Gospodarske stvari. Sadjarsko poučevanje. Popotni nčitelj z vinorejske šole v Mariboru, g. Iv. Bele bode predaval o vino- in sadjereji v nedeljo dne 15. t. m. ob 9. uri zaran v Ljutomeru pri g. Iv. Vaupotiču, ob 3. uri popoldne pa v šoli pri Sv. Križi. in v ponedeljek dne 16. t. m. ob 10. uri zarau pri Mali nedelji. Tega pouka naj se vdeležijo vsi gospodarji, posestniki goric, nagornjaki, posebno pa viničarji, ker je ta stvar za naše sedanje razmere, oziroma na vino- in sadjerejo jako važna. Odbor kmetijske podružnice. Doniače delo po ziiui. Vsak čas ima svoje delo in če kdo, kmetovalec nima časa za praznovanje še tudi ne po zimi in jaz hočem v kratkem nekoliko pokazati, kako si kmet zna obračati, da bo on in njegova družina imela tudi po zimi dosti primernega dela; ako si zna obrniti v tem, bode gotovo le njemu sainemu najbolj v korist. Najprej pa naj nekoliko razložim, kako škodljivo je Ijudem biti dalje časa brez dela in to glede na zdravje in razvijanje lelesnih močij, kakor naposled tudi v gospodarskem oziru. Telo človeško je vstvarjeno za delo in tudi njegov namen je tak. »V potu svojega obraza si bodeš svoj kruh služil«, velel je Bog Adamu in nam, njegovim otrokom. Zato je pa Bog tudi vstvaril človeško telo tako, da brez dela skoraj biti ne more. Ako bi ukazal krepkeniu in močnemu možu mirovati kak teden, pa med tem se čisto nič gibati, kmalo bo obledel, jed in pijača mu ne diši in ko bi to precej dolgo trpelo, zbolel bi od samega počitka. Poznam starega moža, ki je trdil: kadar se nameri, da je tri dni praznik, kar se včasih o božiču zgodi, takrat sem jaz vselej bolan. V dokaz, da je delo in gibanje razvitku človeškega telesa potrebno in koristno, je razloček med Ijudmi v mestih in na deželi. Prvi so — posebno mladina — bledi, tanki tanki in suhi, med tem, ko vzrašča na deželi krepkejša mladež, če tudi dostikrat ob slabšej hrani. Da je to res, prepričajo se ondotni Ijudje, ki po zimi malo ali nič ne delajo, lahko sami na sebi, ker so na spomlad prav bledi, sulii in mršavi. Razume se, da takim potem težko dene prijeti za trdo delo, ker so se eelo že labkemu delu privadili. Drugič pa bi moral vsaj vsak gospodar skrbeti, da obrne vsaki čas in vsaki dan, bodi-si po letu ali po zimi — se ve, da razun nedelj in praznikov —, k najboljšemu pridu svojcga gospodarstva. Sedanji uas gre kmetu povsod slabo, zato mu je treba napenjati vse moči, da obdrži vsaj to, kar je podedoval ali kupil, v svojih rokah in ko obnemore, da zemljišče — last mnogih naših pradedov — izroči svojim, ne pa da bi zbežal in popustil posestvo tujim rokam. Zato, pravim, mora vsaki kmet skrbeti, da v njegovi hiši ni nobene potrate (o tem spregovorim pa drugikrat več), pa tudi nobenega brez dela minolega časa. Delo pozimsko, ki ga bom nižje opisal, sicer ne zaleže toliko, kakor po leti, ali vsak krajcar, ki se pridela ali prištedi v hiši, pride prej ali slej k našemu pridu. Sedaj- pa k delu! V krajih, kjer po zimi ni nikakoršne vožnje, spravljanje pridelkov v druge kraje itd., omeji se delo navadno na domače dvorišče in pa hišo. Razun oskrbovanja živine, naj se lotijo moški popravljanja orodja, pohištva in posode. Vse to delo je veliko bolj obširno, nego si Ijudje navadno mislijo. Pa naj se nihče ne izgovarja: tega in unega nimam. Nihče še ni prišel učen na svet, tudi ti se boš temu in onemu deln kmalu privadil. Poznam dosti kmetov, ki vse kolarsko delo opravijo po zinii sarai, nekateri tako lično, kakor bi se že od mladih nog temu delu vadili. Najbolje je, ako večja dela prevzarae gospodar sam, manjša pa razdeli med ostale, kateremu je kdo bolje kos. Neobhodno potrebno pa je, da se gospodar vsakega takšnega dela prej sam priuči, da more potem on drugim kazati in učiti. Takšna hiša je po zimi polna rokodelcev. Gospodar izdeluje (in kdo bolj ročen mu pomaga) vozove, dvokolesne (gare), sani, jarme, brane, samokolnice, sploh vse večje orodje, ki se po zimi in po leti pri vožnji in delu potrebuje. Ni pa treba misliti, da je vsacega tacega dela vsako zimo veliko. Najprej se popravi staro, zraven katerega se človek vadi delati novo in potem se pregleda, če je zadosti za celo leto. Ako je katerega orodja premalo, tedaj se mora narediti novo. Najbolje pa je, da se napravi vsakega nekaj';ve(\ ker moramo računati, da se ga lahko vsaki čas kaj potare. Med druge pa se razdeli manjše delo, pa takšno^ki ga več v eno vrsto treba delati, na kateri način se kdor bodi naposled vendar nauči. To so drobnejša orodja, grablje, vile, kosišča, vsakovrslna toporišča itd. 8 tem pa še nismo pri kraju. Vsak kmet naj bi si oskrbel, vsaj priprosto, stružno klop (Hobelbank), katera priprava pri vsakem takšnem delu najboljše služi. Ce se še količkaj privadi, lahko si po zimi popravi sam manjše pohištvo, post. stole, klopi, okna, naredi čebelnih panjev itd. in to mu bo marsikaterega delavca odrinilo. Ko je že vse to gotovo, pride na vrsto posoda. Ne mislim tukaj loncev in skled, pač pa raznovrstne jerbase, pletene iz slame ali Sibic, potem manjSe priročne pleterčke, škafe -ali vedrice in tudi — cokle. Vse lo se lahko naredi donia, spočetka sicer bolj okorno, čedalje lepše, vendar kakšno že bodi, da je le domače! Vse to stane vsako leto kmeta več ali manj denarja, Lako pa ostane la — doma! Sedaj pa še nekaj ženskam. Najprej in pred vsem priporočam kmetom povsod sejati lan, kateri se v jeseni pozno ali tudi po zimi stare in sedaj je dosti dela za ženske — predenja. Najbolj me ujezi izgovor, kakoršnega sem že slišal, češ: Ni vredno se toliko mučiti s l.em delom, ker so lepše tkanine dandanes tako po ceni. Da mi tako govori kak bogatin, bodi si, ali da priproste in uboge ženske se tako izgovarjajo, le da jim ni treba prijeti za kolovrat, lo je pa že preveč! Takšnim po drugej strani tudi ni treba tožiti o slabih časih, revščini itd. ker če se jim za v obleko izdanimi krajcarji ne toži, gotovo jih tudi drugje z lahko in mirno vestjo zametavajo v — brezno nemarnosti. Dalje ne pomislijo, koliko prednostij ima domača tkanina nasproti tnjim izdelkom glede na trdnost, kakor tudi glede na zdravje. Iz domačega platna perilo namreč posuši na telesu škodIjivi pot, in se človek torej lažje varuje, da se ne prehladi. Dalje, če je količkaj mogoče priskrbeti volne, najbolje so domačega dela nogovice, katere se igraje napravijo po zimi. Po nekaterih krajih ženske pletejo celo jope iz volne. enako nogovicam, kar je močna in jako topla pozimska noša. Napisal bi Se lahko mnogo o domačem delu po zimi, ali bodi to zadosti! Pred vsem bodi vsakemu kmetu skrb pripraviti dosta gradiva za pozimsko delo, namreč raznovrstnega lesa, šibic itd. dalje prediva, volne itd. Sploh skrbimo vsi že po leti, kar bo po zimi se delalo, in po zimi, kar bo po leti se potrebovalo. Tako ne bomo napačno porabili nobenega časa in tudi kadar nas bo Gospod poklical, našel nas bo pri delu, za kar nas bo po trpljenju in žuljih v tej solzni dolini k večnemu počitku pokfical. Pohorski. Sejmovi. Dne 14. januvarija pri Sv. Filipu za Kozjim. Dne 17. januvarija v Kapelah pri Brežicah, pri Sv. Petru tik Badgone, v Pletrovčah in v Tilmiči pri Lipnici.