0&,
>^AND
S~yi64ltce
NO. 59

MHE
J* m—HOM
. • • . - •- "
AM€RICAN iN SPiRIT F0R6IGN EN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 23, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
ligledi m mir so v Prednji Indiji slabi
Britanski zunanji minister Alec Dcuglas-Home je po razgovcrih s predsednikom Pakistana po obisku tam dejal, da izgkdi za hitro pomiritev niso dobri.
Karači, Pak.
tedna je prišel \
— V začetku Pakistan na
Sy@š@wno šahovsko prvenstvo se zašite
12, jraija v Beogradu
AMSTERDAM, Hol. — Mednarodna šahovska zveza je objavila, da se bo boj za svetovno šahovsko prvenstvo v šahu začel 22. junija letos v Beogradu. Tam bo odigranih prvih 12 partij med B. Spasskym, sedanjim svetovnim prvakom, in B. Fisherjem, ameriškim prvakom, ki je dobil
obisk britanski zunanji minister po zmagi nad tekmovalci pravi-Alec Douglas-Home. Po razgovorih s predsednikom Pakistana Zulfikarjem Alijem Bhuttom 3e dejal, da izgledi na skorajšnji nair na polotoku Prednji Indiji, ki obsega Pakistan, Indijo in no-'
Vo državo Bangladeš ter male državice na južnem vznožju Hi-naalaje, ki so. pod varustvom Indije, niso posebno dobri.
"Velika Britanija -je preje ponudila Indiji, Pakistanu in Bangladeš London kot kraj razgo-Vorov za ureditev medsebojnih sporov. Alec Douglas-Home je ^ojsl, da je govor o kraju razgovorov omenjenih treh držav še Prezgoden. Na vprašanje, kaj nhsli, je A.nglež dejal, da čim bolj ne bo prišlo do razgovorov.
l9§a bodo postala sta-išča vseh prizadetih. Pripomnil
‘morale ZDA nekaj
I6) aa bodo reči o tem .
/-lec Douglas-Home je dejal. d Melika Britanija odobrava neposredne razgovore med Indi-°’ Pakistanom in Bangladeš c^rn preje mogoče, nič pa ni po ^edal; če so njegovi razgovori z Ottom in preje z vodniki v aki in New Delhiju kaj vpli-Vali na to.
^ Indija in Bagladeš sta v skup-■‘Zjavi povedali preteklo ne-jo Pakistanu, da mora ta prignati n e o d v i snost Bangladeš, redno bo Indija pustila domov Pakistanske vojne ujetnike. Ko M bl1 Bhutto Pretekli teden v
ra° 80 mu povedali na-vnost, da mora priznati Ban-Madeš, ker edino Prta pot
istanom,	m ^ang
ra epSe Jnica indijske vlade Indi-v andhi, ki je pri volitvah v Zm aVn,e skupščine tako odlično pau®a'a P° vojaški zmagi nad Vnp1'tan°m’ ne kaže posebne n0m- za pomiritev s Pakista-v e j . lemeju dobre volje in Rhinl ‘ ° ^ u š nosti zmagovalca. sv0.; ° to v^i m zato poudarja Kita'- ?Veze navdušenje za — imela c' Pri takem Položaju bo PriložnostetSka ZV6Za 86 d°lg0
s tem bo od-za pomiritev med Pa-Indijo in Bangladeš
he
odnos
mešanja v meddržav-Prednji Indiji in
e v
i nem sosedstvu.
r	"i—77°'-----
a*^&kajšek ponovno
....° “esi 2« Predsednika
Čen,xt Tai- — Generalisimo lj6rih^alsek je bil ponovno izvo-
hika al soglasno za predsed-d Kit-' '
co do merjenja s sedanjim svetovnim prvakom.
Po 12 igrah v Beogradu, zad-vja je predvidena za 18. julij, se bosta Boris Spassky in Bobby Fisher preselila za igranje naslednjih 12 iger v Rejkjavik na Islandiji, kjer bosta prvo igro igrala 6. avgusta.
Če se bo boj končal z 12:12, bo ostal Spassky svetovni prvak, nagrado $138,500 pa si bosta igralca delila. Kdorkoli bo zmagal, bo dobil 72.5/< denarne nagrade in do dobil naslov svetovnega prvaka. Zadnja igra bo igrana 31. avgusta V Rejkjaviku, če bosta seveda igrala vseh 24. Lahko zaključita namreč preje, le bo boj že preje cdločen.
Mož, star 107 let, obsojen na 6 let ječe
VITORIA, Brazil. — Pedro Pereira da Silva je star 107 let, pa je še popolnoma čil, telesno in duševno. Zato ga je sodišče obsodilo na 6 let zapora, ko ga j e spoznalo krivega umora njegovega zeta. Pedro naj bi bil rajel lopove, ki so njegovega zeta ustreliti.
Brazilija ima za stare ljudi predvidene milejše kazni, toda xdnik je dejal, da je bil Pedro Pereira da Siiva pri popolnem telesnem in duševnem zdravju, ko se je zločin zgodil in ko je bil prijet, in stavljen pred sodišče. Kljub temu je odvetnik vložil priziv za oprostitev.
-—----o------
Daljše bivanje za velivno pravico ni potrebno
WASHINGTON, D.C. - Vrhovno zvezno sodišče je odloči-.0, da je nezakonito in proti u-itavi
Prvi krom iz Rodezije izlovorjsn v Ameriki
Po šestih letih so ZDA opustile bojkotiranja Rodezije, ki so jo odredih ZN, in začele cd tam uvažati kro-movo rudo.
BURNSIDE, La. — Pristaniški delavci so v začetku tedna iztovorili 25,000 ton kromove rude, ki jo je pripeljala argentinska ladja Santos Vegas po reki Mississippi do tod. Napovedovali so, da bodo pri tem nastopile težave in sitnosti, ker so črnci izjavili, da tega tovora ne bedo iikladali in ga ne pustili spraviti na obalo.
Črnci so protestirali proti u-vozu kromove rude iz Rodezije, ker da je to v nasprotju s sklepom Združenih narodov o bojkotu Rodezije, dokler se ne u-kloni in prizna črni večini v državi enakost z belo manjšino. Beli Rcdezijci za enkrat to odklanjajo- ZDA so se držale bojkota več let, lani pa je Kongres sklenil, naj začno uvažati iz na-redno-obrambnih razlogov kro-movo rudo zopet iz Rodezije, med tem ko so jo v času bojkota kupovale večji del od Sovjetske zveze, ki pa jo je baje na tajnem dobivala iz Rodezije.
Kromovo rudo so odpeljali v Steubenville v Ohiu, kjer jo bodo predelali v ferokrom, ki ga u-porabljajo za izdelovanje nerjavečega jekla.
Sen, Fnirigfif privifa iisformasijsko agencijo
WASHINGTON, D.C. — Načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora sen. Fulbright se je spravil na Informacijski urad ZDA, ki vodi radijske oddaje “Glasa Amerike” in širi po vsem svetu uradne informacije o ZDA in njihovem delu. Njegov odbor je zahteval od urada dokumente o načrtih dela za prihodnje proračunsko leto.
Direktor urada Frank Shakespeare je prišel pred odbor v podporo proračunskega predloga 200 milijonov dolarjev. Sen. Fulbright je tedaj povedal, da je njegov odbor zahteval načrte za programe za razne države, ki so bili kot podlaga za izdelavo pro računa. Direktorja je svaril, da odbor ne bo odobrjl proračuna za njegov urad, dokler ne bo teh dokumentov dobil. ;
Ta je odgovoril, da je bilo odločeno, da Urad teh dokumentov, ki niso bili še niti “ocenjeni”, na temelju odločitve vlade ne more izročiti. Senatni odbor, oziroma njegov načelnik tega stališča noče sprejeti.
Sen. Fulbright dolži Informacijski urad, da nasprotuje politiki predsednika Nixona “pogajanj namesto soočevanj” napram komunističnim državam.
Senat se zanma m prkngsp Bangladeš
WASHINGTON, D.C. - Senat je v torek odobril resolucijo, v kateri poziva vlado ZDA, naj prizna Bangladeš, bivši Vzhodni Pakistan, kot neodvisno državo. Slična resolucija je bila predložena tudi v Predstavniškem domu, kjer pa še ni bila izglasovana. .
Resolucija izraža samo mne-i nje in razpoloženje Senata, ne veže pa predsednika ZDA.
Kljub vsemu napovedujejo, | da bodo ZDA priznale Bangla-I deš v toku prihodnjega meseca,! ko bodo zaključile novo oceno] položaja v južni in jugovzhodni
Washington z govorom Brežnjeva zadovoljen
WASHINGTON, D.C. — Govor L. Brežnjeva na kongresu delavskih sindjkatar, v katerem je napovedal stvarno in poslovno razpravljanje s predsednikom Nixonom, ko pride v maju ; delavski korak storila v odgo-v Moskvo, je naletel tako v Beli Ivor, sinoči še ni bilo znano, vse-hiši kot v državnem tajništvu na ugoden sprejem.
PREDSTAVNIK! AFL-CI0 ZAPUSTILI PLAČNI ODBOR
Včeraj so rapustili Plačni odbor, ki v okviru nadzorovanja plač in cen ureja plače, predstavniki AFL-CIO G Meany, L W. Abel in F. Smith, predsednik Pri:P avtomobilskih delavcev Woodcock še ni povedal, kaj bo storil, predsednik Unije prevoznega delavstva (Team sters) F. E. Fitzsimmons pa je izjavil, da bo “dela! znotraj sistema”.
WASHINGTON, D.C. -- Vodniki AFL-CIO so včeraj sklenili, da zapustijo Plačni odbor, ker da ta ne “nudi delavstvu nobene poštenosti in enakosti v pravici”. Predsednik AFL-CIO George Meany je dejal, da so v Plačnem odboru, ki je uradno trodelen, sestavlja ga namreč b predstavnikov gospodarstva. 5 predstavnikov, organ iziranega delavstva in 5 predstavnikov splošne javnosti, v glavnem le organi podjetništva in vlade, pri katerih beseda delavskih zastopnikov ni veliko zalegla.
Delavski zastopniki so se že od vsega začetka težko odločili za vstop v ta odbor in bili .ves čas dejansko v njem le “na odpoved”. Ko je Plačni cdbor prehudi teden zmanjšal povišanje plač pristaniškemu delavstvu za nekako četrtino, ker da je bilo “inflatorično”, so Meany, Abel in Smith odbor včeraj po skupnem posvetovanju zapustili.
Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je označil odhod treh delavskih zastopnikov iz Plačnega odbora za ‘‘sabotažo'’ vladinega napora za ustalitev gospodarstva. Kaj bo ta na ta
Tako je R. Ziegler, predsednikov tiskovni tajnik, dejal:	“Mi
smatramo poglede Brežnjeva na splošno za umirjene in pozitivne v pogledu odnosov med ZDA in ZSSR. Zastopnik državnega tajništva Bray je posebej podčrtal “poslovni način” bodočih razgovorov.
Namesto ribe potegnil iz vode 900 let staro skledo
kakor je Ziegler včeraj dejal: “Lahko ste gotovi o enem, program za ustalitev bo nadaljevan, nadaljevano bo nadziranje plač in cen. Predsednik ne bo dovolil, da bi nekaj delavskih vodnikov sabotiralo boj proti inflaciji.”
“Predsednik ZDA ne more dovoliti in ne bo dovolil, da bi kak vodnik, delavski ali podjet i niški, pa naj bo še tako mogočen, postavil sebe nad koristi ameriškega naroda,” je dopolnil svojo izjavo predsednikov ti.
j skovni tajnik Ronald Ziegler!
v , , j v	v i •	. *	GLENDALE, Ariz. — Charlie] Predsednik Plačnega sveta
, f kaka fzava aa krajev-^ Aziji. V Bangladeš je med tem! Betts, 76 let stari domačin, je1 Boldt je dejal, da bo odbor svoje oblasti zahtevajo za vpis v.se vedno velik nered in vlada čei lovit ribe v Roosevelt jezero.| de!
■■/olivni seznam bivanje v kraju1 položaju ni kos.
/ec kot 30 dni.
Doslej so veljali v različnih
j Iz vode je potegnil namesto ribe Zastopnik Mednarodnega Rde- j 900 let staro skledo, izdelek in-čega križa svari, da lahko pride j dijskega lončarja. V premeru državah različni predpisi. Trdi-] do obsežnih nemirov, če svet ne ima 6 palcev in je dobro otirajo, da bo s to odločitvijo Vrhov-1 bo naglo priskočil novi državi nega sodisča lahko volilo letos na pomoč ter ji pomagal obnovi-okoli 5 milijonov ljudi, ki doslej ti prometna sredstva in obrat v le bi mogli.
industrijskih podjetjih.
njena.
Kurator krajevnega muzeja je dejal, da je skleda delo Salado Indijancev iz 11. stoletja.
nadaljeval, dokler ne bo dobil drugega naročila od Sveta za življenjske stroške, ki nadzira celoten načrt boja proti inflaciji v drugem razdobju ustaljevanja narodnega gospodarstva. Druga doba se je začela 15. novembra 1971, ko je poteklo 90 dni zamrznitve cen
in plač, ki jo je odredil predsednik Nixon na temi ju zakona 15. avgusta 1971
Nekateri od delavskih vodnikov se boje, da bo imel odhoc njihovih treh vodilnih predstavnikov iz Plačnega odbora neu-goaen odmev v javnosti. Meany je dejal: “Jaz sem gotov, da nas bodo rabili za grešnega kozla pri polomu njihove politike. Pritožil se je, da vlada ni držala svoje obljube glede delovanja Plačnega odbora. Ta predstavlja po njegovem pretežno gospodarske in politične interese.
“Če naj bo sistem za ustalje vanje plač nadziran od vlade, naj bo to izvajano odprto in jas no. Naj ljudje, ki'vrše to oblast, nosijo polno odgovornost za svoje odločitve brez pročelja delavskega zastopstva in pretveze trodelnosti”, je dejal predsednik AFL-CiO George Meany.
Navedel je vrsto pritožb, ko. zadnjo znižanje poviška plač članom Unije pristaniškega delavstva na zahodni obali za ne kako eno četrtino. Trdil je, da strogo nadzirajo plače, pri tem pa se le malo menijo za naraščanje cen. Predsednik Plačnega odbora Boldt je delo tega branil in opozoril na dejstvo, da sc delavski zastopniki glasovali 36-krat z večino, bili 13 krat v manjšini, 4-krat pa so se glasovanja vzdržali.
Kritiki odhoda Meanvja, Abela in Smitha iz Plačnega odbora trdijo, da so ti bili v njem, dokler je ta delal po njihovih željah in mislih, da pa so. stopili iz njega, ko je ta prvič koristi spiošnosti postavil pred koristi ene od delavskih skupin.
Iz Clevelanda in okolice
Asesment—
Vsa društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Avenue, bodo pobirala asesment jutri, v petek, od 6. do 8. zvečer.
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary in pok. Franka Oblak ter za pok. Mary Sesek ob obletnici njih smrti.
Nov odbor—
Federacija slovenskih narodnih domov ima za 1. 1972 sledeči odbor: predsednik Stanley Poc-kar, podpredsednik Edward Ke-nik, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Emil Martinsek, zapis-nikarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Michael Dancull, nadzorniki Harry Blatnik, Mary Dolšak in Louis Sajovic. Seje jo vsak drugi mesec.
Guv. A. Rockefeller podpira R. Nixona v
prevažanju šolarjev
NEW YORK, N.Y. — Guv. Rockefeller je dejal, da je predlog predsednika Nixona za moratorij v prevažanju šolarjev v zvezi z rasno integracijo po njegovi sodbi “v sedanjih okoliščinah konstruktiven”.
V Indiji štejejo tiare
NEW DELHI, Ind. - Vlada je dala pašteti vse tigre v deželi. KjCr Hctje rti bilo možno, so njihovo število ocenili. Tako so prišli do zaključka, da živi trenut-v Indiji še okoli 2,500 tigrov.
Aimiška podjsija za rgevanje s SovjoSijo
Povprečna višina
Povprečna višina človeka je sedem in pol dolžin njegove glave, trdijo strokovnjaki.
To
tajske republike.
tWolp n-l©gcva Peta zaporedna Če i ev 2a poslovno dobo 6 let. ho Sc^Stal živ>- bo star 90 let, ko čap *"’nto poslovno dobo kon-

V remenski prerok pravi:
haletav 0rna °blačno, mrzlo z Ptegn aniern snega ves dan. ^t®ja t	do 3 palce. Naj-
cettiperatura do 30.
WASHINGTON, D.C. - O-bičajno vojaški vodniki v času proračunske razprave o narodni obrambi poudarjajo vojaško moč nasprotnika, da bi lažje dosegli odobritev vseh svojih predlogov in zahtev, ki niso vedno v skladu z dejanskimi stvarnimi potrebami. Ponovno se je pokazalo, da naša narodna obramba naravnost razmetava denar, ko ga za vse druge potrebe preje primanjkuje kot pa ostaja.
Zato je nekaj nenavadnega, da se oglasi zastopnik o-brambnega tajništva in trdi, da naš morebitni glavni nasprotnik ni tako močan in nevaren, kot smo še nedavno mislili na temelju tega, kar so nam obrambni strokovnjaki
Sovjetska raketna nevarnosi še ne bo pereča
pripovedovali. Do nedavnega so nas svarili, da bodo ZDA še pred koncem desetletja, verjetno celo že v letu ali dveh v resni nevarnosti uničenja z nenadnim splošnim sovjetskim najpadom. Zdaj so objavili novo presojo položaja in nam trdijo, da “sovjetska nevarnost11 ne bo pereča vsaj do konca tega desetletja, morda pa celo dalj.
Novo presojo je razkril pred senatnim odborom za oborožene sile dr. John S. Poster, direktor raziskav in razvoja v obrambnem tajništvu. Ameriška obveščevalna služba je prišla do zaključka, da tri-bombne glave velikih SS-9 raket niso tako točne in u-spešne, kot so sodili. Preje so se bali, da bi mogle te bombe uničiti vsaka po eno ameriško
medcelinsko raketo Minute-man, sedaj sodijo, da te nevarnosti ni.
Dr. J. Foster je dejal, da so Sovjeti morda zaradi tega o-mejili opremljanje SS-9 raket z novimi tribombnimi glavami in postavljanje novih SS-9 raket. Ker Sovjetska zveza od leta 1970 ni izvedla nobenih novih preskusov teh tridelnih glav, so prišli proučevalci položaja do zaključka, da se je Sovjetska zveza odločila doseči sposobnost uničenja večine ameriških raketnih sil z enim udarcem z gradnjo novih popolnejših raket, za katere je že zgrajenih blizu 100 silosov.
Četudi je, kot je dejal Foster, sovj etska nevarnost manjša, je predsednik Nixon še vedno odločen dalje graditi
sistem obrambe proti medcelinskim raketam. V novem proračunu za narodno obrambo je previdenih 1.5 bilijona za nadaljevanje gradnje obrambe za dve oporišči Minu-teman raket, za začetek gradnje obrambe dveh drugih o-porišč in za prip'rave za gradnjo protiraketne obrambe za glavno mesto ZDA Washington.
Izpopolnjevanje o b r a m be proti raketam naj bi na eni strani služilo v pritisk na Sovjetsko zvezo k čimprejšnjemu sporazumu o strateškem orožju, na drugi pa naj bi ZDA omogočilo varovati svoje raketne strateške sile pred nenadnim'napadom, če bo ZSSR svoje raketne sile krepila in se izogibala dogovoru o njihovi omejitvi.
Zastopniki ameriških podjetij se v Moskvj že prizadevajo za vzpostavo poslovnih zvez, ki naj jim omogočijo trgovanje z ZSSR.
MOSKVA, ZSSR. - V prepričanju, da bo obisk predsednika Nixona v Sovjetski zvezi izboljšal odnose med ZDA in ZSSR, je tu že precej zastopnikov ameriških podjetij in družb, ki se trudijo, da bi vzpostavili zveze z odgovornimi sovjetskimi ljudmi in bili tako pripravljeni, ko bi se priložnost ponudila.
Nekateri zastopniki naj bi že
skušali dobiti naročila za kom-j WASHINGTONj D.c. _ genat putorje, ki jih sedaj ni mogoče]
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Na današnji seji konference za končanje vojne v Vietnamu so rdeči odločno zavrnili ameriški predlog po pregledu ujetniških taborišč v Severnem Vietnamu po kaki mednarodni ustanovi.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so v zadnjih 24 urah izvedli skupno 13 napadov na vladne postojanke, pri čemer so imeli zavezniki 40 mrtvih in 49 ranjenih. — Pretekli teden so imele ameriške vojaške sile
v vojaških nastopih 2 mrtva in 12 ranjenih.
LONDON, Vel. Brit. — Po včerajšnjih razgovorih s predsednikom britanske vlade E. Heathom se je predsednik pokrajinske vlade severne Irske Faulkner vrnil domov, da se posvetuje s svojimi tovariši v vladi in parlamentu. Gre za predlog britanske vlade, ki naj bi privedel do končanja državljanske vojne v Severni Irski.
izvoziti v Sovjetsko zvezo, Ker so na listi vojaško važnega materiala. Tako so bili v zadnjih tednih tu zastopniki International Business Machine, Control Data, Honeywell, ITT in drugih.
Sovjetski zastopniki so kazali zanimanje in pripravljenost nakupov posebno na področju komputorjev. kjer so ZDA precej daleč pred ZSSR..
Rekordni pridelek
RALEIGH, S.C. — Leta 1955 je pridelek zemeljskih oreškov) v ZDA porastel za 11'/, in jej znašal 1,057 funtov na aker. |
je včeraj s 84:8 glasovom odobril ustavno dopolnilo o enakosti spolov. Jedro dopolnila pravi: Enakosti pravic po zakonu ni mogoče odreči ali prikrajšati na temiju spela. Predlog mora potrditi dve tretjini držav (38), prodno ho postal zakon dežele. Kot prva država so ga odobrili Havaji.
BELFAST, S. Ir. — Izredno močna bomba, naložena na ukradenem tovornjaku, je eksplodirala včeraj pred naj-večjim hotelom in glavno železniško postajo mesta. Eksplozija je napravila veliko škodo, pa ranila tudi 70 ljudi.
£lk j /iMEitlSiA DOMOVilM
S l
OJ miS005U^^-|3E^m
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
• National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 59 Thursday, March 23, 1972
Grčija igra važno vlogo v , obrambi Sredozemlja v NATO
Grčija je južna soseda Jugoslavije in vzdržuje z njo kar dobre sosedske odnose, kot je bilo to v letih pred drugo svetovno vojno. V drugi svetovni vojni in posebno po njej se Beograd in Atene niso posebno lepo gledale. Grška vlada se je tedaj borila za obstoj z rdečo gverilo, Jugoslavija pa je to gverilo podpirala. Šele po sporu s Stalinom, ko je bila Jugoslavija junija 1948 pognana iz Kominforme, je Beograd prenehal podpirati grško rdečo gverilo, ki je morala kmalu nato klecniti.
Od tedaj so se odnosi med obema sosednjima državama začeli spet izboljševati in prišlo je celo tako daleč, da so Jugoslavija, Grčija in Turčija sklenile Balkansko zvezo. Ta je ostala kasneje le na papirju, ko se Beograd po pomiritvi z Moskvo v času Hruščeva ni čutil več ogroženega.
Grčija se je čutila in se še vedno čuti ogroženo od Sovjetske zveze in njenih satelitov, v prvi vrsti Bolgarije, ki ne more pozabiti Grkom, da so jo skupaj s Srbi in Turki pomagali oropati sadov zmage v prvi balkanski vojni, pa ji nato po prvi svetovni vojni vzeli še Dedeagač, edino bolgarsko pristanišče ob Egejskem morju.
Izpstavljeni položaj Grčije na južnem delu Balkana s tremi sosedi, v katerih je povsod zavladal v drugi svetovni vojni komunizem, je to pripravil do spoznanja, da mora v NATO, če se hoče počutiti, kolikor toliko varno. Tako se je tej obrambni zvezi dejansko priključila in predstavlja skupaj s Turčijo njeno skrajno evropsko desno krilo.
Grčija se je zapletla v spor z Veliko Britanijo, ko je prišlo na otoku Cipru do upora z zahtevo po neodvisnosti in združitvi z Grčijo. London je končno Cipru priznal neodvisnosti, pa mu poskrbel tudi ustavo, ki naj bi jamčila za njegov mirni razvoj. Ustava je ščitila kulturno samoupravo turške narodne manjšine na otoku. Prav to je privedlo do enostave odpovedi ustave od strani predsednika, pravoslavnega nadškofa Makariosa.
Razveljavitev ustave je sprožila državljansko vojno, ki so jo prišle na otok spomladi 1964 mirit čete Združenih narodov. Spor med Grki in Turki na Cipru je bil nekajkra-ti tako zaostren, da je vse kazalo, da bo prišlo do oboroženega spopada med Grčijo in Turčijo, ki sta sicer obe članici NATO. Bilo je treba veliko napora in posredovanja, da so se duhovi malo umirili. Med tem je Grčija dobila vojaško vlado, ki je prišla do zaključka, da ciperski spor nikomur ne koristi, ne Grčiji in ne Turčiji. Začela se je razgo-varjati s turško vlado in zdi se, da je bilo pri tem doseženih nekaj predlogov, ki bi bili sprejemljivi tako Atenam kot Ankari. Ti predlogi niso sprejemljivi predsedniku Ci-perske republike Makariju. On je preje zagovarjal združitev Cipra z Grčijo, pa je postopno spoznal, da bi v takem slučaju bilo njegove slave in oblasti kmalu konec. Tako se je na tihem odločil proti združitvi in to pot tudi dosledno hodi, četudi javno združitev podpira.
Tako je prišlo v zadnjih mesecih do ostrega spora med Ciprom in Grčijo, boljše med vlado v Atenah in vlado v Nikoziji. Atene hočejo po vsem sodeč spraviti Makarija z vodstva Ciprske republike in nato skleniti o tej sporazum s Turčijo.
Sporazum Grčije in Turčije bi naj odstranil razpoko v južnem krilu NATO in tega prav za prav s pomiritvijo Cipra okrepil, ker bi bil Ciper pod nekakim tihim nadzorom Aten in Ankare ter vozel njune povezave tudi na vojaškem polju. Ciper bi bil v takem slučaju varno oporišče NATO.
Sredozemsko morje je bilo do pred nekaj leti pod popolnim nadzorom .ameriške Šeste flote z njenimi oporišči v južni Italiji, Španiji in na Malti. V zadnjih letih so poslali v Sredozemsko morje svoje vojne ladje Sovjeti in dobili za nre oporišče v pristaniščih Egipta in Sirije, radi pa bi jih dobili tudi v Alžiriji.
Nemiri na Cipru so onemogočili šesti floti rabo ciprskih pristanišč, Malta se kuja od lanskega junija, položaj v Italiji pa tudi ni ravno rožnat. Komunistična partija je močna, močnejša kot kjerkoli drugod v svobodnem svetu, med tem ko se demokratične stranke med seboj tarejo in prepirajo, pa še notranje razpadajo v skupine in skupinice.
Grčija ima med tem trdno vojaško vlado, ki ve, kaj hoče. To seveda demokratičnim vladam ni po volji, pa se morajo s položajem sprijazniti, ker jim pač nič drugega ne kaže. Posebno Norveška in Danska sta na zasedanjih NATO ponovno nastopili proti vojaški “diktaturi” v Atenah. Washington je Grčiji začasno ustavil večji del vojaške pomoči, pa zdaj večji del obnovil.
Združene države so se med tem sporazumele z Grčijo o Pireju, pristanišču Aten, kot ameriškem “domačem pristanišču” za leta'onosilke Šeste flote. V kolikor bo ta dogovor izveden, bo živelo v Pireju okoli 10,000 Američanov, Grčija bo tako še tesneje povezana z NATO in prav posebno z ZDA. Zagovornikom nasprotnikov sedanje grške
vlade to ne gre v račun in poskušajo na vse načine izvedbo sporazuma preprečiti, ker da bi “pomenil moralno podporo ZDA grški vojaški diktaturi”. Vodniki vojne mornarice ZDA dajejo pri tem prednost skupni obrambi svobodnega sveta in pravijo, da morajo sodelovati pač s tisto vlado v Grčiji, ki je trenutno tam na oblasti.
Ko se je Grčija pomirila s Turčijo in pristala na ožje sodelovanje z-ZDA, se je pomirila tudi s svojimi sosedi na severu. Vzpostavila je sosedske odnose z Albanijo, izboljšala te z Jugoslavijo in tudi z Bolgarijo. Grški zunanji minister Palamas je nedavno dejal, da se je položaj na Balkanu izboljšal za 100%.
Temeljna žarišča sporov so med tem ostala, le začasno jih je prekril pepel in v Atenah, Ankari, pa tudi v Beogradu in Sofiji bodo morali biti previdni, da zopet ne vzplam-re ognji sovraštva, ki ga na Balkanu ni nikdar manjkalo.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth, Minn. — Pomlad bo že skoro tu. Tako nam povedo tiskane napovedi v koledarjih in pratikah. Na papir se da seveda vse napisati, naslikati in natiskati. Drugače pa nam tu v severnih krajih pihajo v -nosove in nas cukajo za ušesa severne sa-
in več! To da kar nekaj misliti: Pravimo, da so in da imamo “zdravila” za vse — ali res? Ali ne lažemo pri tem sami sebi?! In da je tako, kakor je, bodimo odkriti, je krivda nekaj nas vseh . .. Nekateri velike, nekateri male drobce odgovornosti
“V tem slučaju umaknem moj predlog.”
Tedaj je vstal drugi:
“Tovariša! Poznam podjetje, tam je v železni omari deset milijonov ...”
“In kako bomo odprli omaro?”
“No, kakor zmerom:	kislina
acetilen, elektrika, avtomatični vij aki.”
“In kje naj vzamemo te priprave?”
“Prej smo kupovali vse v Londonu . ..”
“No pomisli sam, koliko bo to stalo, če se eden od nas pelje v London, nakupi priprave pri stanju današnje valute, carina in transport? Po moji sodbi bi zneslo to 3 milijone in če je v
Tambiirasi zopet nastopijo
omari le 5 milijonov, recimo, 10 raši Duquesne univerze iz Pitts-
CLEVELAND, O. — Tambu- stopil Michael Klanac iz Parma
je, ki ijh proti nam pošiljajo imamo pri tem vsi. Naj večje ti-škrati, ki se skrivajo tam okrog sti, ki radi koristolovstva vodijo Severnega tečaja nad Aljasko in promet vsega tega, mi drugi pa, Kanado. Da, zimski škrati imajo ki to slepo podpiramo, da to na-svoje “piknike” tam gori vse tja rašča in napreduje naprej, in včasih še preje od sv. Nikola- * ŽIVIMO V ČASIH, ko čuje-ja pa do sv. Jurija. Neki rek mo dan za dnem, kako obratu-pravi, da Nikolaj jih v svojih jejo razni prefrigani prevaran-dneh prebudi, Jurij jim pa po-j ti tu in tam. Varajo ljudi s tem m rdi pod petami podkuri in ko in onim. Včasih tako spretno, da j m postanejo tla prevroča, jo tisti, katere varajo, mislijo, da cdkurijo tja za hribe in gore imajo opravke'z najboljšimi povedno mrzlega severa. To pove, štenjakoviči.
da vsak svetnik ima svoje postave in paragrafe, jih uporablja in še po njih ravna. So pač postenj akoviči! Zgleda, da so daleč pred našimi sodniki vseh vrst in sarž in vse, kar slednji predpisujejo nepokornemu svetu, točno odmerijo, vse bolj točno kakor pa naši sodniki raznim lopovom in mafistom.
Upajmo, da bodo enkrat tudi pri nas po naši širni deželi imele postave in njeni paragrafi več besede in odločanja. '
* KAKŠNI SMO? - sem sam sebe vpraševal, ko sem pred kratkim bral poročilo urada FDA, ki ima nadzorstvo nad razpečavanjem živil in raznih lekov in zdravil, ki so prosta, to je, da ni treba za nje ljudem, ki jih kupujejo, imeti od zdravnikov predpisane recepte. Takih zdravil in lekov je na tisoče vseh vrst. Narejena so večinoma tako, da največ “ne pomagajo in ne škodijo”. Oglašajo jih pa glasno na vsa usta in drago prodajajo. Tisti, ki jih izdelujejo in postavljajo na trg, pa žanjejo dobičke, ker pomanjkanja ne trpe, jim trebuščki rastejo, do-.bičkov so veseli kakor škorci na drevesih, s katerih opazujejo, kako kje jagode zore in veselo godejo:
.. .le rdečite se, da boste bolj sladke, da boste po naših grlih bolj sladko drsele .. .
Od ene strani, od strani šaljivcev se da na vse to gledati zabavno. Od druge strani, ki pa prikazuje, da ljudje za taka zdravila potrošijo milijone, če ne celo bilijone, je pa to kisla zadeva. Poštena raven pri tem bi morala biti: kar kdo prodaja za gotove namene, bi moralo biti tako, kakor se oglaša in opisuje.
Te zadeve zdaj preiskujejo. Bodo preiskave kaj odkrile? Nekaj bodo. Bodo obračunali z njimi, ki so v te zadeve zaplete-
Za tiste, ki so po naravi nagnjeni k takim "čednostim11, so zlasti poročila v slikah na televiziji, kakor tudi v tisku, kar neki poučevalni tečaji, kako se lahko pride do “imetij”, za katere ni treba nič doprimašati in žrtvovati na načine, kakor uči poštenost. Treba je le biti zloben in brezsrčen, neusmiljen, pa gre še vse bolj kakor med zverinami. Zlobnih ljudi je mnogo. Zgleda, da se jih svet ne more znebiti. To pričajo razni dogodki dan za dnem.
Dogodki v starih časih in zapiski o njih povedo marsikaj. Kaj? Da brez hudobnežev in lopovov človeški rod ni bil nikdar. V vsakem času so in tako tudi v sedanjih časih obratujejo hudobneži in lopovi. V vsakem času po svoje.
O tem je objavil pred več desetletji zanimivo črtico o lopovih in špekulantih ruski pisatelj Arkadij Averčenko pod naslovom:	“Zakaj je toliko špeku-
lantov?”
Takole se glasi:
“Na samotnem obrežju, pod visoko skalo, so sedeli trije ljudje; ozirali so se na vse strani, potem je dejal najstarejši: “V imenu zločinstva otvarjam
zveze, smo se zbrali, da osnujemo družbo za vršitev tatvin in lopovščin. Ali pa ste se od zadnjega našega sestanka odločili za pošteno življenje?”
“Kaj vendar misliš!” sta očitajoče vzkliknila oba tovariša. “Bila sva lopova in umrla bova kot lopova!”
“Dobro mi dene, da imam tako značajne lopove!” je dejal predsednik z gotovim zadoščenjem.
“Posebno, če ima predsedstvo take lopove, kakor so ti...” je zamrmral eden drugih dveh.
“Gospoda! Nismo se zbrali, da se obsipavamo med seboj s poni tako, kakor ni prav? Bomo vi- kloni. Preidimo k stvari! Kaj mi deli, treba je počakati.	I predlagata?”
današnjo sejo. Mi, stalni gostje
jetnišnice, častni člani tatinske J lopovov in toliko špekulantov.”
milijonov, vendar ne soglašam, da bi se mi obetal le 10-odstot-ni dobiček!”
“Kaj bo torej predsednik predlagal?”
“Predlaigam ponarejenja bankovcev po pol rubljev. Prvič so modri, enobarvni, potem risba ni komplicirana in tretjič ...” “Kaj potrebujemo v ta namen?”
“Ploščico za graviranje, kislino, barvo, papir in stiskalnico za tisk!”
“In koliko takih ponarejenih bankovcev lahko napravimo v enem mesecu?”
“10,000.”
Lopov je vzel svinčnik in pričel računati. “Ali veste, koliko bi stal en bankovec?” -Ostala lopova sta odmajala z glavo, da ne vesta.
“Hm — da. En bankovec za pet rubljev bi stal 820 rubljev.
“Kako pa potem vlada lahko tiska?”
“Lepa dežela!” je dejal predsednik. Kakoršnokoli lopovščino si izmisliš — se ne izplača!” “Kaj pa,” je dejal najmlajši, “če bi nakupili par zabojev ma-nufakturnega blaga, ga skrivaj kje shranili, počakali nekaj časa in potem prodali?”
“Kaj bi imeli od tega?”
“No, medtem bodo cene poskočile in zaslužili bomo lepe denarje.”
“Pa kaka lopovščina je to?” “Nobena, toda stvar, ki nese.” “Čakaj ... Kaj smo lopovi ali nismo? Za nas niso primerni taki posli.”
“Zakaj ne?”
“Če izve gospodarska policija za našo skrivno zalogo? Kaj bo storila?”
“Nič!”
“No, vidiš! To se ne spodobi! Jaz nisem vajen takih afer!” “Moj Bog!” je vzkliknil predsednik in se prijel za glavo. “Kako globoko smo padli, da se moramo že mi pečati s takimi mislimi in šli so v mesto ter pri čeli nakupovati blago ...”
— Tisti, ki je objavil to črtico, poudari: “Zdaj veste, dragi bralci, zakaj je danes tako malo
burgha, najodličnejši predstavniki slovanskih pesmi in plesov v Ameriki, bedo zopet prišli v Cleveland in nastopili v Public Music Hall v nedeljo, 26. marca 1972, ob treh popoldne.
To bo že 33. clevelandski nastop, katere sponzorira društvo Žumberak št. 859 Hrvatske bratske zajednice v Ameriki.
Tamburaši bodo letos nastopili s popolnoma novim sporedom
Heights.
Skupina šteje 32 članov in članic, visoko izobraženih kulturnih delavcev, ki so pravi mojstri na svojih tamburicah. Letos bodo nastopili z živahnimi hrvaškim, srbskimi, slovenskimi, macedonskimi, romunskimi, bolgarskimi, madžarskimi in ruskimi plesi, v več kot 500 izvirnih narodnih nošah.
Vstopnice so v predprodaji * * * * v vseh Burrows trgovinah, poseb-
in predstavili kulturo slovanskih J na vstopnina za študente samo narodov po svetu. Prvič bo na- 1 dolar.	M.
lo važna zadeva, kajti kadar gre za upokojence, ni nikdar denarja, za nesmiselno vietnamsko vojno ga je pa zmeraj dovolj. Apeliramo, da tudi ostali klubi, društva in posamezniki pošljejo resolucije ali navadne karte s par stavki na svoje poslance v kongresu.
Kot smo že. poročali, je seja Federacije sklenila, da preskrbi prošnje (applications) glede znižanja davkov Homestead Exemption. Znižanja bodo deležni vsi hišni posestniki, stari nad 65 let, z manj kot $8,000 dohodkov.
Omenjene prošnje smo sedaj prejeli in so na razpolago članom pri clevelandskih klubih. Pri našem klubu so jih mnogi že dobili na marčevi seji, ostali naj pa pridejo ponje na sejo, 6. aprila in 4. maja, kajti, izpolnjene morajo biti do 5. junija. Ker so zelo. enostavne, jih lahko izpolni vsak sam. Na prošli seji je bil navzoč okrajni nadzornik Geo Voinovich, ki je poljudno raztolmačil vsebino prošenj in odgovarjal na stavljena vprašanja.
Naš Klub je že prekoračil
naš prevzvišeni škof javno v časopisju distanciral od spisa 9-župnika Wilhelma Mucherja in je ustmeno in pismeno posvaril avto'rja. Zelo bridko je prevzvi-šenemu, da so spisi navedenega duhovnika povzročili nemir med Slovenci in Nemci.
Ta zadeva pa se bo še naprej obravnavala.
Kirchner, generalni vikar
Obilo delovnih mest
WASHINGTON, D.C. - Pre' bivalstvo ZDA je v letih 19^ do 1953 porastlo za 22%, števil0 delovnih mest pa je v deželi istočasno porastlo za 35%.
/Z NAŠIH VRST
Lorain, O. — Spoštovano °' redništvo! Priloženo pošiljaIfl denarno nakaznico za obnov0 naročnine, ostanek pa za tisk°v' ni sklad Ameriške Domovine.
Z listom -sem zelo ‘zadovolj611'
Bog daj, da bi še dolgo prihaj
ial
število 700. Sicer jih precej u- med naš narod tukaj in po vsefl1 j mre, toda novopristopli jih več svetu.
kot nadomestijo. Značilno je, da^ Lepe pozdrave vsem skupki' so lani umirali moški, letos so pa začele ženske in moški ‘štraj-kajo’. Sicer je predsednik Stokel
Ne samo, kar sem omenil, takih zadev je dan za dnem več in več. Preiskave, odkod prihaja več in več raznih opojnih praškov in drugega, kar je prepovedano prodajati, objavljajo več in več takih novic. Preiskuje se, razpečavanja pa naraščajo. fe zadeve so nekake čudne “bolezni” v naši družbi. Govo-
Tedaj je stal manjši lopov in rekel:
“Vem, da se zdaj kar trgajo za surovo maslo na trgu. Kaj, če bi' ponarejevali surovo maslo?”
“Kako bi ga ponarejali?”
“Z margarino, rumeno barvo in lojem.”
Predsednik se je smehljal.
“Kaj je mojemu cenjemu to-
če bi Averčenko še živel danes, bi drugače poudaril. Sigurno bi se poslužil ugotovitve tistega starolaškega popa, ki je pojasnjeval, odkod so se pojavili novi lopovi. Ostala je med nami neka vražica in nam naredila nove lopove. Molimo in prosimo Boga, da nas reši te nadlo-Se-	Andrejček
------o-----
Oelovaaje eiiclidsklh upokojencev
EUCLID, O. — Večerja in ples Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu 13. februarja je bila velik uspeh. Vstopnic za večerjo je bilo prodanih 590, za sam ples pa nad 100. Tudi gmotni u-speh je bil lep, kljub nizki ceni vstopnic, kajti prebitka je bilo nad $700.
apeliral na navzoče, naj letos nihče ne umre, ker je prestopno leto, toda ga nekateri nočejo poslušati.
Letni piknik našega kluba se bo vršil v sredo, 12. julija, na farmi SNPJ, veselica in večerja pa 10. februarja 1973, za kar smo najeli epe dvorani. Glede letošnjih izletov pa še ni nič določenega.
Frank Česen, por.
Odgovor iz Celovca
BUENOS AIRES, Arg. - Z lanske osrednje proslave slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave je bila poslana med drugim celovškemu škofu protestna spomenica s podpisi 191 funkcionarjev slovenske protikomunistične' emigracije v Argentini. Dne 6. marca tl. je prišel ,z navadno pošto iz Celovca na omenjeno protestno spomenico odgovor, datiran s 27. januarjem tl. in naslovljen na Pavla Fajdiga, predsednika pripravljalnega odbora za proslavo narodnega praznika, ki je podpisal in poslal spremno pismo k omenjeni protestni spo-
vsem
Vaš
John Mram°r
Cleveland, O. —- Spoštoval-Kot Vam je že znano, sva se nedavno vrnila iz sončne FI01’** de, kjer sva tudi letos preživ6^ mrzle, zimske mesece.
Morava reči, da je Florida Ie pa dežela, je pa bolj žalostno ir‘ dolgočasno tam, nobenega petja’ še manj godbe.
Kar rada sva se vrnila doibov
v Cleveland, kjer imava vd^0 dobrih prijateljev in znanc°v' Tem se prav lepo zahvaljuj6^’ ker so nama pridno pisali io 113 ma poročali vesele in žalost clevelandske novice.
Zahvaljujeva pa se tudi n£^e mu slovenskemu listu Ameriš Domovini odnosno upravi, Vi J nama redno pošiljala list v U0 rido. Vesela sva ga bila in za^ darujeva za tiskovni sklad Vsem prav lep slovenski P° zdrav!
Frank in Rose Ruper
rimo o njih, pravimo, da jih pre-' varišu znano, da sta loj in barva iskujemo, jih je pa vsak dan več dražja °d masla?”
Na prošli seji je članstvo spre-.
jelo resolucijo v podporo zakon- %enicL Odgovor iz Celovca se skemu predlogu senatorja Wil-bura Millsa za 20% povišanje socialne zaščite. Resolucija je bila poslana obema zveznima senatorjema in vsem 24 kongres-
glasi:
P. F. R. L. Falcon 4158 Buenos Aires, Argentina
Na Vaše pismo od dne 13. no-
nikom v državi Ohio. To je ze- vembra 1971 sporočamo, da se je
d°'
z«'
Toronto, Ont. — Spoštova0^ Pošiljam Vam bančno nakaz11 ^ co za obnovo celoletne naro0®1 ne.
S časopisom smo zelo za1 voljni, nad poštno dostavo Pa lo razočarani. Ali je kaj tak°£ sploh mogoče? Nekatere ke izostanejo po več dni, P°te _ pa pridejo, ko smo med tem Pr^ jeli že novejše izdaje. Kaj ^ vzrok temu? Mislim, da p°v'rS nost in zanikmost pošte.
Vas lepo pozdravlja
Josef Kolenk0
F. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
Matic je hotel še več izpraše-vati, ali zdelo se mu je, da ga vsi opazujejo, zato je poklical in plačal ter odšel z drugimi vred. Jerneju je ponudil voz.
Ko sta prišla pred hišo, je tamkaj stal župnik in se pogovarjal z županom.
‘'Jernej!” je vzkliknil župnik vesel in mu podal roko. “Bog te sprejmi!”
Jernej je počil s petami in
salutiral.
“Ali greš domov? Ranjen? Sedi k meni, jaz te popeljem.”
Matic se je župniku od daleč °dkril, ko je slišal povabilo, in Se naglo sam odpeljal. Župnik Pa je posadil Jerneja na desno, nau dal smotko in velel pognati.
Potoma ga je izpraševal o dogodkih na bojišču in Jernej je kR dokaj bolj skromen kot v
krčmi.
‘Takole je po pravici: Saj nihče nič ne ve, kako je pravzaprav. Tam naprej, tu nazaj, tu nartvi, tam mrtvi, enkrat stradaš, enkrat si presit. Saj smo vsi kot ponoreli.”
“Bog se nas usmili,” je vzdih-nil župnik.
“Pa samo ta,” je hitro popri-Jol Jernej. “Ce ta tam gori ne Poprime, ne vem, kaj bo. Zoper dva, ne rečem; zoper deset je težko.”
Nato je Jernej povedal o organistu in o Matiju. “O drugih pa nič ne vem,” je dostavil pravično.
Prišla sta pred Matjažev dom. Jernej je izstopil in spet salutiral.
Župnik je bil potrt. Mislil je na organistovo družinico in na njegovo orglanje ob mobilizaciji.
“Slutil je. Duša vendarle sluti prihodnje reči.”
In mislil je na Golobovo Francko.
“Same nesreče! Če se ne bliža sam sodni dan.”
Tako se je zatopil v žalost, da ni opazil Goloba, ki je šel po cesti pred njim.
“Golob,” je rekel hlapec in pokazal z bičem po cesti in tako opozoril župnika.
“Ustavi,” mu je velel in povabil ključarja Goloba, naj prisede.
“Ali ste slišali? Jernej, ki se je vrnil iz Galicije ranjen, mi je pravil, da je Matija padel.”
Golobu je šinila rdečica v lice.
“Tako,” je rekel hladno.
“Kaj pa bo s Francko?”
Golob je pobledel in pogledal čez polje:
“Kar si je skuhala, naj pa sne.”
“Ne tako, oče Golob,” je začel župnik. “Saj je hudega že tako dovolj, nikar si še sami ne pri-kladajmo!”
“Jaz tudi tako pravim,” je potrdil Golob in gledal v hlapčev hrbet. “Desetkrat rajši bi bil do tal pogorel, kot to sramoto, kakor mi jo je napravila ta deklina.”
“Žalostno je, hudo je, ali kaj, vaša je in jaz bi želel, da je ne gonite od hiše. Nazaj naj pride.”
“Nak!” je kakor odsekal Golob'
Župnik je pomolčal.
“Ne vem, če imate prav. Poglejte: kaznovana je že. Prav, za greh je pokora. Če pride Matija nazaj—”
“Saj je padel, ste rekli,” ga je hitro ustavil Golob.
“Pravi Jernej. Gotovo le še ni. Morda je bil samo ranjen. Torej če pride nazaj, jo vzame, kajne? In vendar ne bo hodil v
ctj
^Sodetr
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUETi U. 60434
Since 1914 ...
* • ■ the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated the service of the Catholic home, family and community. Nor half-a-century your Society has offered the finest in durance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
■khe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually doited in fraternal dedication to the Floly Family of Jesus, ^Mry and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
N Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
Scholarships for young women aspiring to become nuns. Additional scholarships for needy boys and girls.
Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
k- Bowling, baskeiball and little league baseball.
'■ Social activities.
^ Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer*
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ....:........... Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D.
tujo hišo ponjo! Če je pa res! padel ali če pade—vas mora pač boleti, da bi se vaša klatila po svetu.”
“Kar sem rekel, sem rekel. Le pustiva to reč, sicer vam koj z voza skočim.”
Župnika je grabila Golobova trma in molčala sta do doma. Tamkaj pred župniščem mu je še enkrat omenil:
“Lahko noč,” je rekel Golob in naglo odšel.
Župniku pa se ni ta večer nič kaj prav ljubilo večerjati,
XII
Občinski sluga Petrin je okli-ceval z vzvišenega mesta pred cerkvijo med dolgo vrsto razglasov, ki so jih ljudje korenito malo razumeli, tudi oklic, da je pri županu razpoložen seznam izgub. “To se pravi,” je tolmačil, “kdor pade ali je ranjen ali pa bolan, ga natisnejo. In če vam je kaj do tega, da zveste o svojih ljudeh, če so še živi, pridite pogledat k županu. Tam vse vemo.”
In zares je romalo popoldne vse polno ljudi k županu, da je bila gneča v hiši. Petrin je sedel za mizo, si popravljal debelo okovane naočnike in se ubijal z branjen ogrskih, poljskih in drugih tujih imen. Po dolgem pa je vendar izsledil Matija, organista in Jančarja. Ljudje so bili preplašeni. V majhnih gručah so se razkropili na vse kraje. Za organistovo ženo je drobilo pet otrok, šesto dete je imela v naročju in je jokalo, ko je jokala mati. Ljudje so jo milo-vali, ko so bili med seboj; ko so jo srečevali, ni imel nihče prave besede, da bi jo potolažil. “Svet se podira!” — “Sodni dan ni daleč.” — “Bog nam preloži!”
Tako so vzdihovali ljudje in širili vest po fari, da se je zvedela tudi v župnišču in dvignila župnika. Segel je po palici in poklical mladega prepeličarjaza Šrapnela ga je nazval, ko je poizkušal biti izviren — ter se napotil k županu. Potoma so ga ljudje ustavljali, mu ponavljali, kar so povedali že tolikokrat, in on je bil neroden v besedi, kot je bil vselej, kadar bi bil moral tolažiti v tem času, ko sam ni tolažbe vedel.
Župan ga je sprejel na pragu: “Tri smo že izgubili. Če pojde tako naprej, bomo ob vse.” “Kar ne morem verjeti,” je odkimaval župnik in požvižgal Šrapnelu, ki je izvohal vse kote
SLOVENSKE
RADIJSKE
ODDAJE
WXEN 106.5 FM Tony Petkovšek Ponedeljek 1-2 pop. torek 1-2.30 pop. sreda 1-2 pop. četrtek 1-2.30 pop. petek 1-2 pop. sobota 12-1.30 pop.
7-8 zvečer
Bob Lube
četrtek 3. pop.
|	Martin Antončič
nedelja 10-10.30 dop.
Milan in Barbara Pavlovčič od ponedeljka do sobote 6-7 zvečer
nedelja 11.30 - 12.30 pop.
ji WLYT 92 FM
Marjan Kavčič
nedelja 8-11 zvečer
i	Kenny Bass
nedelja 8.30 dop.
WZAK 93.1 FM Cecilia Valenčič četrtek 10-11 zvečer petek 5-5.30 zvečer 12-1 zjutraj
Jane Debevec nedelja 11.30-12.30 zvečer
WBKC 1590 AM, Chardon, O. Kenny Bass 12-1 pop.
WAQI 1600 AM Bob Bilicic Petek 1-1.15 pop. nedelja 12-1 pop.
in
GO
Kupujte v mestu od ponedeljka do petka od 10. dop. do 7. zvečer, v podružnicah od 10. dop. do 9.30 zvečer.
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
Prodaja! Moških denim “jeans” razkošno kosmatenih in slovitega izdelka
Ameriški št. 1 sloviti in oglaševani izdelovalec hlač Če perfektne $8.50 do $10
Kuvajt in v Savdijo. V zadnji uživa kralj Husein precej simpatij in podpore. Savdski kralj Fejsal ga doslej še ni pustu na cedilu. Arafat bo o položaju šel razpravljat tudi v Kairo, kjer je eedež Arabske federacije.
MALI OGLASI
NOVE HIŠE V EUCLIDU
pri E. 240 cesti, zidane ranč, 3 spalnice, dvojna prizidana garaža, v celoti podkletene. Pripravljene za takojšnje lastništvo.
E. 250 — Euclid
j nova zidana ranč, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, vgrajene priprave, plinski sežigalnik.
Na Russell Drive
pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500.
Zidani krasni duplex v Euclidu 6-6 šest let star
kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko posebnosti.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(60)
4.99
Iščeta stanovanje
Zakonca, srednjih let, iščeta 3 do 4-sobno stanovanje z garažo, v Euclidu ali pa v bližini E. 185 St. za mesec junij.
Kličite 261-3722
(60)
House For Sale
Euclid: bungalow, 4 bedrooms, 2 full baths, family room, paneled living room, IVa car garage, $20’s, owner 731-6963.
-(60)
Senzacioralna nabava ameriških najbolj zahtevanih jeans: iz kosmatenega bombažastega denima! To so navzdol širjene hlače, v katerih Amerika danes živi - takoj boste prepoznali slovito, oglaševano znamko! KROJ A: Novi odstopajoči, zarezani žepi, spodaj razširjene hlače, v olivno zeleni ali gorčični barvi. KROJ B: Delovne hlače, spredaj veliki žepi, gladko' piaposlave hlačnice, v modri, rjavi, gorčični, olivni ali češpljevi barvi.
KROJ C: Hlače zlatega Zapada: plapolave v slovitem zahodnem kroju. Svetlo modre, motno rožnate ali kamelaste barve.
Velikosti 23 do 38, notranji šivi 29 do 34. Kroji za može in mladeniče! Moški budžetni oddelek. V vseh 7 trgovinah.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila. Kličite 241-3070 kadarkoli; Lorain 233-6141, Elyria 322-630-1
Euclid Beverly Hills
Zidan bungalow, 3-4 spalnice, preproge, obložena rekreacijska soba, aluminijasta obloga, zaprta cesta, v višjih 20h. Za sestanek kličite 692-0622.
-(59)
V najem
Na novo dekorirano 4-sobno stanovanje s kopalnico in fur-nezom se odda na 6013 Bonna Ave. Vprašajte na 6011 Bonna Avenue ali kličite 442-2009.
(60)
in bil povsod, kjer ga ni bilo treba. Nato je odšel z županom v pisarno. Potoma se je ozrl v gostilniško sobo.
“Nimamo kaj gostov,” ga je naglo opazil župan. “Vse se je razšlo, ljudstvo je potrto.”
Nato je župan razgrnil nekaj številk seznama izgub in mu pokazal najbolj posvaljkano, kjer so bila z rdečim podčrtana imena padlih domačinov. Župnik je gledal, bral, bral na naslovni plati drobno tiskane pripombe: Za popolnost in pravilnost sez-namkov izgub ne prevzema vojno ministrstvo nikakršne odgovornosti.
“Župan, poglejte,” je rekel župnik in prebral na glas še enkrat to opazko.
“No, no,” je pomahal župan z roko, “le nikar. To je za tolažbo, kaj slabega bo vselej res. Posebno, ko so bili vsi trije taki, o:a jih je pogodu škoda. Če bi bilo, postavim, tiskano, da je padel Pičolinov Šimek, tisti razbojnik in pijanec, vse fare pokora, zastavim konja, da bi ne bilo res. Tako pa je.”
Župnik je molčal in bral še nekaj časa razna imena, nato odrinil liste in pogledal vprašujoče župana.
“Premišljujete, kajne, kaj bo z organistovko. Ta je še najbolj reva.”
(Dalje prihodnjič)
------o------
Indijske čete so se vrnile v Bangladeš?
DAKA, Beng. — Zahodni očividci tu poročajo, da so se indijske čete komaj en teden po svo-' jem uradnem odhodu iz Bangladeš vrnile v to, da pomagajo u-krotiti upornike v okolici Chit-tagonga.
Trdijo, da so prišle v Bangla-
deš enote dveh batalijonov 57. divizije z indijskega mesta A-gartala 16 marca. Glavni stan so namestile v Cox bazarju kakih 60 milj južno od Chittagonga, pristanišča ob Bengalskem zalivu, od koder nastopajo proti u-pornikom plemena Mizo in bivšim pripadnikom vojaških prostovoljnih enot Pakistana.
------o—----
Irak pripravlja z gverilo! boj proti
Huseinovim načrtom
BEIRUT, Lib. - Vodnik palestinskih gverilcev Yasir Arafat se je dogovoril z vodniki Ira-ko o skupnih “praktičnih korakih” za preprečenje izvedbe načrta jordanijskega kralja Huseina o spremenitvi njegove države v Združeno arabsko kraljestvo, ki ga naj bi sestavljali avtonomna Palestina in avtonomna Jordanija. Obe bi imeli skupno vojsko, skupne notranje varnostne sile in skupno zunanjo politiko.
Arabski svet, prav posebno pa palestinski gverilci vidijo v Huseinovem načrtu “izdajo” arab-ren in njegova organizacija ni ske stvari. Palestinski gverilci se razgovarjajo zdaj z vodniki raznih držav za skupni nastop proti Huseinu, ki ga hočejo pognati s prestola. Vodnik Al Fa-nastopila proti kralju Huseinu,
MAU OGLASI
Zamenjam ali prodam
Farmo z 2 stanovanjskima hišama. Odlično za restavracijo, gazolinsko postajo in delo v tovarni. Samo 90 milj iz Clevelanda. Pišite na Ameriško Domovino pod značko “Farma”.
(16,17,23,24 mar).
tah Yasir Arafat je bil zme-zdaj pa se je tudi on pridružil tem načrtom.
Yasir Arafat je sklenil dogovor z Irakom, pa šel nato tudi v
Ženske dobijo deio
Delo dobe
Iščemo dve kuhinjski pomočnici za “lunč” in dve natakarici za popoldne. Morajo razumeti angleško. Vprašajte za Don Križmana.
KRIZMAN’S RESTAURANT 5238 St. Clair Ave. tel. 361-8422
(60)
Help Wanted Female Office work
Girl, general office work, must know Slovenian and, typing. Call 361-2624
(59)
Help Wanted Male
Plater’s helper
Steady worker, not over 40 years old.
ELECTRO PLATING WORKS 3951 St. Clair Ave. rear
(62)
HELP WANTED
Conversational interpreter wanted to interpret business discussions between American, . and Yugoslavian businessmen. Must speak Serbo/Croatian dialect and read cyrillic. Mechanical aptitude and interest in machinery would be helpful. Position will require residence in Tulsa, Oklahoma, with frequent travel to Yugoslavian locations. Salary commensurate with experience and ability. Write stating qualifications and background to:
MR. RENEAU
P.O. Box 9232 Tulsa, Oklahoma 74107
Stanovanje iščeta
Upokojena zakonca iščeta 3 ali 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in garažo v St. Clairski okolici.
Kličite 432-0787 po 3. uri pop.
-(61)
V	najem
Štirisobno neopremljeno stanovanje s kopalnico je v najem v najem v Collinwoodski okolici. Kličite 261-4457.
(62)
V	najem
Lepo, čisto 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj se odda na 6404 Carl Ave. telefon 391-3320 ali 361-4581.
-(61)
v Euclidu
Naprodaj je bungalow, 3 spalnice v fari sv. Kristine; klet, obložena kopalnica, nadstrešja, rekreacijska soba, garaža, 50x150 čev. lot. $24,500.
Lastnik 481-6859
(61)
Grovewood okolica
hiša naprodaj v lepem stanju, pet sob spodaj in zgotovljeno zgoraj, garaža; lastnik odpotuje iz mesta. Sprejme pametno ponudbo.
Kadar prodajate ali kupujete, kličite nas. Imamo kupce z gotovino. Zanesljiva postrežba.
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
For rent
5 rooms for rent, up, for three adults. Call 942-7904 or 761-8055
(61)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša naprodaj na E. 73 St. Za pojasnila kličite 361-2505.
MATIJA MALEŠIČ:
' jajo v vinu. Hlebec belega kru-^ Mati, zakaj moram biti baš ha je pokrit z belkasto plesnobo.; jaz tako nesrečna? Anuško in1
vse druge puščajo moški pri miru. Za mano se pa ozira sko-ro vsak, zija v mene in sili v
POVEST SLOVENSKE KRAJINE
Ženske so pripravljene pomagati Ritoperki.
“Strup . .. strup ...” grgra Sotlička in se brani z glavo, z rokami. In ko da ji gibanje vrača moči, bruha iz sebe: “Sina mi vrni!... Sina si mi zastrupila! ... Sina ste mi zastrupili, Ritoperji! ... Sina mi vrnite!”
Ritoperki omahne roka s steklenico. Vsa zmedena je.
“Ste videli, kako je bežal Ri-toper pred mano? Kajn! Mori-vec! Zastrupil ga je z lepimi besedami in mi ga odpeljal in ga ubil.” Ko steklene so Sotlič-kine oči in divje gledajo Rito-perko.
“Nori! Saj nori!” Lina je vsa zbegana. “Branite mater! Norica plane vanjo!”
“Kje je moj sin? Kaj je z mojim sinom? Govori!” Sotlička vstaja.
Ritoperka ne ve odgovora in se plaho umika.
“Hlebec belega kruha in kos pečenke in vino naj bo za mojega Andraža. Andraž, Andraže k, zakaj si se zapisal tem grdim ljudem, ki so te pogubili?1'' Sotlička se grabi za sive lase.
“Nori, nori!” vpije Lina in tišči vrata v prodajalno.
“Bogati ste, ha, bogati z ljudskimi žulji. Bogati ste s krvjo! Iz krvi ste bogati! Hišo zidate z ljudskimi žuliji in krvjo mojega sina. V nebesih je Bog, ki bo sodil! Ali ne vidi, kako zidate hišo?”
“Nori!” Lina kriči ko v smrtnem strahu.
“Nori!” šepečejo otroci in bežijo iz veže.
“Nori!” premišljujejo ženske in se plaho umikajo.
“Nori? Saj ni nobeno čudo, če nori!” mislijo druge in se ne umaknejo in'bi ji rade pomogle, pa ne vedo s čim in kako.
Mrko gledajo moški.
Saj ura tiktaka!
In Sotlička gre k pastorju in pove vse in prosi, naj bi pisal tja na pusto in poizvedel, kako je z Andražem. Pastorju bi odgovorili po resnici in pravici, drugim ne bi. Samo korak je še do njenega groba. Čim prej stopi ta korak, tem bolje. Negotovosti ne prenaša več! Srce ji poči, zmede se ji v glavi — če se ji že ni zmedlo!
Pastor premišljuje in premišljuje in se odloči, da ne piše. Počaka Ritoperja, ki se vrne danes, jutri. .. Morda je že doma. In govori z njim! In ukrene vse, da jo pomiri.
Sotlička bi padla na kolena pred pastorjem in ga s povzdignjenimi rokami prosila, naj piše, ker je srce ne vara.
Pastor je premislil in ne piše.
Ura tiktaka.
In Sotlička gre k plebanošu. Vse pove. Tudi to pove, da noče pastor pisati. Plebanošu gotovo odgovore s puste po resnici in pravici, drugemu ne bi!
Plebanoš premišljuje in premišljuje in odloči, da ne piše. Ritoperjeve vrnitve je čakati!
Ura — stoji.
Šestnajsto poglavje
O,	kaj ne vidijo ljudje, da njeno srca ne laže?
Ura tiktaka.
K šolniku gre, revica! Ali se ne smuče šolnik okoli Ritoperjeve Line? Pa bi pisal? —
Ura tiktaka.
V Soboto gre Sotlička in prosi od gospoda do gospoda, od pisarne do pisarne. Pa ne najde dobrega srca, ki bi se je usmililo. Povsod ji povedo isto, kar je povedal pastor.
O ljudje, o gospodje, kaj ne vidite v Sotličkino srce?
Tako napravi Sotlička: Sukič posodi denar — če koča ni dosti vredna, je vredna vsaj zemlja, na kateri stoji. Kako se tepejo ljudje po Goričkem za vsak košček peščene zemljice! In pojde. Srce jo pripelje do Andraža! In če je na koncu sveta, najde ga! Vsaj njegov grob 'najde in poklekne nanj in izdihne svojo dušo poleg njega. Čemu ji potem še koča? Nobenega treh grobov niso škropile solze — poškropijo grob četrtega, najmlajšega, najmilejšega, Andraža!
Ali, Sotlička! Srce bi hotelo, duša hoče, telo pa ne more. Saj omahuješ, saj niti do doma ne prideš več, saj se ti temni prea očmi od truda in onemoglosti.
Da bi materino srce ne zmoglo, česar materino telo ne zmore?
j Hiti Sotlička, hiti, hiti, omaguje, omahuje, pada, počiva, lovi sapo, vstaja, hiti.
Morda je pa samo bolan in | ne bo škropila groba s solzami.
' O, ni materine roke, da bi mu | gladila vročino s čelo, da bi mu božala mehke lase in ga uspavala, da pozabi na bolečine.
Hiti Sotlička, hiti, hiti, omaguje, omahuje, pada, počiva, lovi sapo, vstaja, hiti.
Da bi ne zmoglo materino srce, česar materino telo ne zmore?
Omahovaje se priplazi do koče, da si opomore in v miru vse premisli, preden stopi k Sukiču po denar.
Posluša na vežnem pragu. Vse temnp ji je pred očmi, v temi zakrožijo zdaj in zdaj rdeči kolobarji; vedno pogosteje krožijo, vedno bolj rdeči so. Vgrizne se v spodnjo ustnico in napne zadnje moči in napeto posluša. Rdeči kolobarji ne ple sejo več pred očmi, tema gin e izpred oči.
Napeto posluša skozi vežo v sobo. Silneje ko prej zaplešejo rdeči kolobarji pred očmi. Samo od sebe jekne iz nje, ko se požene v vežo in proti sobi.
S poslednjimi močmi pritisne na kljuko.
Srce ji zastane, črno ji je pred očmi. Rdeči kolobarji zakrožijo pred očmi. Odpre usta, ko da hoče zavpiti, oči ji izstopijo, ko da vidijo nekaj strašnega.
In se zgrudi na pragu in obleži.
Tišina ko iz groba veje iz sobe. Na mizi se po kosu pečen-j ke pasejo muhe. Pečenka raz-I pada in smrdi. Mušice se napa-
ILONKA 1.
llonka piše:
Predraga mati!
Mati, ko bi vedeli, kako mi je hudo, bi jokali z menoj. Ne bi Vam tožila, skrivala bi, kakor sem dosedaj, če bi mogla. Pa ne morem več, prehudo mi je.
Povedati pa ne morem nikomur.
Nihče niti ne sluti, koliko trpim.
Pišem Vam tudi zato, da Vam ne pride prenepričakovano, kar pride. Ne vem, kaj pride. Vem pa, da se nekaj zgodi, karkoli in kakorkoli. Zgodi se gotovo, ker konec mora biti mojim mukam. Na konec misli Ivan — to
vidim na njem! Konec izzivaj nesrečnemu Ritoperju, ki mi upravitelj z graščine. Dedec; prigovarja, naj bom prijazna z ima sive lase in bi mi bil lahko j upraviteljem, ki da je mogočen stari oče.	'in bogat gospod! Da bi se samo
mene. Najbolj upravitelj! Sko-ro vsak dan pride na marof. Lo-božal bi mi lice — dotikljaj njegove mastne, potne roke me pretrese, ko da se je doteknilo mojega lica umazano salo, s katerim mažejo pri nas osi na vozu. Vščipnil bi me v lice — vgriznila bi ga v roko, da se mi ne studi vgrizniti v smrdljivo salo. Gleda mi v oči — ne, ne gleda mi v oči, požira, golta me s pogledi! Pomislite, zlat prstan mi ponuja! In zlate, bleščeče uhane mi ponuja!
O mati, mati, zakaj moram biti baš jaz tako nesrečna? Zakaj sem šla z doma, zakaj sem se zapisala Ritoperju? Temu
srečno vrnila domov! Nikdar ne pojdem več nikamor od Vas. Rajši živim ob neposeljenem kropu in lesnikah, ki rastejo po gozdovih, nego ob belem Rito-perjevem kruhu in slaščicah, ki mi jih vsiljuje upravitelj.
Konec mora biti mojih muk!
Ne morem drugače, da Vam pišem. Boste ^vsaj vedeli, če bo konec žalosten, zakaj je bil žalosten.	\
O, kako mi je žal, da sem si obljubila, da ne bom govorila z njim zato, da ga ozdravim. Saj veste,' koga mislim. Nočem, nočem ga ozdraviti, najboljši človek na svetu je! O', z njim pa ne smem govoriti. Ne veste, kako potrt in žalosten je in kako se repenči nanj Ritoper. Vse prenese radi mene! O rnati, zakaj ste mi še Vi prigovarjali, naj ne govorim z njim in ga ozdravim?
(Dalje prihodnjič)
Največje univerze ZDA
Po številu svojih slušateljev si dele prvih pet mest tele ameriške univerze:
1.	State University of New
York	348.686 slušateljev,
2.	The California State Colleges	298.634 slušateljev,
3.	The City University of New
York	208.055 slušateljev,
4.	The University of Wisconsin System 133.701 slušateljev,
5.	University of California	108.440 slušateljev.
Case Western Univerza v Clevelandu ima samo nekaj čez 10.000, John Carroll pa samo malo čez 4.000 slušateljev.
Songs and Sansc-s of ihe SLAVS! DOQUESNE UNIVERSITY
TAMBUUTZANS!
3	lareSi 2fs, 1372
CLEVELAND PUBLIC MUSIC HALL
Tickets on Sale Now At All Burrows Stores
Loge $4, Oreh. and Mezz, $3.50 Parquet $3.00; Balcony $2.00;
Special Student Price $1.00
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
| JOS. ŽELE IN SINOVI
ZAVOD
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: 361-0583
i
I
COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
A SHORT COUP?" ON
You can save money on long distance. Easy. Without giving up a single call. Here’s how:
mmm,
isfe
■
■tyou don’t know the out-of-town number, call directory assistance in the distant city. At no charge. Dial 1, the area code (if different from your own), then 555-1212.
Dial direct. You save on out-of-state, station-to-station calls you dial yourself without operator assistance.
And finally, if you have any questions about long distance, check the front pages' of your phone book. Class dismissed.
Ohio Bell
USE YOUR PHOHE FOR All ITS WORTH.
Plan your long distance calls in advance. Make notes, if you have to. You'll be armzed at the time (and money) you save.
mmm pouk
m KUGE ¥ DALJAVO
Veste, kdaj je najboljši ^aS za poklice? Zapomnite s' Običajno je cenejše zveče1’’ še cenejše ob koncu tcdna'
elefons^
iz-
veste
številke izven, m e s1 kličite za seznam5^ pomoč v tistem 'ira Brezplačno. Najprej 0 vrtite 1, nato krajev' številko, če je razlij' od vaše, potem števi 555-1212.
Če ste klicali v daba , in številka ni bila Pra Zopet se obrnite na ratorico in ji povejte, ^ se je zgodilo. Za klic vam ne bo zaračunala-
od'
Za klice v daljavo se V pravite. Napravite zap1 j če so potrebni. Iznena ^ boste nad časom in c‘aerIi rjem, ki si ga boste s prihranili.
Kličite direktno.
nite pri izven državlJ
Idi'
klicih, pri klicih j3,:.
staje-do-postaje, če čite sami, brez operate
In končno, če 1 rn.a o
kakršnokoli vprašaM® e klicih v daljavo, Pogvafi na prve strani v ^ telefonski knjigi- * končan!
1
IZKORISTITE VREDNOST VAŠEGA TELEFONA!
Vi lahko prihranite de' nar pri klicih v daljavo-Z lahkoto. Ne da bi se odrekli enemu sameniu klicu. Tu so navodila:
Kličite od postaje-do-P0' staje. Največkrat staP®
klic od osebe-do-oseb®
trikrat več.
Recimo, da govorite daljavo in ste prekini®111' To se zgodi. Kadar se’ kličite enostavno op®ra' torico. Stroški bod° prikrojeni.