57
Jog An , N., 2007: Orchidaceae. In: MarTinČiČ a. & al. Mala flora Slovenije: ključ za določanje 
praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 777-782.
kranJČeV, R., 2005: Hrvatske orhideje. Prilozi za hrvatsku floru: AKD, Zagreb.
Lauber k., W agner g., 1996: Flora Helvetica, Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart, Wien.
Pign Atti , S. 1982: Flora d'Italia. Vol.3. Edagricole, Roma. 780 pp.
Pol Dini , l ., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá di 
Trieste, Udine. 899 pp.
PolDini, l., oriolo, g. & ViDali, M. 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel 
Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Universita degli Studi di 
Trieste, Trieste. 529 pp.
PolDini, l., 2009: La diversita vegetale dal carso fra Trieste e Gorizia, Edizioni Goliardiche 
Trieste. 391 pp.
Presser , H., 2002: Orchideen. Die Orchideen Mitteleuropas und der Alpen. Nikol Hamburg.
Wraber, T. & skoberne, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije.
Varstvo narave ( Ljubljana) 14-15: 9-429.
Zahvala
Zahvaljujem se prof. dr. Tonetu Wraberju za posredovanju podatkov o pridobitvi 
herbarijskega primerka malocvetne kukavice.
b r Anko Dolin Ar Salvia verbenaca L. 
(syn. S. clandestina L.)
Pritajena kadulja spet najdena v Slovenski Istri.
Salvia verbenaca found again in the Slovene Istria.
0447/4 Slovenija: Primorska, Istra, Strunjan, zelenica med cesto in pločnikom ob glavni 
cesti med strunjanskim zdraviliščem in solinami, c. 3 m n. m. Leg. & det. T. Bačič & B. 
Frajman, 29.05.2010 (LJU).
0448/2 Slovenija: Primorska, Istra, Koper, Škofije, Srmin, cesta na Srmin, prisojni travnik. 
Leg. & det. Monika Štimac (študentski herbarij), 18.4.2009 (LJU).
Med terenskimi vajami v Slovenski Istri sva naletela na kaduljo, že na pogled precej 
drugačno od običajne, pogoste travniške kadulje. Pomislila sva na pritajeno kaduljo, ki sva jo 
leto pred tem revidirala pri pregledovanju študentskih herbarijev.
Med kaduljami je pritajeni kadulji najbolj podobna travniška kadulja (S. pratensis), 
vendar naj bi se od travniške razlikovala po tem, da so pritlični listi pernato krpati, čaša 
krajša, dolga le 6-8 mm, venec komajda presega čašo, dolg 7-10 mm, bledovijoličast, z 
Hladnikia 26: 47-66 (2010)

58
razmeroma ravnim, le pri vrhu ukrivljenim hrbtom zgornje ustne (Jog An 2007). V nekaterih 
drugih florah (npr. h egi 1927, Pign Atti 1982) je navedeno, da je barva venca pritajene 
kadulje zelo raznolika, vijolična, redkeje azurnomodra, rožnata ali svetla, in da je venec 
redko dolg tudi do 15 mm. Uspevala naj bi na suhih kamnitih pobočjih v submediteranskem 
fitogeografskem območju, vendar naj bi bila pri nas domnevno izumrla (Jog An 2007), 
čeprav je v obeh slovenskih rdečih seznamih (Anon . 2002, Wr Aber & s koberne 1989) 
uvrščena med nezadostno znane vrste (K).
Pregled znanih nahajališč in revizija herbarijskega materiala v LJU nam hitro razjasni, 
zakaj je tako. Glede na zemljevid razširjenosti v Gradivu za Atlas flore Slovenije ( Jog An & 
al. 2001) je vrsta znana le iz dveh kvadrantov. Navedba za kvadrant 0447/4 se nanaša na zelo 
star podatek Biasoletta za Izolo (v m Archesetti 1 896-97). Navedba za kvadrant 0548/ 1 se 
nanaša na podatek M. in T. Wraberja, ki sta pritajeno kaduljo nabirala 9.5.1968. Najdba ni 
podkrepljena s herbarijskim materialom v LJU, podatek pa je vnešen v podatkovno zbirko 
Flora Slovenije na Centru za kartografijo favne in flore (CKFF). kaligariČ (1990) meni, da je 
vrsta v Sloveniji verjetno izumrla.
V herbariju LJU razen zgoraj navednih nabirkov ni slovenskega materiala. Na voljo pa je 
nekaj deset pol iz tujine, katerih ogled pokaže, da je vrsta precej variabilna, na kar nakazujejo 
tudi številni opisani infraspecifični taksoni (h egi 1927). Kljub temu pa je tako določenim 
rastlinam skupna bolj ali manj izrazita krpatost listov in majhnost cvetov (pod 1 cm).
Pritajena kadulja je mediteransko-atlantska vrsta (Pol Dini 1991) in v Avstriji ne uspeva, 
razširjena pa je skoraj po vsej Italiji (Pign Atti 1982), v sosednji Furlaniji-Julijski krajini le 
v Trstu in bližnji okolici (Pol Dini 2002, m Artini 2009). Vrsto navaja tudi nikolić (2000) za 
Hrvaško, označena je kot polimorfen takson. Že v južni Istri (v okolici Vodnjana) je vrsta zelo 
pogosta (Pos Pich Al 1898). Navedeno kaže, da je pojavljanje v Sloveniji (in v okolici Trsta) na 
skrajnem SV lokalnem obrobju areala, vezano zlasti na ruderalna rastišča, kar je značilno 
tudi za nekatere druge mediteranske vrste, ki se pojavijo pri nas. Glede na sporadičnost njenih 
najdb je možno, da se v Slovenski Istri le občasno in prehodno pojavlja, zato predlagava, da 
se jo izključi iz Rdečega seznama slovenske flore.
Literatura
Anon ., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. 
RS 12(82): 8994-8975.
h egi , G., 1927: Illustrierte Flora von Mittel-Europa 5(4). A. Pichler’s Witwe & Sohn, Wien. 
pp. 2495-2496.
Jog An , n . (ed.), T. baČiČ, b. FraJMan, i. leskoVar, D. nagliČ, a. PoDobnik, b. rozMan, 
s. sTrgulc kraJšek & b. TrČak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Jog An , N., 2007: Salvia. In: Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, 
V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. 
Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba 
Slovenije, Ljubljana. pp. 618–620.
kaligariČ, M., 1990: Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. 
Varstvo narave 16: 17-44.
m Artini , F., 2009: Flora vascolare spontanea di Trieste. Lint Editoriale, Trieste. 338 pp.
Notulae ad floram Sloveniae

59
nikolić, T . ( u r . ) , 2 0 0 0 : F l o r a C r o a t i c a : I n d e x fl o r a e C r o a t i c a e , P a r s 3 . N a tu r a C r o a t i c a 9 , 
Suppl. 1.: 1-324.
Pign Atti , S.,1982: Flora d'Italia, vol. 2. Edagricole, Bologna. P. 506.
Pol Dini , l ., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Universita 
degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia. Udine. 899 pp.
Pol Dini , L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. 
Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia. Udine. 529 pp.
Pos Pich Al , E., 1898: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 2. Franz Deuticke, Leipzig & 
Wien. 946 pp.
Wr Aber , T. & P. s koberne , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo Narave 14-15: 1-429.
Tinka baČiČ & božo FraJMan
Carex bicolor All.
Prvo zanesljivo nahajališče dvobarvnega šaša v Julijskih Alpah ob izviru pod 
Vršacem nad Zadnjico
The first reliable observation of Carex bicolor in the Julian Alps (Julijske Alpe) 
at the spring under the peak Vršac nad Zadnjico
9648/3 Slovenija: Julijske Alpe, dolina Triglavskih jezer, 10 m južno od Jezera pod Vršacem, 
ob izviru pod Vršacem, okoli 2000 m n. m. [46°21'32.82" 13°47'48.16«] Leg. & det. Š. 
Novak, 6. 8. 2010. Conf. B. Frajman. & P. Schönswetter. (LJU)
Dvobarvni šaš je arktično alpinska vrsta, ki uspeva na vlažnih tratah in ob izvirih v 
alpinskem pasu (f ischer & al. 2008 ) . Razširjen je cirkumpolarno ( Aiken & al. 1999) in v 
Alpah (Aeschim Ann & al. 2004). V sosednji Avstriji se pojavlja raztreseno v zveznih deželah 
Koroška, Salzburg in na Tirolskem, zlasti v Centralnih Alpah (s uessenguth 1939). Uvrščen je 
med potencialno ogrožene vrste (f ischer & al. 2008).
Njegovo uspevanju v Sloveniji v Julijskih Alpah naj bi bilo dvomljivo, saj ni nobenih 
zanesljivih podatkov o uspevanju pri nas (MarTinČiČ 2007: 818). Prvi je dvobarvni šaš za floro 
Slovenije (takratne Kranjske) navedel f ritsch (1897: 88), nato pa povzel h egi ( 1 908 : 84 ) in 
kasneje s uessenguth (1939: 109). Točni podatki za upoštevanje te vrste v omenjenih virih niso 
znani. V 3. izdaji Fritscheve Excursionsflore (f ritsch 1922: 719), zapisa za Kranjsko ni več!
m Ayer (1952: 346) piše, da se dvobarvni šaš „zelo redko in posamič“ pojavlja v Julijskih 
Alpah; iz njegovih zapiskov za pripravo Seznama praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja 
(na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani) je razvidno, da podatek 
temelji na Paulinovem pripisu „Mangart“ v nekem izvodu Fritschevega določevalnega ključa 
„Excursionsflora“. Wr Aber (1983: 7-8) je predvideval, da je najverjetneje šlo za pomoto 
pri prepisu podatkov iz 1. izdaje Fritschevega določevalnega ključa, kjer je Paulin pripis 
„Mangart Freyer“ zapisal pri vrsti Carex irrigua (Wahlenb.) Sm. ex Hoppe [≡ C. magellanica 
Hladnikia 26: 47-66 (2010)