. Vsakoletni finančni zakon je bil posoda, v katero so vsakokratne partizanske vlade nagomitfle kopačo zakonskih določb, katere, niti oddaleč niso bile v zvezi s proračunom. Saj so finančni zakoni vsebovali zakonske določbe celo glede volilnih zakonov, glede šolstva in druge. Zgodilo se je, da se je s finančnim zakonom n. pr- spreminjal uradniški .ia-kon po mili volji partizanov, ki so slu-Čajno bili na vladi. Jasno je, da je bilo to skrajno nezdravo, da je ustvarjalo vedno večjo zakonsko nesigumost ih podkopa-valo pravne temelje države. Zato se je sedanja vlada odločila, da napravi temu konec. V novi finančni zakon bodo po naročilu finančnega ministra dr. Svrljuge sprejete samo one določbe, ki so v tesni zvezi z budžetlranjem. Vse one določbe dosedanjih finančnih zakonov, ki tega značaja nimajo, a so vendarle važne in jih je treba kot zakonite določbe obdržati, bodo uveljavljene tudi še za naprej, toda s posebnimi zakoni. Vrhovnemu zakonodajnemu svetu sta bila predložena v razpravo dva važna zakonska načrta, reforma davčnega za kona in zakon o pobijanju korupcije. Zna no je, da je bil lani začetkom leta na hitro roko in brez uvaževanja dobro premišljenih predlogov opozicije sprejet novi davčni zakon, ki je poleg mnogih pomanjkljivosti vseboval tudi deloma zelo trde davčne določbe- Predvsem ni bila določena davčna stopnja osnovnega zem ljiškega davka. Ker je sedj komisija za določitev katastrskega čistega dohodka končala svoje delo skoro že za vse pokrajine. je direkcija davkov izdelala zakonski predlog o izpremembah in dopol nivah zakona o neposrednih davkih, In finančni minister je. predlog predložil Vrhovnemu zakonodajnemu svetu- Predlog vsebuje predvsem določbe glede davčne stopnje za zemljiški davek. Za ve filno katastrskih občin v Sloveniji je do* ločen količnik na 20, za Celje in Slovenj-gradec na 18, za Mursko Soboto 30. Glede dopolnilnega, davka ima novi zakonski načrt razne olajiave, uvaja pa tudi odbitke. Določbe glede hišnega davka ostanejo skoro nespremenjene. Znatne bodo olajšave pri rentnem davku in tud Pri uslužbenskem davku- Vrhovni zakonodajni avet je predloženi zakonski načrt v soji 19. tm. odobril. Zakon o pobijanju korupcije so oblju hijale že neštete prejšnje vlade, vendar Ka ni nobena uvedla: Sedaj je minister Pravde predložil Vrhovnemu zakonodajnemu svetu načrt zakona pobijanja, zlorab v uradnem poslovanju- kaznivo bo vsako plačano posredovanje z« sklep ali BEOGRAD, 20. marca. Sinoči je nastala v Beogradu radi ogromnih mas ledu, ki so navalile iz toka Donave, zopet velikanska nevarnost za mostove. Ogromne ledene plošče so se zaletavale ob obalne naprave in zgledalo je, da se bo ponovila katastrofa, ki se je pripetila pred dnevi v prezimovališču zasidranim ladjam in vlačilcem. Alarmirano je bilo takoj vojaštvo. Iz Zemuna in Beograda so zagrmeli topovi in metalci min* s ka-erimi so razbijali led, da preprečijo sicer neizogibno katastrofo. Vsa Donava je bila razsvetljena z žarometi. Najbolj kritičen pa je bil položaj pri pančevskem mostu, ki je še v gradnji. Ob njegovih stebriščih sp se ledene mase nakopičile več metrov visoko. Ledolomilci pri stebriščih so prav kmalu odpovedali in se skrhali. Le energičnim odredbam vojaških oblasti se je zahvaliti, da je most še cel-S skrajnim naporom se je namreč vojaštvu končno le posrečilo, da so razbili ledene gore in Jih je voda odplavila dalje. Kljub temu pa je škoda znatna. Stebrišča mosta so namreč močno pokvarjena in jih bo treba na novo utrditi. Donava sjcer narašča, vendar ni nevarnosti poplave. Tr! žrtue lužnega tečaja PARIZ, 20. marca. »Chicago Tribune« poroča, da že nekaj dni pogrešajo tri člane ekspedicije polkovnika Byrda na Južni tečaj. Že preteklo nedeljo so startali prof. Goold ter letalca Wesen in Youve, da preiščejo Rockefellerjevo pogorje, katero je nedavno odkril Byrd. Od tedaj ni od njih nobenega glasu več. Bojazen je tem večja, ker je bil aeroplan oprem-jen tudi z radio-postajo, a se kljub temu ne javlja. Polkovnik Byrd se namerava že v kratkem dvigniti, da po-šče svoje tovariše. Ni izključeno, da e letalo pristalo v kakih novih, še neodkritih krajih, ali pa se je ponesrečilo. Nezadovoljni Ansleil ANGLEŽI PROTI FRANCOSKIM ZAHTEVAM ZA NOVO UREDITEV REPARACIJSKIH DAJATEV, KER SE ČUTIJO PRIKRAJŠANE. LONDON, 20. marca. Francoske zahteve v vprašanju reparacijskih da-iatev komentirajo v angleških finančnih in diplomatskih krogih z mešanimi občutki. Po poročilu »Daily Tele-grapha« se dele te francoske zahteve na sledeče točke: 1. Letne anuitete v znesku 1 milijarde zlatih frankov se morajo uporabiti Izključno za odškodnino za uničene pokrajine Francije, Belgije in Jugoslavije. Te anuitete bi se izplačevale 37 let. 2. Oni del anuitet, od katerih Anglija ne prejema svojega deleža, ima prenosno prvenstvo napram drugemu delu, ki slu- ži zaveznikom za izplačevanje dol gov Zedinjenim državam. 3. Glede dolga Velike Britanije Zedinjenim dr žavam bo pozvana Anglija, da se odreče povračilu anuitet, ki jih je plačala Washingtonu pred ureditvijo dolgov, katere dolgujejo Uniji Francija, Italija in druge države. To bi predstavljalo za Veliko Britanijo izgubo okroglih 690 milijonov funtov. 4. Pričakuje se, da bodo angleški denarni krogi sodelovali pri komercializaciji, dočim bi koristjli vsi rezultati te akcije skoro izključno le Franciji, Belgiji, Jugoslaviji in eventualno še Italiji 5mrt bfvSega poslanca Schuhmacherja BEOGRAD, 20. marca. Iz Sarajeva je dospela danes semkaj vest, da je sinoči preminul tamkaj, zadet od kapi, bivši poslanec nemške stranke v Jugoslaviji, Samuel Schuhmacher, senior evangeljske cerkve. Pokojnik je bil star 49 let in rojen v NOvl Pazovi. Univerzo je študiral v Zagrebu in na Dunaju. Schuhmacher je bil tajnik mednarodne zveze manjšinskih cerkev, izdajatelj raznih verskih listov in predsednik mnogih humanitarnih društev. Poslanec nemške stranke v Jugoslaviji je bil od njene ustanovitve do razpusta. Državljani manaca prati si/ojemu knezu PARIZ. 20. marca. Revolucijski va je končno zajel tudi liliputansko kneževino Monaco v Evropi, kjer sta narodni in občinski svet radi nezadovoljstva z metodami kneza odstopila. Prebivalstvo je priredilo včera protestni shod, na katerem so nasto pili volilci proti knezovim volilnim reformam in izrekli zaupnico odstoplv šemu narodnemu svetu. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki poziva člane na rodnega sveta, naj se vrnejo na svoja častna mesta, češ, da je to zadnj: poskus pomlrjenja s knezom. Polovična vožnja za člane planinskih društev. Prometno ministrstvo je odobrilo članom planinskih društev 50% popust za tri vožnje na leto- Za dve vožnji velja popust samo v času od 1. novembra do 31. maja. Tečaj za gradnjo eroptansklh modelov. Mariborski Aeroklub »Naša krila« Pripravlja tečaj za gradnjo aeroplanskih modelov. Včeraj se je vršil tozadevni sestanek, katerega se je udeležilo nad sto interesentov, večinoma dijakov, kar priča o velikem zanimanjH za avijacijo, 'ki ga je vzbudilo agilno delovanje in propaganda Aerokluba. »Naša krila« so naročila več prvovrstnih modelov, tečajniki pa bodo izdelovali tudi poizkusna letala lastnih konstrukcij. Ob zaključku bo Aeroklub priredil tekmovanje originalnih modelov in razpisal nagrade. Bazen tega bo dobavil razne sestavne dele, d« bo delo tečajnikom olajšano. Pričakovati je, da bo tečaj v polni meri dosegel namen- Prepovedana igra. V prometu so se pojavile karte, ki Jih ponuja neka banka »Credlt Continental« iz Amsterdama po posebnem sistemu, k! ga imenuje »Muitiplying Cooperatlon«, ki je pa najbolj sličen sistemu »snežnih kep«. Obljubljajo se neke premije, kadar bi Izšle »vse barve« v »seriji udeleženca« v 4000 izvodih — kako se pa pride do take premije, je po prospektih nerazumljivo, tudi manjka vsaka kontrola banke. Od finančne direkcije izvemo, da se smatra omenjeni sistem s prodajanjem kart za inozemsko loterijoj Vsako razpečavanje in hranitev teh srečk v naši državi je prepovedano in se kaznuje z občutno denarno globo, v slučaju neizterljivosti z zaporno kaznijo- izvršitev pogodb za državo ali samoupravna telesa, ako bi bile pri tem te korporacije oškodovane, v manjših primernih s strogim zaporom, denarno globo in izgubo časti, v težkih primerih celo z ječo do pet let in denarno globo do 250.000 Din. Tudi bodo vse tako sklenjene pogodbe pravno neveljavne. O tem zakonskem predlogu bo Vrhovni zakonodajni svet razpravljal jutri 2i. tm. Nedvomno je, da bo uveljavljenje teh novih zakonov ter zlasti, striktno izvajanje zakona o zlorabi v uradnem poslovanju znatno pripomoglo k izčiščenju In ureditvi naših notranjih prilik ter bo ojačalo v državljanih zavest pravne sigurnosti. Sporedno s to notranjo konsolidacijo pa koraka rntnju JOŽEFOV PRATEB. — UDELBlSJA* - ZABRANA KUHALSKE BITKE- -^ČE SE »Š«WUERC« Z »DALMATINCE M« SKREGA. - REFLEKSIJE. A-jV S tu de n c i h, na Jožefovo 1929. Vsakoletni Jošefov sejem je atrakcija oz. senzacija svoie vrste; kajti ta dan. 'na praznik rednika božjega, bivšega štajerskega deželnega patrona, se koncentrira na prostoru med koroškim kolodvorom pa do Jožefove cerkvice svet naših Jožic in Jožkov. Letošnja zima je imela tudi na praznik božjega rednika svoj porazen vpliv. Letos je brilo prvo delo: Od-ladavanje snega. Pomagali so clpwni, irtisti obeh spolov in umetniki sejmske-ga kalibra- — Elvira, čudežna plesalka je zabijala v zamrznjeno štajersko zemlje koUče za šotor. Mia — morska deklica — je tapecirala sedeže in krpala raztrgauo jjlahto. Njej je pomagala Miriam, »ženska brez spodnjega telesa«- Lastniki »zverinjaka« so se začeli pogajati z uradnim konjačem in njegovimi eksponenti za dobavo pristnih »volkov«, ki so prizadejali Mariboru letos toliko strahu in — smeha. Brzofotografi so čistili svoje aparate, a v streljarnah so se spravili nad puške in — »častne« kolajne. Mestne lepotice so jadrno jele popravljati svoje bluze in pisariti pisma za sestanek pri »ta velikem ringelšpilu« ali pa pri gugalnici, oziroma pri šotorih, kjer se prodajajo »poljubčki« in »srčki« iz lecta z zelo nežnimi ljubezenskimi verzi. In tako so svečane predpriprave za dostojno proslavo sv. Jožefa dospele v — zadnji štadij. »Akrobati«, strelci, žonglerji, clovvni in drugi istovrstni »umetniki« so atakirali brivce, ki so itak imeli polne roke dela z domačimi Pepčki in Jožicami* In ko so brumni očetje kapucini razobesili na stolpu dve novi, lepi zastavi, je bilo to vsem znamenje, da se začne predstava v čast in slavo patrona studenške polfare. In zadonele so lajne- Berači, slepi in hromi, so se vživeli v svoje vloge; srca so zatrepetala, strelišča so oživela; zgovorni kromarji so se vzdramili in tudi pomladno solnce je zasijalo, kakor se spodobi za god božjega rednika- »Samo dva dinarja!« so kričali od vseh strani in komaj si se ozrl po smeri kM- že si do gležnjev zašel v pristno bla-to&r Pri vrtiljaku- Smeh. Micke in Janez?, Pepce in Jožeki. Vse skrižem. Za par !tf*nut vožnje 2 Din. »Kdor ljubi svojo Hi»0 jo da slikati!« kriči debel možic, ki v istem hipu razlaga, da stane slika »samo« 10 Din- V tem vrvenju in šumenju so ponujali oranže, bonbone, balončke; te vabiB, da poskusiš svojo srečo v hazardnem srečolovu in malo dalje so bobnali za vstop v »zverinjak« ... O to je užitek! Zunaj na sliki volkovi, znotraj psi cucki; na platnu tigri, v šotoru mačke, pohlevne in dobre, kakor so sploh unče; na lepaku strašen krokodil, v »areni« plahf močerad; na jeziku klicarj.a pred šotorom opica, notri: ljubka, oreh glodajoča veverica ... In tako dalje. Imeli smo še en šotor. Vedeževalko, črno, zgrbanščeno ženšče s papigo in velikim črnim mačkom. Kakor iz onega sveta je govorila proroške besede o sreči, prijateljih, sovražnikih, tekmecih, pismih in potovanjih. Iz roke ti je brala usodo za 2 Din- Povrh pa si dobU od njene papige še listek, na katerem je bila zabeležena tvoja planetarna sreča. Udeležba na sejmu je bila letos kljub predhodni zimi in blatu ter kljub zabrani bitke s kuhalnicami zelo leipa- Vendar je bilo opaziti, da je bil tradicijonelni Jožefov prater v primeri s prejšnjimi leti — vidno reduciran. Letos pa je bilo Jožefovo vrh tega tudi že neke vrste polde-lavnik. — Razume se kajpak, da se je v večjo čast in slavo božjega rednika mnogo pilo- Zgodilo se je, da se je »Štajerc* ^kregal z »Dalmatincem« in nastopila j? reakcija bodisi v revoluciji želodca ali v razburjenih živcih. Pa ni bilo preveč sile. — Okrog polnoči pa je vrvenje popolnoma ponehalo. Pri vrtiljakih so trudne lajne hreščale koralno pesem, v daljavi se je čulo prepevanje fantov. Na koroškem kolodvoru je zažvižgala od časa do časa lokomotiva in iz kake gostilne je žahreščala harmonika, potem pa vse tiho je bilo, Krasen razuoi Posojilnice u mariboru V pondeljek se je vršil ob lepi udeležbi članov 47. redni občni zbor Posojilnice v Narodnem domu v Mariboru. Zavod, ki je igral že v preteklosti izredno važno vlogo v našem gospodarskem in nacijonalnem življenju, sc od leta do leta lepše razvija- Vzorno gospodarstvo mu je pridobilo vsesplošno zaupanje, kar jc najbolj razvidno iz bilance. Tudi v upravnem letu 1928 je zadruga v vsili panogah poslovanja napredovala. Denarni promet je znašal Din 320,064.516 in sc naprairt lanskemu letu dvignil za Din 58,485-339. Število zadružnikov je znašalo koncem leta 4.004 člane s 15.579 deleži in se je povišalo za 310 Slanov in 368 deležev. Celokupne vloge so znašale 80,578.999 Din, od teh na knjižice 65,525.999 Din, ter so sc pomnožile za 12,123.777 Din. Posojil je bilo dovoljenih za 81,595.269 Din in so sc dvignila za 12,128-569 Din- Čisti dobiček v preteklem letu znaša 376.215 Din. Rezervni zakladi so se povišali letos za 2,220.974 Din na 4,'683.W>S Din. Vrednost h'š in zemljišč k naša 2,769.864 Din, lastno premoženje, to je deleži in rezervni zakladi pa 5,214.123 Din. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g- dr. Viktor K a c, zobozdravnik in veleposestnik v Mariboru. Smrtna kosa. s Badenu pri Dunaju je preminula v pondcljek po dolgi »n težki bolezni, stara komaj 30 let, gospa Gizela Vidmar, roj. Maisatz, asistentinja farmacije, soproga lekarnarja g. Ivana Vidmarja v Mariboru* Zemeljski ostanki pokojnicc bodo prepeljani n« Dunaj. Blag ji spomin, težko prizadetemu soprogu pa naše iskreno sožalje! Finančni direktor dr. Josip Povalej inšpicira te dni tukajšnjo davčno upravo- Stranke bo sprejemal v četrtek, dl. tm. in petek 22. tm- v palači velikega županstva, II. nadstropje soba št. <71, med 10. in 12. uro- Zadnji dan zime« Danes jc zadnji dan vladarstva krute zime. Z jutrišnjem dnevom nastopi astronomska pomlad, a za praznik Marijinega oznanenja, v pondeljek 25. marca se je vsako leto pričakoval prihod lastavic. Kako bo letos, ko še vrabčkom-proletar-Čkom huda prede — še no vemo. Najbrž pa še lastavic ne bo, a če pridejo, jih bo vsaka hiša radostno pozdravila. Mali Sržni dan. Kakor znano, se vrši ob sredah tako-zvani mali tržni dan. Današnji živilski trg je bil bogato založen z vsemi pomladanskimi dobrotami. Briljirajo predvsem regrat v velikih množinah po zelo primerni ceni- Druge solatne vrste, razen one, v toplih gredah vzgojene, so tudi imele primerne cene. Vendar sc motovl-Icc zelo trdovratno drži svojih prvih cen- Edino špinača od kmetic se jc v porcijah popravila. Cena Din 1 po kupčku. Jajca, prav lepa so se gibala med Din l do Din 1.50 komad, dočim je radlču odklenkalo. Poleg cvetja prevladujejo vse vrste vrtnega semenja po zelo primerni ceni. •— Krompir so prodajali danes po 12—14 Din merico. Dotok kupcev je bil radi včerajšnjega praznika zelo velik. Po glavi in hrbtu je dobil na svoj god 241etnj J. G. iz Šentilja. Ko se jc vračal domov, so ga na cc-sti napadli trije objestneži. Jože je dobil po glavi močen udarec in tudi na hrbtu je odnesel precej hudo rano. Po prvi zdravniški pomoči so ga spravili na vlak. Na kolodvoru ga je prevzel rešilni avto in ranjenega ijodovnjaka odpeljal v bolnico. Njegove poškodbe so precej resne narave- Za napadalci je uvedena preiskava- Knjige Slovenske fTlatice Knjige za 1. 1929 se bodo razpošiljale v drugi polovici meseca aprila in izidejo: 1. Prevodi svetovne književnosti. X. zvez*k: Reymont-Glonar »Kmetje«, 1. del: Jesen. (Roman je dobil Noblovo nagrado.) 2. Knezova knjižnica XXIII. zvezek: V zablodah. Sodobni roman Fr. Bevka iz tržaškega življenja. 3- Cankar Izidor, dr.: Zgodovina likovne umetnosti, 3. (zaključni) snopič I- dela: Arhitektura. 4. Kidrič Fr-, dr-: Zgodovina slovenskega pismenstva in slovenske literature do srede XIX. stoletja, 1. snopič. Cena za vse štiri knjige 50 Din. Člani se lahko prijavljajo ali pri poverjenikih ali pa v društveni pisarni Kongresni trg št- 7, osebno ali pismeno po dopisnici. Članarina se lahko plača po položnici, ki še pošlje prijavljenim članom; tudi ob sprejemu knjig. Vezava v platnice najfinejšega Ballon-platna, najmodernejše oblike s pozlačenim tiskom stane 12 Din za vsako knjigo. Vezala se bosta samo oba romana; 3- snopič Cankarjeve Zgodovine se veže skupno s 1- in 2. snopičem (tudi samo 12 Din). Ni priporočljivo, ker je zvezano s stroški za člane in nepotrebnim zelo zamudnim delom v društveni pisarni, da bi ju člani, ki že imajo prva dva snopiča, pošiljali v vezavo društvu, ter se priporoča, da naročijo samo platnice, ki stanejo 8 Din. Letos pristopivši člani dobijo prva dva snopiča za izredno znižano ceno, skupaj 60 Din; tem se pa priporoča, če želijo vezano, da naročijo vezavo vseh treh snopičev te Zgodovine, ki jo dobe skupno z ostalimi letošnjimi edicijami. Kidričeva Zgodovina se bo vezala prihodnje leto skupno z 2. (zaključnim) snopičem- Natančnejša pojasnila v društveni pisarni tudi pismeno. 595 Hišni posestniki, ki imajo posestva v Avstriji, se v njihovem lastnem interesu vabijo, da takoj pošljejo naslove za svoje hiše Zvezi hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova št. 6. Glede hiše naj se natančno navedejo podatki o števiju in velikosti stanovanj in drugih razmerah. Na zadnjem sestanku v Mariboru se je soglasno sklenilo ustanoviti za vso Jugoslavijo v varstvo lastnine in pravic društvo posestnikov, ki so naši državljani, a imajo hiše v Avstriji. Kakor hitro bo došlo dosti prijav, se skliče ustanovni občni zbor in se prične z velikopotezno akcijo skupno s posestniki v drugih evropskih državah, ki so tudi lastniki posestev v Avstriji. Nič nezgod in izgredov ob priliki vsakoletnega Jožefovega soj« ma v Studencih je vsekakor zelo razveseljiv pojav. Razposajenost in razigranost je bila sicer precejšnja, vendar ni nikjer prekoračila mej. Nemala zasluga za to gre vrli orožniški postaji na Studencih, ki kljub velikemu rajonu vzorno vrši težavno službo brez zamere na desno in levo- Jožefovanje prejšnjih let »e zahtevalo precej krvi in neljubih izgredov, česar letos ni bilo. In prav je tako, saj nam taki dogodki dajejo pred zunanjim svetom zelo slabo spričevalo. Opozarjamo na današnjo premijero zelo efektne hrvaške drame »V agoniji«. Modni salon v prvem dejanju so postavile domače tvrdke, zlasti Trgovski dom, Wallner, Weixl in Kormann, kar bo brez dvoma zelo dvignilo tudi zunanji efekt le predstave. Donski kozaki (balalajka, jazz, petje) dnevno v Veliki kavarni. 596 mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 20. niarca ob 20. »V agoniji«, ab. A- Premijera. Četrtek, 21. marca ob 20. »Romeo In Julija«, ab* C. Kuponi. Gostovanje g. Daneša v marib. gledališču. V najkrajšem času začne priljubljeni komik g. Josip Daneš novo serijo gostovanj v marib. gledališču- Nastopil bo v zelo veseli in zabavni burki »Char-leyeva tetka«, v kateri je imel pred leti v Ljubljani enak senzacijonalen uspeh kakor lani v »Švejku« v Mariboru. „figonija'‘ na našem odru Danes, 20. tm- se vrši v našem gledališču premijera Krleževe »Agonije«. To delo je ob krstni predstavi močno razburilo »agramersko« javnost, saj jo je zadelo naravnost v živo in to ravno v času, ko se je hrvaško meščanstvo uživlja-lo v mučeniško vlogo druge Irske- In vendar je napisal Krleža to delo že kot »ukročen« titan, ki je opustil svojo neizprosno kritiko kulturnih in socijalnih prilik svoje dobe in domovine, ter se sam upokojil za umirjenega kronista polpreteklosti, ki ji sedaj v umetniškem ogledalu kaže vso njeno zlaganost in nestvarnost. Torej podobno kot naš Cankar samo brez individualistične zagrenjenosti in neutešenosti fin de sižcla, zakaj Krie-ža izhaja svetovnonazorsko in umetniško iz drugačne, Rusom blizke ideologije, ki ima mnogo smisla za »societas« v najširšem pomenu. Pri Rusih sl je pač bistril svoj psihološko podčrtani realizem, smisel za temne strani človeške duše in za samomr-cvarjenje »golega« človeka, čisto gogolj-sko učinkuje tudi njegovo veselje nad aromo osredja, da svoje osebe ostro ka-rakterizira z njihovo vsakdanjo šareno govorico. Težišče psihološkega kontra-punktiranja pekla in neba v človeku pa je pri Krleži pomaknjeno čisto na negativno stran in ni pravzaprav polarnega značaja, ker mu nedostaja strastnosti ogorčenja in strastnosti vere. Osebe tega dela presegajo v svoji usodnostni značilnosti okvir običajne rodbinske tragedije; gre za agonijo višjih krogov starega režima na Hrvaškem, ki so bili, podobno kot ruski — donkihotski in lakajski hkrati, brez korenin v ljudstvu in brez smisla zanj, krčevito se oklepajoč razpadajočih institucij in privilegijev. In tako je pomedel s to družbo in njeno visoko blagorodno gospodo z Dunaja in Pešte — primitivni, kmečko« demokratični narod, ne da bi se družba zavedla svoje tragične krivde in pa zgodovinske usodnosti dogodka. V to dobo prevrata je postavil Krleža svoje osebe — reliquiae reliquiarum režima — starega kavalerijskega oberstlaitnanda barona Lenbacha, psihopata in propali-co, ki uničuje in izžema svojo mnogo mlajšo, pogumno ženo, v tej agoniji edino kvišku strmečo osebo. Baron, ki j« že davno mrlič ali bolje — mrhovina, sodi v trenotku nenavadne depresije samega sebe, Laura nj. žena in mučenica si skuša sedaj zgraditi novo življenje, toda propade, ker je stavila svoje upe na Človeka, ki je še manj kot propalica *“ zgolj prazna, družabno reprezentativna shema človeka- Postava nastopaške in perverzne Rusinje simbolično veže polom v Rusiji s polomom hrvaške madža-ronske družbe- Vse te osebe podajajo naravnost kabinetno karakterno igro, ki bo v mnogo obetajoči režiji g, Pregarca pravcata senzacija za naše občinstvo. Najmarkatnejše je narisan baron Len-bach, propalica in psihopat, kavalerijsko-oberstlajtnansko prepotenten, na vzno-traj pa skozinskoz prazen in demoraliziran. Igra ga g. Skrbinšek in ta vloga obeta postati njegova najboljša kreacija. Psihološko kompliciranejši je dr. Ivan pl. Križovec, bivši Tiszin zaupnik, po prevratu zagrebški advokat. Dočim je baron Lenbach kulturnozgodovinsko zanimiv tip hrvaške predprevratne dobe, je Križovec zanimiv iz narodno-psihološke-ga ozira: Človek, ki ga je sama forma, ki mu je estetizujoe odnos do ljudi — natura. Vsaki nevšečnosti v življenju se skuša izogniti čisto formalno korektno * pomočjo racijonalnega modrovanja- Njegov celotni odnos h življenju Je na las podoben onemu, ki je običajen v erotiki — kjer se vse dogaja igraje — brez obveznosti in odgovornosti* Novih razmer — balkanske civilizacije ne mara ž« radi tega ne, ker mn je estetski nonseas — ministri, ki nosijo smoking na mehko srajco in na frak — gumijev plašč- Kri-žovca podaja g. Rakuša, ki bo presenetil naše občinstvo s svojim umevanjem te komplicirane figure. Edino pozitivno osebo — Lauro, ki je edina umela pretrga« s preživelo preteklostjo — igra z ve'*' klm umevanjem gdč. Kraljeva. Nastopaško spletkarko in lezbijko Hadelaine re-trovno igra gdč. Starčeva* Predstava bo tudi scenično jako zanimiva, saj so se za njeno opremo pobr ia' le tri tukajšnie velike trgovsko tvrdke- To nal bo razor oien je? ZANIMIVI PODATKI IZ LETOŠNJEGA POROČILA PRVEGA LORDA GLEŠKE ADMIRALITETE ANGLEŠKEMU PARLAMENTU. AN- Neprestano čujcmo o pomorskem ra-zoroževanju velesil in verjamemo lepim besedam politikov in diplomatov v skorajšnjem obrezuspešenju oboroženih spopadov- Zato ne bo odveč, če si ogledamo v naslednjem zanimivo statistiko pomorskih sil petorice prvih držav sveta Anglije, Amerike, Japonske, Francije in Italije. Če morejo te številke res koga prepričati o miroljubnih namerah onih, ki vedrijo in oblačijo v svetovnem ozračju — je seveda drugo vprašanje. Prvi lord angleške admiralitete predloži vsako leto angleškemu parlamentu statističen pregled vojnih mornaric vsega sveta, lepo pregledno po državah, vrstah mornarice, obstoječih, v gradnji se nahajajočih in projektiranih ladjah. Iz tega vsekakor najbolj zanesljivega vira povzemamo naslednje podatke. Omeniti je, da so v imenovanem lordovem poročilu navedene le linijske ladje, vojne križarke, križarke, nosilci letal, rušilci in podmornice- Veliko število obrežnih branilcev, minonoscev, monitorjev, tor-piljark, rečnih vojnih ladij itd. se tu sploh ne omenja! V poštev tudi niso Vzete one ladje, ki imajo strelne priprave 3 kalibrom pod tremi colami. Celokutano število obstoječih vojnih ladij gori označenih držav znaša 1270 s skupnim deplasmanom 3,947.000 ton in 26,477.201 konjskih Gradi pa se še 201 ladja s skupno 650.634 tonami in 8,070-600 konjskimi silami. Od izgotovljenih za takojšnjo borbo pripravljenih vojnih ladij odpade (računajoč po de-plasmaju) na Ameriko 35%, Anglijo 29%, Japonsko 18%; Francijo 12%, Italijo 6%. Zanimivejše so številke glede v gradnji se nahajajočih ladij. Tu stoji z ozirom na deplasma Anglija na prvem mestu s 30%, sledi ji Francija s 25%, Japonska z 1?%, Amerika s 14% in Italija z 12%. V. ozirom na razdelitev ladij po konjskih silah pa vodi v tej kategoriji Francija s 30%. Glede skr.pne moči vojnih ladij stoji vendar Arglija na prvem mestu. Pod njena zastavo plove namreč 16 linijskih ladij in 4 vojne križarke, medtem ko ima Amerika (tu je vedno razumeti Zdru ženi: države severoameriške) 13 linijski! ’idij in nobene vojne križarke. Obi ča'o',n križark ima Anglija 48, Amerika le !2- Zato je razumljivo, da je sprejela Amerika zakon, po katerem prične graditi 15 novih križark, ki so predvsem namenjeni za razbijanje trgovskih ladij. V skupnem pa ima Anglija 33% križark, Amerika le 22%. — Podmornic, o katerih je bilo toliko govora na razorožit-venih konferencah, imajo omenjene države 330, in sicer Amerika 37%, Japonska 24%, Anglija 17%, Francija in Italija po 13%. Vse te ladje pa so po poročilu prvega lorda angleške admiralitete manj vredne, ker so slabše oborožene in imajo manjšo brzino. Izjemo tvorijo one podmornice, ki so bile svoječasno last nemške vojne mornarice. — V oddelku »maksimalna brzina« navaja poročevalec številke najsilnejše hitrosti, ki jo doseže ladja teh vrst." Hitrost 23 in pol vozla ima samo ena angleška podmornica »K 26«, ostale se zadovole s 14 do 17 "vozil. Če pogledamo še razne druge številke iz te oficijelne angleške statistike in jih primerjamo z gori navedenimi številkami, spoznamo prav lahko tudi politično plat stanja vojne mornarice petih velesil. Poslednji čas je mnogo Čitati o rivalstvu Anglije in Amerike. Baje se Anglija približuje Japonski; znano pa je poleg tega tudi, da je sklenila Anglija s Francijo mornariško in vojaško pogodbo, ki je nedvomno naperjena tudi proti Italiji. Iz statistike izhaja, da je zveza Anglija - Japonska - Francija za Ameri ko vrlo opasna- Ta trojica razpolaga namreč z deplasmajem vojnih ladij na-napram onemu Amerike v' razmerju 59 proti 35 in glede konjskih si! v razmerju 60 proti 36. Pri .vsem tem pa je treba upoštevati še drugo važno stvar, da bi imela Amerika vojno kar na dve strani; na Atlantskem, in Tihem oceanu! Toda tudi Italija je v opasnosti glede svojega stanja na Sredozemskem morju. Njena pomorska moč se niti približno ne more primerjati z ono Francije: 6% proti 12%! ali v konjskih silah 4% proti 8%. In v primeru, da je Anglija na strani Francije, se Italija po mišljenju strokovnjakov res ne more braniti, razen če si čim nujneje nabavi večje Število primernih podmornic- Anglija hoče na vsak način obdržati v svoji oblasti pot skozi Sredozemsko morje in Sueški prekop — kajti sicer je Indija izgubljena- Prastara komnnistična občina V morskem zalivu pri Rigi, 100 km od R»ge in 70 km od Arensburga na otoku Oesel leži mal otočič Runo, del Estlan-dije, 5 km dolg in 3 km širok. Na otoku je 300 prebivalcev, razdeljenih na 27 kmetijah. Je to naselbina Švedov, za katero se je dozdaj samo vedelo, da eksistira. Nedavno pa je vzbudila pozornost vest, da je švedska pomožna ekspedicija svojim rojakom na otoku Rumo vozila živila in nekaj drugih potrebščin, ker so bili otočani v bedi radi slabe lanske žetve. Otočani se poleg kmetijstva, ki pa je radi slabe zemlje le malo razvito, ba-vijo z ribolovom in lovom na morske Pse. Švedska pomožna ekspedicija je Ž?J0,Sm svoiega obiska ugotovila, da nnL^to2ani v Pravem pomenu besede v zibeiwi.em 1komunizmu- 0d otroka v vsi rca’ M ie delanezmožen, so lo uri' ?imVib0l)2ini' služabnikov. De-vrsti nn o« opravljajo menjaje se po nrebivsdcev E® ena žrask“ “ ke orožia in^w ? tja ni’ razen oble' Nihče ne smc t!v i°set,nih Potrebščin. ?afampa?U^Ct;ieJ%^/- polje obdelovati i„ konje uporaSi -Ako katera kmetija nima zadosti delovnih moči, dob. druga rodbina naročilo da se tja preseli m pomaga. Vsaka kme tija ima nekaj zemlje, gozdovi j,, so skupna last. Ako kdo hoče zidati hiši Ro vabi sosede na delo. Ti pridejo delat' Pa ne za plačilo, le za hrano mora skrbeti oni, ki gradi- Ves denar, ki se dobi za meso morskih psov ali pa za pomoč Ponesrečenim ladjam, se razdeli v ena-delih med vse prebivalce, od naj. tanjšega deteta do zadnjega starca. Ta komunistični red na otoku je deloma zapisan v starih zakonih, deloma v ljudskem sporočilu. Najvišji funkcionarji na otoku so: predsednik (lansmann), tajnik in sodnik, ki jih volijo otočani (tudi ženske) po splošni volilni pravici za gotovo dobo. Plače ne dobivajo. V važnih vprašanjih odloča ljudski zbor pod milim nebom, na katerem se ne dela po parlamentarnih načelih. Zbor se začne ob 5. uri zjutraj in traja pozno v noč. Zločinov na otoku skoro ne poznajo- Imajo zapor, toda ljudsko poročilo pravi, da je bil samo enkrat rabljen. Vsak predlog za spremembo obstoječega družabnega reda na otoku odklonijo prebivalci, češ, kar je bilo dobro za prednike, je dobro tudi za sedaj. Uzroki ženske nezuestobe Vseučiliščni profesor Hogburn je imel nedavno v Chicagu zanimivo predavanje, v katerem je dokazoval, da nazadnje zakonska zvestoba v razmerju, v ‘-akr-šnem narašča kulinarična umetnost. Piro fesor je svoje dokazovanje podkrepil s statističnimi podatki. V Ameriki sc je število restavracij v prvih dvajsetih ie-tih letih dvajsetega stoletja početvorilo-Od leta 1914 do 192& se je produkcija peciva dvignila za 60 odstotkov, dočim sc je število delikatesnih trgovin povečalo od leta 1910 do 1920 za 43 odstotkov, torej v razmerju s porastom prebivalstva za 300 procentov. Hogburn trdj, da stopnjevanje produkcije življenskih potrebščin slabo vpliva na razpoloženje žensk, ki se ne bavijo v toliki meri z gospodinjstvom, kakor poprej, temveč posvečajo večino prostega časa zabavam in razvedrilu, kar je po njegovem mnenju vzrok vsemu zlemu v rodbini 110 let življenja in mržnje do žensk Častitljivo starost je doživel Kazimir Šulminski, ki se je nedavno vselil v varšavsko sirotišnico- Bil je štiri leta star, ko je na otoku Sv. Helene umrl Napoleon- Letos pa je proslavil 110. rojstni dan, a j« kljub temu svež in zdrav. Kadar je dobro razpoložen, rad pripoveduje o zgodovinskih dogodkih in o zanimivih epizodah o poljskih uporih. Le sreči se ima zahvaliti, da ga Rusi niso ujeli in izgnali v Sibirijo, kjer bi gotovo ne doživel Metuzalemove starosti. Ob izbruhu svetovne vojne je bil star 96 let. S solzami v očeh pripoveduje o sreči zopetne obnove poljske države, za katero je tvegal svoje življenje. V ubožnici so ga posetili novinarji, katerim je mirno odgovarjal na vprašanja. Močno pa se je razburil, ko so ga vprašali za ženo- — »Kaj vendar mislite? Jaz nimam žene! Sploh je nisem imel in ne maram o ženskah ničesar slišati.« Ves iz sebe je hodil po sobi in se ponovno razburil: »Tudi hčerke nimam! Dekle, ki so mi ga položili pred prag, ni moja hčerka- Jaz nisem njen oče, čeprav ona to trdi- Dekle mi gre na živce. Neprestano se vrti krog mene in se mi dobrika- Zato sem tudi prišel med ubožce, samo da se je rešim!« — Koliko let ima? — Saj sem vam že dejal. — Smrklja ima šele 80 let,« — je starček zaničljivo odgovoril- Pogovor o ženskah ga je spravil h ravnotežja. Prenehal je odgovarjati na vprašanja, roke so mu drgetale in se ni mogel pomiriti- Neprestano je godrnjil nerazumljive besede in se z mržnjo oziral po novinarjih, ki se ga niso upali več nadlegovati- Zdravniki so prepričani, da bo še dolgo živel. Ženska gubernija Pri sedanjih volitvah v sovjete v Rusiji, ki se bližajo završetku, so posebno zanimanje vzbujale volitve v kaluški guberniji, ki jo zovejo, »žensko gubernijo«- Moški iz kaluške gubernije zlasti po žimi odhajajo na delo v industrijske kraje in gubernija ostane skoro brez moških. Tako se je že ponovno zgodilo, da je delovanje sovjetov sredi zime na-krat zaostalo, ker so vsi člani sovjetov odšli s trebuhom za kruhom. Zato je bil za letošnje volitve izdan nalog, da se Izvoli v sovjete čimveč žensk. Končni rezultati volitev v tej guberniji res izkazujejo, da je bilo v sovjete izvoljenih 269% žensk, dočim jih je dozdaj bilo samo 8%. Nad 140 žen je izvoljenih za predsednike vaških sovjetov, dočim jih je doslej bilo samo 39. Kaluška gubernija zavzema na ta način v ženskem gibanju v Rusiji prvo mesto in po vsej pravici zasluži ime »ženske gubernije«. Ne samo v velikih mestih, ampak celo na deželi in v malih trgih Češkoslovaške je opazovati tekom zadnjih let o-gromen porast in razvoj kinematografskih podjetij- Nedavno je izšla statistika, ki kaže, da je danes v Češkoslovaški 1669 kinov, da torej pride en kino na 8400 prebivalcev. Največ jih je naravno v Pragi (108). Češka (brez Prage) jih ima 827, Moravska 423, Šleska 74, Slovaška 215 in Podkarpatska Rusija 22. Brno ima 27, Bratislava 14 kinov. Občutljiu kipar Kipar Carpeaux je bil pameten, a zelo občutljiv človek. Nekoč je prišel k njemu bogat bankir in mu naročil, naj izdela skupino, ki bo predstavljala Poli-fema,-kako ubije Acisa s kamenito skalo. Carpeaux se nikakor ni mogel navdušiti za to delo in se tudi ni čisto nič trudil, da bi je čimprej pričel. Čez nekaj mesecev je prišel bankir zopet v njegov atelje, da vidi, kako je delo napredovalo. — »Delo je končano!« je rekel kipar in ga odvedel k kameniti skali. —-»Evo, to je ona skupina, katero ste mi dali izdelati!« Bankir se je začudil in pogledal umetnika, ki se je držal silno resno. — »Ali vi tega ne razumete?« ga je vprašal Carpeaux. — »Ne, vidim samo to skalo. Kje pa je Acis?« — »Ta leži vendar pod pečino ... mrtev.« — »A kje je Polifem?« — »Ta pa je pobegnil • . . čim je izvršil umori.. .* I * NA VELIKO PLANINO. Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi za Veliko’noč smučarski izlet na Veliko planino nad Kamnikom. Odhod iz Maribora v soboto 30- tm- ob 9.20, oziroma ob 13.20. Zveza Ljubljana—Kamnik je direktna, udeležencem pa bo na razpolago vodnik do koče na Veliki planini. Ker ima koča le' malo ležišč na razpolago, ki jih je treba vnaprej rezervirati, se udeleženci pozivajo, da javijo najkasneje do 26. tm. pri g- Vetrihu, trgovina Stoječ v Jurčičevi ulici, ali pa pismeno na ZSO - SPD Maribor, s katerim vlakom želijo odpotovati. Udeleženci si tudi naj pravočasno preskrbe legitimacije za polovično vožnjo. Povratek je predviden za pondeljek zvečer-Pripominjamo, da nudi agilni zimskošportni odsek SPD z izletom na Veliko planino članstvu priliko, da sc seznani z najidealnejšim smuškim terenom, radi česar upamo, da bo odziv mnogobrojen, zlasti ker se s strani vodstva posveča izletu mnogo pozornosti. CrosscounTy v Ljubljani. Na včerajšnji otvoritveni lahkoatletski prireditvi SK Ilirije v Ljubljani so na 4 km progi dosegli najboljše čase: Vrečko (Ilirija). 2. S t e p i c, 3. R i b n i-k a r (oba Primorje). Na 10 km dolgi progi je zmagal Ilirijan S p o r n v času 38:48. Sledila sta K u m e r in Senčar (oba Ilirija). Perko in Walner sta izstopila. Ilirija:Svoboda 8:4 (2:3). V prijateljski tekmi s Svobodo je imela Ilirija včeraj težko delo- Svoboda je bila enakovreden protivnik, ki je v drugem polčasu popustil. Visoko razmerje ne odgovarja poteku in razmerju moči nasprotnikov. Svoboda je zastrelila enajstmetrovko, poraza pa je v glavnem kriv vra< tar, ki je taktično mnogo grešil. Službene objavo MOLNP. V nedeljo 24. tm. pričnejo brezpogojno in ob vsakem vremenu prvenstvene tekme. Ob 10- dopoldne ISSK Maribor—SK Svoboda na igrišču »Rapida«. Službujoč! odbornik g. A m o n. — Ob 15. SK Ra-pid—SK Železničar na igrišču Rapida. Službujoča odbornika gg: N e r a t In Ilovar. Zanimiu račun V cerkvenem arhivu mesteca Nyed, v pokrajini Warmland na Švedskem, so našli 100 let star račun nekega podeželskega umetnika, ki je strokovno, toda zelo humoristično naštel dela in popra* vila v tamkajšnji cerkvi- Račun pravi: »Spremenil 10 zajpovedi in šesto izboljšal. — Razbojniku na križu napravil nos in podaljšal prste. — Poliral Pontia in Pilata, jima čepiei na novo preoblekel in ju poslikal spredaj in zadaj. — Nadan-gelju Gabrijelu pritrdil nova krila in mu pozlatil obraz— Deklo velikega duhovna slikal tri ure. — Nov zob vstavil sv-Petru in popravil petelinov rep. — Napel novo nebo in pritrdil nove zvezde. — Izboljšal ogenj pekla in napravil hudiča strašnejšega- — Deviški Suzani napravil nove lase. Konjem sv. Elije popravil kopita in pot v nebesa skrbno markiral. — Jožefu povdaril izraz previdnosti in ozaljšal Putifarko. — Na očeh slepega Joba renoviral ptičje blato. — Hvaležno prejel. Ullerud, 3. nov. 1836- A. P. Bjorklutid, slikar.« Stroški napornega dela niso bili ravno veliki. Znašali so okrog 180 dinarjev po današnjem kurzu- Če iščeš ženo. — Nu, gospod doktor, kaj sc res peča'-tc z ženitnimi mislimi?. — Kajpak, saj sem že pridno anonsi-ral! -- Kakšne zanimive ponudbe pa ste kaj dobili? — Domala vse ponudbe se pričenjajo takole: Iščete torej ženo; prosim vzemite mojo... Nemogoče! V Afganistanu je izbruhnila revoluciji, ko je skušal kralj Amanulah odpraviti mnogoženstvo. Pri nas imamo še z eno samo ženo preveč sitnosti in nadlog! mnr mm V M a r T E o r u, 'cfoe 20. lil. 1929* Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgadavtnakl reman te starih Benetk X Obsojencu j« b*to dovoljeno, ustaviti se za hip pred lem oknom, tako da je pred svojo smrtjo še en-wat užil pogled na Benetke. Razglasa, nabiti po stara navadi na vrata vseh cer!: va, so bili že prejšnji večer oznanili vsemu ljudstvu, da bo na trgu Svetega Marka obglavljen sloveči razbojnik Skalabrino. Toda to jutro je bil trg praaen. Gondole so ostajale privezane k svojim kolom ob kanalih- Na uhcah ni bilo videti žive duše. Kadar se bore naravne moči, se človek potuhne. Zdi se mu, da se gode reči, ki jih on ne sme videti, in da bodo smrtonosni oblaki obrnili svoj srd proti njemu. ako se drzne na prosto. Orkan je tulil in rjul. Po zraku so se podile blede pare; strašno so zvenele cimbale in trdbile trombe neba. Vmes se je oglašal plat zvona, kajti blisk je bil na več krajih mesta zanetil požare, ki so vihrali s svojimi ognjenimi grivami, ter jih družili z neprestanim bll-sketanjem višave •. . Roland je stopal po stopnicah navzgor. Ravno pred njim je stopal krvnik s sekiro na rami- Ob njegovi levici je hodil duhovnik in godrnjal giolitve. Spredaj in zadaj so rožljali koraki straž. Čim više je prihajal Roland, tem željneje je sopel Čistejši zrak. Čutil se je močnejšega. In gotovost, da bo kmalu mrtev, in da bo skoro konec njegovih muk, mu je dajala toliko mirnosti, bistrosti duha in prožn>sti mišljenja, kolikor je v svojem zaporu nikdar ni imel. Ko so prišli za eno nadstropje višje, je duhovnik dejal: »Moj sin, zdaj boste poslušali sveto mašo in prejeli sveto obhajilo....« Roland je vztrepetal. V svrho obhajila bi mu bilo treba sneti črno ogrinjalo. In potem ga bodo spoznali! Krčevito je stisnil pesti, s trdno voljo, da se rajši da ubiti, kakor da bi se vrnil v svojo celico, Berič. ki je stopal ob njegovi strani, je zamrmral: »Častiti oče, če se zelo ne požurimo, je obglavljenje onemogočeno; ne sme pa se zgoditi, da bi ceremonija v kapelici preprečila ceremonijo na trgu svetega Marka.« Kakor da bi mu hotel pritrditi, se je ta hip odbil po hodnikih strašen udarec groma- Duhovnik je prebledel. »Idimo torej! je dejal. Namesto maše bom molil kratko molitvico, namesto obhajila pa »De profundis*. Krvnik je prikimal z glavo; sprevod se je odpravil dalje, in Roland si je pomirjen oddahnil: zdaj je bil gotov svoje smrti! Na vrhu se je spremstvo pomaknilo na most vzdih-ljajejev, in po stari navadi so pokazali obsojencu zamreženo okno, da bi mogel pogledati na Benetke. V tem trenotku pa je širok blesk raztrgal somrak na mostu; Rolanda je ovila vijoličasta luč, in neki glas je zakričal glasneje od rohnečega groma: »Ta človek ni bandit Skalabrino!« Stražniki so obledeli, vsi poraženi in osupli. Krvnik je dvignil roko proti obsojencu, da bi mu strgal črno zagrinjalo z glave. Kletev besnega obupa je bruhnila Rolandu čez ustnice, in preden je krvnik dovršil svojo gesto, je on sam raztrgal tenko tkanino ter se prikazal očem, res iskreč, strašen, oblit od električne luči; in njegov tio-gočni glas je hripavo in divje zarohnel: »Glavo za glavo, krvnik! Motel si vzeti eno — evo ti mOjel •..« Nenadejanost tega tragičnega prizora, bledo ble-stenje bliskov in neprekinjeno treskanje strel je navdalo stražnike in celo krvnika samega z ledeno grozo.. > To je trajalo par sekund. Kdo je bil ta strašni človek? -.. Nihče ga ni spoznal! Kako se je znašel ta namesto obsojenca? ... Nihče ni vedel! Roland je izrabil ta trenotek skrajne osuplost! Skokoma je podrl stražnike, ki jih je imel na svoji levici, in se je naslonil ob steno oboka, poleg okna • • Umreti!.-. Da. on bo umrl! A to vsaj ne boru morišču!-.. To bo v poslednjem boju, v besni borbi... Raztrgaii ga bodo, razsekali na kosce! Toda zato se mu ne bo treba vrniti živemu v grob! »Torej krvnik! je zagrmel. In vi, stražniki!.-. In ti, duhovnik!-.. Kje je vaše morišče?... Zakaj trepečete?..- Saj vas je vendar štirideset, ali se vam ne bo posrečilo, da me ubijete? . •.« »Zagrabi ga! je zarohnel isti glas kakor ravnokar. Zagrabite ga, a glejte, da sra ne ubijete!« Roland se je gromko zakrohotal, in prva dva stražnika, ki sita stopila proti njemu, sta zletela po tleh. »Smrt za smrt! je zakričal Roland. Lep pogreb bom imel-« »Primite ga, tristo satanov!« Kakih deset stražnikov jezajedno pritisnilo na Rolanda, ki je čakal kakor mrjasec- »Primite ga! je zarjul glas tretjikrat.« Toda ta glas je zatonil v strašnem strelu. Most se je zamajal. Omet se je osul z oboka- Silen vonj po žveplu je napolnil obok, in oster dim se je zavalil po njem. »Sešite se! so zatulili zbegani glasovi, dočim je porogljivo zvenel obsojenčev smeh. Rešite se! Most gori! Strela je udarila vanj. Točno v tem trenotku pa je nezaslišan prizor pre-strašil stražnike', duhovnika in krvnika do skrajnosti Na koncu mostu, ob vhodu ječe, se je pojavil človek, kosmat orjak, golorok, golih prsi, bledega obrazu, in napetimi mišicami. Bil je ogromen kakor prikazen iz davne bajke. A na glavi je nosil nekaj velikega, težkega •.. ogromen kamen, kakršen služi za tlakovanje... Prihajal je bliže, hropeč, s plamenečimi očmi, bruhajoS iz ust zverinsko rohnenje... Ta človek, to kiklopsko bitje, podobno nekakšni strašni Michelangelovi Kariatidi, je ubiral svojo pot naravnost, kakor burja, družeča se z orkanom neba. (Nadaljevanje sledi). Ib nmmmm •btlmti« t vtata 90 p, mJaotj* ■>»«■> Ota ►— Mali oglasi §§ ha bMtrfa SO p, mili Din 10'— Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, In sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popol-no razloženje. na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah- Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom- 2519 Kal rabite za velikonočne praznike? Sunke, kranjske klobase, ribe konzervirane vseh vrst, sir in druge delikatese dobite, najboljše in najceneje v delikatesni trgovini Josip Šinigoj, Aleksandrova cesta 18. 420 Otoinane, matrace Itd. izdeluje In popravlja ter izvrš.i-je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36- 257 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in juvelir, Maribor, Gosposka ul- 15- X Pristno dalmatinsko vino črez ulico, liter & Din 8, dobite v Ca-‘ fovi ulici 7, dvorišče, kino »Union t. 524 Fotografiram vse. Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer. Gosposka 39- 463 Sobo-in črkosHkanie izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2281 la gonilne Jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13. 328 Tehnična pisarna mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti. — Proračuni. — Nasveti- — Cenitve. Vajenec se sprejme v trgovini z železnino O. Horvat, Maribor, Kralja Petra trg. 544 Stanovanje, sobo in kuhinjo s 1- ali 15. aprilom po možnosti z vrtom iščem. Ponudbe na upravo Usta pod »April«- 588 Iščem čedno preprosto dekle za gostilno. Naslov se Izve v upravi Usta. 567 Načrte lesenih hiš dobite pri Kreditni stavbni zadrugi »Mojmir«, Maribor, Koroška c- 10. Stanejo Din 100. Natančni pogoji v »Domačiji««, Maribor. 553 VeHka zaloga kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her. kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, Depel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kuti je za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, davni trg št. 5, 334 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da smo danes izgubili po dolgi in težki bolezni v 31. letu starosti našo premilo ženo, sestro, teto in svakinjo, gospo Gizelo Vidmar, roj. Maisatz asiatentinjo farmacije, soprogo lekarnarja v Mariboru Zemeljski ostanki nepozabne pokojnice bodo prepeljani na Dunaj. Baden pri Dunaju, dne 18. marca 1929 Žalujoči soprog In ostali sorodniki preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito i nizkih cenah pri KflllLPIElS Maribor Gosposka ulica 20. ■ Ceniki zastonj Cealkl zastonj Bogomir Divjak MARIBOR Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele. Slavno zastopstvo svetovnih kolos Waffenrad-Steyer Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje. Trgovina: Olavnl trf 17 1590 Delavnica: Ključavničarska ul. it. 1 idaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: P ra n B r o s o v Ič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna