KNJIŽNICARSKE NOVICE 2008, letn. 18, št. 8 UVODNIK Poletje se pocasi približuje h koncu. Tanja Mercun je za vas pripravila pris-Upamo, da ste lepo preživeli zasluženi pevek o prisotnosti knjižnic na social-dopust in si nabrali energijo za nadaljnje nem omrežju Facebook, o pridobivanju delo. spletnih slovarjev za Univerzo v Ljublja­ni pa piše Matjaž Eržen. Špela Razpotnik in Boris Rifl sta za tokratno številko pripravila predstavitev O okrogli mizi ob jubileju Društva bibli­nove izdaje UDK tablic, ki bo izšla v otekarjev Maribor izcrpno poroca Sabi­pricetku jeseni. na Fras Popovic . V svojem drugem prispevku nas seznanja s ugotovitvami Uredništvo revije Knjižnica predstavlja Društva bibliotekarjev Maribor o vplivu rubriko » Vržena rokavica«., ki je po novega placnega sistema na slovensko novem dostopna tudi na spletnem dnev­knjižnicarstvo. Ker je problematika v niku—blogu. Blog revije Knjižnica je zadnjih mesecih zelo aktualna vas vabim, namenjen spodbujanju odziva na aktual­da tudi vi posredujete svoja razmišljanja. ne strokovne teme. Ker se še naprej trudimo izboljšati Knjiž-Sekcija za specialne knjižnice skupaj s nicarske novice, pripravljamo za jesen sekcijo za visokošolske knjižnice priprav­nekaj novosti. Tako že za naslednjo šte­lja posvetovanje na temo »Kakovost v vilko pripravljamo presenecenje, predv­visokošolskih in specialnih knjižnicah«. sem za narocnike tiskane številke. Vabi-Objavljamo program posvetovanja speci-mo vas, da s predlogi za spremembe in alnih in visokošolskih knjižnic ter prijav­prispevki sodelujete tudi sami. nico za udeležbo. Damjana Vovk Kazalo: Uvodnik Obvestilo Koledar prihajajocih srecanj Nova elektronska izdaja: UDCMRF 2006 Knjižnice in Facebook Koledar prihajajocih srecanj Prihodnost podrocnih bibliotekarskih društev Knjižnica brez knjižnicarja ali kaj je prinesel enotni placni sistem slovenskemu knjižnicarstvu? Novi spletni slovarji – nakup CTK za Univerzo v Ljubljani Vrži rokavico in komentiraj – tudi na spletnem dnevniku revije Knjižnica Najava: Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah Oglasi Navodila avtorjem 1 1 2 3 6 8 9 11 15 16 17 20 20 HITRE INFORMACIJE OBVESTILO V zacetku letošnje jeseni bo izšla nova elektronska izdaja tabel UDK, objavljenih na http://www.nuk.uni-lj.si/udk/. Spremembe so tako oblikovne kot vsebinske narave. Uporabniški vmesnik bo še prijaznejši za iskanje. V tablice pa bodo vkljucene spre­membe, ki jih je Konzorcij UDK sprejel od leta 2001 do leta 2006. Vec o spremembah na str. 3. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 8) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ SLOVENIJA • 10.-11. 9.2008, Karlovec, Splošne knjižnice – ustvarjalke med-kulturnega dialoga [organizatorji Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovacic« (Karlovec) in Knjižnica Mirana Jarca (Novo mesto)], http://www.nm.sik.si/aktualno/novice/aktualne_novice/ • 29.-30. 9. 2008, Kranjska gora, Uporabnik – sodelavec knjižni­ce, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp • 16.-18.10. 2008, Radenci, Programi šolskih knjižnic in razvijan­je pismenosti, http://www.dsks.si/ • 23.10.2008, Ljubljana, Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp TUJINA (izbor za obdobje september – december 2008) • 1-5. 9. 2008, Taganrog, Rusija, 2nd Russian Summer School in Information Retrieval (RuSSIR), http://romip.ru/russir2008/eng/ index.html • 5.9.2008, Neapelj, Italija, Knowledge organization on the Web, http://www.iskoi.org/doc/web.htm • 7-8.9.2008, Lizbona, Portugalska, Disclosure and Preservation: Fostering European Culture in the Digital Landscape, http:// bnd.bn.pt/seminario-conhecer-preservar/index_eng.html • 9-11. 9. 2008, Leeds, VB, ALT-C 2008: Rethinking the digital divide, http://www.alt.ac.uk/altc2008/ • 14-18.9.2008, Cambridge, VB, Digital Resources for the Hu­manities and Arts 2008, http://www.rsd.cam.ac.uk/drha08/ • 14-19. 9. 2008, Aarhus, Danska, ECDL 2008: Towards the European Digital Library, http://ecdl2008.org/ • 15-18.9. 2008, London, VB, IIC congres: Conservation and Access, http://www.iiconservation.org/conferences/london2008/ congr_index.php • 17-20.9.2008, Vilnius, Litva, Information seeking in context 2008, http://www.kf.vu.lt/isic2008/ • 17.-21.9.2008, Malm Švedska, European Social Forum. Workshop: The Library Strikes Back (Yes, The Library Can Still Help You To...), http://www.esf2008.org/registrations/librarians­for-informational-commons-and-another/the-library-strikes-back-yes-the-library-can-still • 16-19. 9.2008, Sydney, Avstralija, Knowledge representation 2008: Eleventh International Conference on Principles of Knowl­edge Representation and Reasoning, http://www.kr.org/KR2008 • 18-19. 9. 2008, Arhus, Danska, 8th International Web Archi­ ving Workshop, http://iwaw.net/08/index.html • 22-26. 9. 2008, Berlin, Nemcija, International Conference on Dublin Core and Metadata Applications, http://dc2008.de/ • 23-26. 9.2008, Park City, ZDA, 5th International Conference on Geographic Information Science, http://www.giscience.org/ index.php • 9-11.10. 2008, Izmir, Turcija, Ünak 2008: Information: Diver­sity and Awareness, http://www.unak.org.tr/unak08eng • 7-11.10. 2008, Dubna, Rusija, RCDL 2008: Digital Libraries: Advanced Methods and Technologies, Digital Collections, http:// rcdl2008.jinr.ru/eng/index.php • 11-12.10. 2008, Beijing, Kitajska, iPRES Conference, http:// ipres.las.ac.cn/ • 14-16.10.2008, Beijing, Kitajska, International Conference on the Development of Subject Librarianship and Personal Librari­anship. Informacije na: michael.b.huang@stonybrook.edu • 16-17.10.2008, London, VB, Internet Librarian International, http://www.internet-librarian.com/index.shtml • 19.-22.10.2008, Nica, Francija, ICIC 2008: International Con­ference on Trends for Scientific Informaiton Professionals , www.infonortics.com • 20-22. 10.2008, Šanghaj, Kitajska, 4th Shanghai International Library Forum: Intelligence, Innovation and Library Services, http://www.libnet.sh.cn/silf2008/english/english.htm • 20-22.10.2008, Monterey, ZDA, Internet Librarian 2008: Be­yond 2.0: User-Focused Tools & Practices, www.infotoday.com/ il2008 • 20-26.10.2008, Ciper, 14th VSMM'08 Conference on Digital Heritage, http://www.vsmm2008.org/ • 21-22.10. 2008, Essex, VB, Historical GIS 2008, http:// www.hgis.org.uk/HGIS_conference/index.htm • 23-24.10. 2008, Colombus, Oh., ZDA, 5th International Con­ference on Knowledge Management, http://www.ickm2008.org/ • 24-29.10.2008, Colombus, Oh., ZDA, ASIS&T Annual meeting: People Transforming Information - Information Transforming People, http://www.asis.org/Conferences/AM08/am08cfp.html • 26-30.10.2008, Karlsruhe, Nemcija, The International Seman­tic Web Conference (ISWC), http://iswc2008.semanticweb.org/ Se nadaljuje na strani 8. ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-174 NOVA ELEKTRONSKA IZDAJA: UDCMRF 2006 Zacetek jeseni bo na podrocju vsebinske obdelave (klasifikacije) prinesel nove spremembe. Izšla bo nova elektronska izdaja tabel UDK z letnico 2006. Izdajo iz leta 2001 smo posodobili in na novo vkljucili vse spre­membe, ki so nastale pod okriljem Konzorcija UDK, med leti 2001 in 2006. Spremembe niso drasticne in jih ni veliko. Za cim lažji prehod na novo izdajo vam predstavljava hitri pregled novosti v izdaji 2006, v pri­merjavi z izdajo z leta 2001glede na izdajo 2001. Prav tako smo prenovili sam uporabniški vmesnik. Posodo­bljen uporabniški vmesnik sloni na najnovejših plat-formah. Spremenili smo nekatere funkcionalne zahte­ve in graficno podobo. Uporabniku prijaznejši vmes­nik tako omogoca preprosto iskanje, v krajših iskalnih casih in bolj transparenten nacin pregledovanja iskal­nih rezultatov. Z novo izdajo tabel UDK bo v COBISS-u prav tako prenovljen šifrant UDK – podpolje 675c. Posebej je potrebno poudariti, da se bo spremenila tudi koda v COBISS-u, podpolju 675 v. Nova koda je UDCMRF 2006 (UDCMRF presledek letnica 2006). Omenjeno podpolje je priporocljivo dosledno izpolnjevati, saj bomo le tako lahko pri naslednji konverziji vrstilcev UDK zajeli vse spremenjene vrstilce in si marsikdaj olajšali iskanje in razreševanje starejših vrstilcev UDK. Nov šifrant 675c bo izšel vzporedno z novo izdajo tabel UDK. Spremembe v pomožnih tabelah UDK S splošnimi privesnimi vrstilci za obliko (tabela 1d) oznacujemo obliko, v katerih je podana vsebina doku­mentov. Tako bomo lahko zdaj obliko dokumentov posebej opisali tudi za magnetne ((0.034.42)) in optic­ne medije ((0.034.44)). Publikacije o delovanju in orga­nizaciji društev so s to izdajo opisane s splošnimi pri­vesnimi vrstilci (062…). Tudi predpisi, urniki in jedilni listi so dobili svoj splošni privesni vrstilec za obliko (083…). Vecje spremembe zasledimo pri splošnih privesnih vrstilcih za kraj (tabela 1e), saj je dodanih kar 1857 novih splošnih privesnih vrstilcev iz razlicnih obmocij sveta. Posebej vas morava opozoriti, da se nekateri vecji kraji v tabelah pojavijo prvic. Številni manjši kra­ji, ki so na novo dodani v tabeli pa nam tako omogo-cajo še bolj natancno dolocitev geografskih obmocij z vrstilci UDK. Tako najdemo nove vrstilce za gorovja Severne in Južne Amerike, vrstilce za gorovja Grcije, Malezije in Indonezije. Uvedenih je tudi vec vrstilcev za jezera in reke Severne in Južne Amerike. Prav tako so v novi izdaji UDCMRF 2006 natancneje doloceni nekateri kraji v Evropi. Za nas najpomembnejše in težko pricakovane pa so spremembe pri krajevnih vrstilcih za Slovenijo. Na novo so dodani naslednji vrstilci: (497.41) - Predeli severovzhodne Slovenije (497.411) - Pomurska, Murska Sobota (mesto) (497.412) - Podravska, Maribor (mesto) (497.413) - Koroška, Slovenj Gradec (mesto) (497.43) - Predeli Vzhodne Slovenije (497.431) - Savinjska, Celje (mesto) (497.432) - Zasavska, Trbovlje (mesto) (497.433) - Spodnjeposavska, Krško (mesto) (497.434) - Jugovzhodna Slovenija, Novo Mest (mesto) (497.45) - Predeli severozahodne in osrednje Slovenije (497.451) - Osrednjeslovenska (Centralna Slovenija) (497.451.1) - Ljubljana (glavno mesto) (497.452) - Gorenjska, Kranj (mesto) (497.47) - Predeli zahodne in jugozahodne Slovenije (497.471) - Notranjsko-Kraška, Postojna (mesto) (497.472) - Obalno-kraška, Koper/Capodistria (mesto) (497.473) - Goriška, Nova Gorica (mesto) Tudi sosednja Hrvaška je v novi izdaji tabel UDK opisana s kar 38 vrstilci UDK. Dodani so tudi vrstilci za kraje v Makedoniji, Mongoliji, Sudanu, Jemnu, Saudski Arabiji, Omanu, Vzhodnih Arabskih državah, Iraku, Libanonu, Jordaniji, Indiji, Pakistanu, Koreji, Burmi, Tajski, Maleziji, Kambodži, Laosu, Vietnamu, Tuniziji, Libiji, Egiptu, Sudanu, Eritreji, Mavretaniji, Maliju, Burkini Faso, Sierri Leone, Gvineji, Liberiji, Gani, Togu, Nigeriji, Kamerunu, Gabonu, Kongu, Centralni Afriški Republiki, Cadu, Burundiju, Ruandi, Ugandi, Keniji. Natancneje opredeljene in na novo dolocene so država Etiopija, Somalija in Džibuti. Nove vrstilce zasledimo tudi pri Tanzaniji, Bocvani, Zimbabveju, Zambiji, Madagaskarju in Maskarenskih otokih. Manj novosti je med kraji Srednje Amerike: Gvatemala, Belize, Honduras, Salvador, Nikaragva, Panama in Kostarika. Tudi Karibsko otocje je natanc­neje razdeljeno in opisano s posameznimi vrstilci. Omeniti je potrebno tudi, da so nekateri kraji, ki so bili prej izpostavljeni pri manj razdeljenih vrstilcih samo v opombah kot pojasnilo obsega, dobili zdaj nove vrstilce. Pri 194 vrstilcih za kraj so nastale spre­membe pri razlagi ali opombah zaradi sprememb v izvirniku. Te so bodisi posledica novo vpeljanih vrstil­cev ali drugih ustreznih popravkov. Pri splošnih privesnih vrstilcih za rase in ljudstva (tabela 1f) so dodani in na novo opredeljeni vrstilci za rase glede na fizicne znacilnosti ((=01…)) (belci, mon­goloidi, crnci, mešane rase). Nekaj manjših sprememb je tudi pri opisih opomb za posamezne rase in ljuds­tva. Med splošnimi privesnimi vrstilci s crtico (tabela 1k) je pri splošnih privesnih vrstilcih za lastnosti – 02 kar 424 novih vrstilcev UDK, od tega je veliko novih vrstilcev za barve -026.613… Splošni privesni vrstilci za odnose in procese -04 so bili uvedeni v originalni datoteki UDCMRF povsem na novo v letu 2003. V naši novi izdaji bo tako vkljucenih 331 tovrst­nih vrstilcev. Delno nadomešcajo splošne privesne vrstilce za vidik .00, ki so bili ukinjeni leta 1998. Sploš­ni privesni vrstilci -04 oznacujejo splošne in specificne procese, odnose in delovanja v povezavi z družbenimi in naravnimi pojavi ter dejanji. Naj omeniva le nekaj glavnih splošnih privesnih vrstilcev za odnose in pro-cese: -04 Odnosi, procesi in operacije -042 Stopnje (faze) odnosov -043 Splošni procesi -043.8/.9 Procesi obstoja -044.3 Vrednostni procesi -044.4 Procesi razvršcanja in zaporedja -044.5 Procesi obsega -044.6 Procesi številcenja in stopenj -044.7 Procesi v povezavi s casom in casovnim redom -044.8 Procesi v povezavi z dimenzijami -044.9 Procesi v povezavi z obliko -045.2 Spremembe lege Nekaj novosti in sprememb je tudi pri splošnih pri­vesnih vrstilcih za osebe -05. Podrobneje je razdel­jen vrstilec za osebe glede na spolno usmerjenost ­055.3… Dobili smo tudi nove vrstilce za politicne uradnike in administrativne delavce na oblasti ­057.34… (predsednik -057.341 in ministri -057.343). Pri splošnih privesnih vrstilcih za snovi in materi-ale -03 sprememb v tej izdaji ni. Prav tako ni sprememb pri splošnih privesnih vrstil­cih za jezik (tabela 1c). Splošni privesni vrstilci za cas (tabela 1g) se vsebin­sko niso veliko spremenili. Bolj izrazite so spremembe glede sestavljanja vrstilcev UDK in prestavitev vsebine v druge skupine splošnih privesnih vrstilcev za cas. Spremembe so predvsem pri uporabi pike za razloce­vanje casovnih elementov razlicnega obsega, pri nehi­erarhicnem štetju pa se uporablja sedaj * (zvezdica). Prej smo dolocili mesece v letu z "332.01" (Mesec 01 (Januar)), zdaj pa z "327*01". Spremembe so tudi pri navajanju dnevov v tednu. Iz skupine "34…" so vse­bine prestavljene v skupino "329…" (npr. "329.1" (Ponedeljek)). Brisana je skupina "33…" (Mesec. Deli meseca). Vsebine so prestavljene v skupino "32…" (Leto. Letni casi in druge razdelitve glede na leto). Spremembe v glavnih tabelah UDK V skupini 0 (Splošno) je na novo dodanih 31 vrstil­cev UDK. Najvec jih pripada skupini 004 (Racunalništvo) in skupini 005 (Menedžment). Iz te skupine je Konzorcij UDK do leta 2006 izbrisal vec kot 50 vrstilcev, vecina pa pripada skupinama racunal­niške programske in strojne opreme. Glede na naštete spremembe so spremenjene vsebine pri omenjenih skupinah in tudi pri nekaterih vrstilcih v skupini 06 (Korporacije). Po številcnem obsegu majhna skupina 1 (Filozofija. Psihologija) prav tako ni bila deležna vecjih spre­memb. Dodana sta vrstilca za rasizem (141.74) in za nudizem (141.76), ki sta bila prej opisana le v skupini 3. Dodana sta še 2 vrstilca s podrocja psihologije, nekaterim pa je delno spremenjena razlaga. Skupini 2 (Verstva. Teologija) je dodanih 434 vrstil­cev, najvec posebnih privesnih vrstilcev. Dodani so številni vrstilci za pravoslavno cerkev (271.2…) in za herezije. Velik delež novosti iz skupine 2 obsega Islam (28…), ki je opisan z dodatnimi 291 vrstilci UDK. Tako najdemo tu nekaj novih vrstilcev pri poimenova­nju angelov, izvoru islama, obredih, osebah v islamu in verskem delovanju. Nekaj manjših sprememb je Konzorcij UDK naredil pri formulacijah posebnih privesnih vrstilcev 2- in vrstilcev skupine 27 (Kršcanstvo. Kršcanske cerkve in veroizpovedi). Novi vrstilci v izdaji iz leta 2006 se pojavijo tudi pri skupini 3 (Družbene vede). Najvec jih pripada temam demografija (314) in družina (316). Nova sku­pina je 316.36… (Poroka in družina), ki zajema vrste zakonov, vrste družin, razveze, spolne navade ipd. Pojavijo se novi posebni privesni vrstilci pri skupini 33 (Ekonomija. Ekonomska znanost), predvsem pri ekonomiji za trg, lastništvu, politiki in drugih lastnos­tih ekonomije. Nekaj novih posebnih privesnih vrstil­cev najdemo še pri skupini 37 (Vzgoja in izobraževan­je), pri politiki vzgoje in izobraževanja in pri organiza­ciji poucevanja. Glavnino dodanih vrstilcev skupini 5 (Naravoslovne vede. Matematika) predstavljata skupina 51 (Matematika) in skupina 53 (Fizika). Pri matematiki so podrobneje opisane osnove matematike, teorije mno­žic, aritmetike, algoritmov, logike, teorije dokazov. V 512 (Algebra) so dodani vrstilci pri polinomih, matri­kah, linearnih transformacijah in homološki algebri. V analizi so poglobljena poglavja pri parcialnih diferenci­alnih enacbah, integralskih enacbah in variacijskem racunu. Tudi fizika je bogatejša za številne nove vrstil­ce. Nekaj vrstilcev bolj podrobno opiše teoreticne osnove fizike. Optiki so dodani posebni privesni vrs­tilci za barve (535-2-026.613…). Dodani so tudi vrstil­ci s podrocja termodinamike, fizike kondenzirane sno-vi, fizike elementarnih delcev in skupina 539.9, ki je opisana kot posebni problemi fizike in mehanike. Tam najdemo vrstilec za tribologijo (539.92), histereze (539.98) in npr. za lastnosti gorenja. Med spremenjeni-mi razlagami opisov vrstilcev pri že obstojecih vrstil­cih v skupini 5 velja omeniti prav tako fiziko in mate-matiko. Spremembe so nastale že v izvirniku v pove­zavi z novo vzpostavitvijo nekaterih poglavij. V skupini 6 (Uporabne vede. Medicina. Tehnolo­gija) je v skladu z razvojem znanosti dodanih nekaj novih vrstilcev, npr. za gensko spremenjene organiz-me (602.6), kloniranje (602.7), za nanotehnologijo (620.3) ipd. Medicina v tem obdobju ni bila prenovlje­na ali razširjena. Nekaj vec vrstilcev je le pri spolni higieni, bolnišnicah in spolni naravnanosti (613… in 614…). Dodane vsebine opazimo tudi pri skupini 64 (Gospodinjstvo) in pri posebnih privesnih vrstilcih v skupini 656 (Transportne in poštne usluge. Organiza­cija in kontrola prometa). Vidno razširjene so vsebine s podrocja tapetništva pri vrstilcu 684.7 (Tapetništvo, blazinjenje. Posteljnina. Prevleke. Zavese). Skupina 7 (Umetnost. Razvedrilo. Zabava. Šport) je prav tako delno dopolnjena in prenovljena; predv­sem skupina 78 (Glasba). Pomembna sprememba je pri glasbilih, ki so iz 681.81 prestavljeni v skupino 780.6… (Glasbila in dodatki). Skupina 681.81 pa je v novi izdaji izbrisana. V skupini 8 (Jezikoslovje. Filologija. Književnost) vecjih vsebinskih sprememb ni. V skupini 9 (Geografija. Biografija. Zgodovina) so dodani oz. posebej izpostavljeni vrstilci za zgodovino nekaterih ljudstev in držav. Podrobne spremembe, novosti in izbrisani vrstilci v novi izdaji UDCMRF z letnico 2006, vam bodo dose-gljive v spletni aplikaciji UDCMRF 2006. Prav tako pa vam bo dosegljiva še elektronska izdaja UDCMRF 2001. Tako si boste lahko tudi v bodoce za potrebe že klasificiranih vsebin razjasnili ali šifrirali izbrisane in spremenjene vrstilce. Špela Razpotnik in Boris Rifl Narodna in univerzitetna knjižnica KNJIŽNICE IN FACEBOOK Facebook predstavlja eno izmed megauspešnic za povezovanje upo­rabnikov spleta in je po zadnjih podatkih o prometu za sabo že pus-til svojega najvecjega tekmeca – MySpace. Facebook v primerjavi z MySpace velja za nekoliko bolj res-no zasnovano orodje in je bilo v osnovi namenjeno povezovanju študentov. Ceprav se je njegov okvir razširil, ostaja 60% uporabni- [sic] utrinki z raziskovalnih cajank kov Facebooka študentov, ki se povezujejo s svojimi prijatelji, znan­ci iz preteklosti in drugimi ljudmi, ki delajo, študirajo ali živijo okoli njih. Poleg spremljanja, kaj se doga­ja z znanci in prijatelji (kaj študirajo, kje potujejo), je Facebook namen­jen tudi lastni predstavitvi, kjer vsak posameznik doloci svoje meje zase­bnosti. Nekateri zapišejo le svoje osnovne podatke, drugi profil obo­gatijo s slikami, izborom najljubše glasbe, ocenami filmov, knjigami, ki jih berejo, se vkljucujejo v skupine in postanejo oboževalci raznoraz­nih stvari (od Cokolina in Garga­mela do glasbenikov in javnih oseb­nosti – da svojo stran obcudovalcev ima celo Ranganathan). Vse našteto je le nekaj stvari, s katerimi si upo­rabnik Facebooka krajša cas, o sko-raj vsaki potezi pa so obvešceni tudi njegovi »prijatelji«, ki se tako tudi sami vkljucujejo v podobne skupine in širijo »virus«. Slika 1: Predstavitev slavne osebe na Facebook-u Tokrat bomo nekoliko ob strani pustili polemike o tem, ali je pojav­ljanje na straneh kot je Facebook primerno za knjižnice (sploh glede na zadnje novice iz ZDA, kjer kon­gres želi prepovedati otrokom dos-top do teh strani v knjižnicah) in si rajši na hitro ogledali nekaj prime-rov trenutnega dogajanja na Face-booku, povezanega s knjižnicami. Zanimivo je, da so knjižnice lahko prisotne na Facebooku, pa se tega morda niti ne zavedajo. Kako je to možno, se bo morda kdo vprašal. Gre za skupine ali strani, ki jih ustvarjajo uporabniki sami. Tako recimo najdemo skupino »Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana [NUK]- Official student group«, kateri se pridružujejo študenti, ki veliko svojega casa preživljajo v tej knjiž­nici, podobno skupino imenovano kar »CTK – moj drugi dom!« pa so ustvarili tudi zvesti uporabniki CTK. Študenti z ustanavljanjem in pridruževanjem posameznim skupi­nam prikazujejo svoje življenje, navade, pripadnost in zanimanje, ob tem pa se povezujejo tudi z dru­gimi clani. Pri knjižnicah to lahko pomeni spoznavanje ostalih upora­bnikov knjižnice, ali kot piše v predstavitvi skupine CTK – moj drugi dom!: »Veliko casa preživimo skupaj v citalnicah ob knjigah, na racu­nalnikih, na cikih, ob pitju Native ter Merkatorjevih energetskih napitkov... Vsi se že navidez poznamo, pa dajmo še imensko...pa mogoce naslednjic, ko bomo šli mimo znanega obraze kimnemo, to je pozdravimo...)« Seveda pa so tudi take knjižnice, ki so se same odlocile za povezovanje s svojimi uporabniki in predstavitev storitev na Facebooku. Med sloven-skimi lahko najdemo Centralno medicinsko knjižnico, med tujimi pa vse od Britanske knjižnice do cele vrste manjših in vecjih splošnih in visokošolskih knjižnic. Nekatere knjižnice predstavljajo le svoje osnovne podatke in uporabnike napotijo naprej na domaco stran knjižnice, druge dodajajo slike in video posnetke dogodkov ter raz­norazna obvestila, tretje pa so raz-vile tudi vrsto orodij, s katerimi želijo ponuditi svoje storitve tudi v Facebook okolju (recimo okence za klepetanje s knjižnicarjem ali iskal­nik po katalogu knjižnice). Ce pogledamo resnici v oci, verjetno malo ljudi dejansko uporablja orod­ja, ki jih knjižnice ponujajo na Face-booku. Kljub vsemu pa ne gre zani­kati, da Facebook predstavlja dobro mesto za promocijo in stik knjižni­ce z uporabniki. Obiskovalci knjiž-nice lahko pustijo sporocilo o svo­jem zadovoljstvu ali nezadovoljstvu (ne smemo pozabiti na ta dvorezen mec) s knjižnico kar na tako imeno­vani steni knjižnice, s klikom potr­ KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 8) dijo svojo udeležbo na katerem izmed dogodkov ali postanejo obcudovalci knjižnice. S tem ko oseba postane obcudovalec knjižnice ali so odloci za udeležbo na katerem od dogodkov knjižnice, se to zapiše v njegov profil, hkrati pa so o tem obveš-ceni vsi njegovi prijatelji. Prav gotovo bo kateri izmed njih kliknil na povezavo, si ogledal stran ter se tudi sam pridružil skupini in s tem nadalje-val verigo obvešcanja. Vse to lahko pomaga knjižnici pri gradnji njene podobe, uporabniku pa daje možnost, da izrazi svojo pripadnost in živ­ljenjski stil. Tanja Mercun mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in Slika 3: Uradna predstavitev knjižnice knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ Nadaljevanje z 2. strani: 7.-9.11.2008, Dunaj, Avstrija, Giftschrank oder Freihand? Über "Schmutz und Schund" in Bibliotheken, http://www.kribibi.bvoe.at/veranstaltungen/ 12.-14.11.2008, Sofija, Bolgarija, Globalization and the Management of Information Resources, http://slim.emporia.edu/globenet/Sofia2008/index.htm 11.-16.11.2008, Philadelphia, ZDA, ALA 2008 Midwinter Meeting, http://www.ala.org/ala/eventsandconferencesb/midwinter/2008/home.htm 26.-28.11.2008, New Delhi, Indija, International Conference of Asian Special Libraries: Shaping the future of special libraries: beyond boundaries, http://units.sla.org/chapter/cas/ICoASL2008.html 5.-8.11.2008, Dunaj, Avstrija, IRF Symposium 2008, http://www.ir-facility.org/symposium/irf-symposium-2008 20.-23. 11. 2008, Medellín, Kolumbija, Congreso Internacional de Bibliotecas Pblicas, http://www.comfenalcoantioquia.com/congreso/ CongresoInternacionaldeBibliotecas/tabid/4095/Default.aspx 26.-28.11.2008, Porec, Hrvaška, Arhivi, knjižnice, muzeji: 12. seminar, http://public.carnet.hr/akm/ 7.-10.12.2008, Madrid, Španija, Chymia: International Conference on Science and Nature in Early Modern Europe (1450-1750), http://www.revistaazogue.com/conference/presentation.htm 7.-12. 12. 2008, Indianapolis, ZDA, 4th IEEE International Conference on e-Science, http://escience2008.iu.edu/ DEJAVNOSTI PRIHODNOST PODROCNIH BIBLIOTEKARSKIH STROKOVNIH ZDRUŽENJ DRUŠTEV Okrogla miza ob jubileju Društva bibliotekarjev Maribor, 12. junij 2008 Nekateri pravijo, da je štirideset let mali Abraham, drugi pa, da so to tista leta, ko se lahko pricne kriza srednjih let. Naj velja eno ali drugo, Društvo bibliotekarjev Maribor prav v letošnjem letu praznuje svo­jo štirideseto obletnico delovanja. Da pripravimo dogodek, s katerim želimo pocastiti odlocitev naših stanovskih kolegov, ki so 16. decembra 1967 na ustanovnem obcnem zboru ustanovili Društvo bibliotekarjev Maribor, ni bila težka odlocitev, bolj so se porajala vpra­šanja, kdaj, kje in kako. Nismo si želeli le še enega dogodka zaradi dogodka. Ko je padla odlocitev, kako in kje, smo dolocili še kdaj. Da bi se izognili natrpani jeseni in zimi, smo zase rezervirali konec pomladi skoraj na samem zacetku poletja. In tako smo se v cetrtek, 12. junija 2008, srecali v veliki dvo­rani IZUM na strokovni okrogli mizi z naslovom »Položaj in pomen podrocnih bibliotekarskih društev: vceraj, danes in jutri.« Zakaj takšna tema, morda povezana z idejo o krizi srednjih let, bi se lahko vprašali. Pa vendar sta nas k izboru teme vodili dve smernici: ena, ki se usmerja v društvo, in dru­ga, ki društvo usmerja navzven. V društvu v zadnjih letih beležimo upad clanstva in zelo pogosto odgovarjamo na vprašanje, ki nam ga zastavljajo stanovski kolegi, ko jih vabimo v naše vrste. Kaj pa sploh imam od društva? je tisto vprašanje, ki rahlo diši po trenutni potrošniški naravnanosti. Po neu­mornih razlagah in iskanju vedno novih argumentov smo ga v druš­tvu zastavili malo drugace in se vprašali, kaj pa ima društvo od mene, kje je moj prispevek k pove­zovanju, izmenjavi mnenj, odkriva­nju novih in drugacnih idej in kje je moj prispevek v mozaiku prizade­vanj za boljši položaj knjižnicarja v družbi in boljšo povezanost knjiž­nicarjev med seboj. Kjer se konca prva smernica, se pricne druga. V zadnjih letih je bilo izrecenih kar nekaj misli o reorganizaciji Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, v postopku je nov krovni dokument Zveze, ki pomembno mesto doloca sekcijam, društva pa smo ali pa nis-mo, vsaj takšen obcutek dobi bralec besedila. Zato smo se v društvu vse pogosteje spraševali o pomenu podrocnih društev. Trenutno je v knjižnicarski stroki v našem okolju kar nekaj oblik, ce jih lahko tako imenujemo, povezovanja knjižni-carjev (npr. podrocna društva, ZBDS, sekcije pri ZBDS, Zveza splošnih knjižnic, Društvo splošnih knjižnic, Aktiv direktorjev osrednji obmocnih knjižnic). Zanimalo nas je, kakšne so prednosti tako razlic­nega povezovanja in morda tudi slabosti, vsekakor pa smo želeli izpostaviti vlogo strokovnih druš­tev pri povezovanju knjižnicarjev. K sodelovanju smo povabili pred­sednico Zveze bibliotekarskih druš­tev Slovenije, predsednike podroc­nih društev, predsednike sekcij pri ZBDS, predsednico Nacionalnega sveta za knjižnicno dejavnost, pred­stojnico Oddelka za bibliotekars­tvo, informacijsko znanost in knji­garstvo, predsednika Zveze sploš­nih knjižnic, vodjo aktiva direktor­jev osrednjih obmocnih knjižnic, predsednico Društva šolskih knjiž­nicarjev, koordinatorko programa osrednjih obmocnih knjižnic ter dr. Bruna Hartmana, sivo eminenco knjižnicarstva. Da knjižnicarji spoš­tujemo tradicijo in da je ob tem tudi tema zanimiva, nam je potrdil odziv kolegov na povabilo k sodelovanju. Žal so se nekateri morali opraviciti, saj so imeli že dogovorjene službe­ne obveznosti. Mag. Franci Pivec, ki je prevzel vodenje okrogle mize in pripravil smernice za izmenjavo mnenj, je v uvodnem razmišljanju izpostavil dve pomembni komponent: cas in spremembe. V svojem razmišljanju je izpostavil, da »knjižnicarstvo ni obicajna storitvena dejavnost ali javna služba, saj se v njej mocno prepletajo znacilnosti civilne druž-be, državne pristojnosti in podjetni­ški interesi«. Ob tem je izpostavil vlogo bibliotekarskih društev, ki sodijo nacelno v civilno družbo, vendar v razlicnih okoljih in v razli-cnih obdobjih prevzemajo tudi dru­gacne vloge in se razlicno uspešno soocajo s spremembami. Ob tem je poudaril, da so bile prav te v zad­njem obdobju številne in zelo kore­nite. »Povsem na novo se je organi­zirala država in vzpostavila radikal-no drugacno zakonodajo. Mocno se je spremenila lokalna samouprava. Celi družbeni sektorji – npr. kultu­ra, šolstvo, raziskovanje – so doži­veli obsežne reforme. Sindikalna organiziranost je povsem drugacna kot pred dvema desetletjema. Zgo­dila se je tehnološka revolucija v knjižnicah. In spremenil se je tudi vrednostni sistem pri ljudeh. Vse to vpliva na formalno vlogo, družbeni vpliv in samopodobo bibliotekar­skih društev in njihove Zveze. Splošna znacilnost je, da je v prejš­nji državi (ki ni bila "naša") civilna družba "osvajala" državni teren, v novi ("naši") državi pa se je proces obrnil. Scasoma bomo dosegli toc­ko ravnovesja. Pomembno je, da v takšnih dinamicnih casih ne "ponori kompas" ali prevlada malo­dušje.« (Pivec, 2008). Knjižnicar mora biti zelo impulzi­ven, živahen, da dobro opravlja svojo poslanstvo, pa naj to velja za vceraj, danes ali jutri je sporocilo, ki nam ga je dr. Bruno Hartman podal v svojem uvodnem razmišlja­nju. Izpostavil je tudi položaj knjiž­nicarja in položaj društva. Nekoc so tistega, ki v delovnem okolju ni mogel vec opravljati svojih nalog, pac premestili v knjižnico, je bil uvod v eno od anekdot, ki jih je dr. Hartman delil z nami v svojem pogledu na položaj in pomen druš­tev vceraj. Ko je zakljucil to anek­doto in nam povedal, da je tako v knjižnici pristala že skoraj slepa uciteljica, smo se ob tem vsi malo nasmejali, sami pri sebi pa preverili, ali je takšno razmišljanje prisotno še danes. Njegova odlocitev, da zaves­tno poveže vodenje knjižnice in vodenje društva ter ju tako preplete v prizadevanjih za medsebojno izpopolnjevanje in sodelovanje pri razvoju stroke, je pomembno spo-rocilo, prav tako kot njegove misli, da smo knjižnicarji sami nosilci razvoja društva in moramo sami gledati na to, da društvo napreduje. Uvodno razmišljanje tako dr. Bruna Hartmana kot tudi mag. Francija Pivca je dalo veliko iztocnic za raz­pravo, ki se je razvila v nadaljevan­ju. Še nekaj teh iztocnic pa so nehote dodali predstavniki medij­skih hiš, ki so spremljali dogodke in že pred samim zacetkom želeli spo­znati konec. Dr. Melita Ambrožic, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je svoje razmiš­ljanje pricela prav z iztocnico, ki so jo postavili novinarji: ali bo knjiga obstala in ali bo stroka obstala. Odgovor, ki je sledil, je bil seveda jasen da. Stroka bo obstala in obstala bo knjiga, vendar ob tem ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj: oblika strokovnega povezovanja in sodelovanja, prisotnost prostovolj­nega dela, potreba po profesionali­zaciji ter vloga in vpliv na spremin­janje družbenega okolja. V nadalje­vanju so o povezovanju knjižnicar­jev v okviru sekcij spregovorili: – Sandra Kurnik Zupanic, ki je predstavila razmišljanje mag. Vlaste Stavbar o zacetkih Sek­cije za domoznanstvo ter ob tem izpostavila vprašanje o nadaljnjem razvoju te sekcije, predvsem v povezavi z naloga-mi osrednjih obmocnih knjiž­nic, – Maja Božic, ki je predstavila Sekcijo za visokošolske knjižni­ce ter Sekcijo za specialne knjiž-nice in pri tem izpostavila nji­hovo dobro sodelovanje pri pripravi skupnih posvetovanj, hkrati pa razmišljala tudi o sta­tusu visokošolskih knjižnicar­jev, – Ivanka Ucakar je predstavila povezavo med šolskimi knjižni-carji v okviru Sekcije za šolske knjižnice in sodelovanje sekcije z Društvom šolskih knjižnicar­jev in – Liljana Klemencic, ki je izpos­tavila vecletna prizadevanja mladinskih knjižnicarjev za sek­cijo, ki bi povezovala vse, ki delajo z mladimi, ne glede na okolje in prostor. Sekcija za mladinske knjižnicarje je sedaj predvidena v predlogu statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Naslednji sklop so zaznamovali kolegi, ki sodelujejo v oblikah povezovanja knjižnicarjev in se v svojem delu pravno formalno ne navezujejo na Zvezo bibliotekar­skih društev Slovenije. V razpravi so sodelovali: – Nataša Kuštrin Tušek, ki je predstavila razmerje med ZBDS in Društvom šolskih knjižnicarjev Slovenije in pri tem razkrila tudi enega od vzro­kov, zakaj so se šolski knjižni-carji organizirali na tak nacin: nastopajo lahko kot mocnejši partner v pogajanjih za svoj status v šolskem sistemu. – mag. Branko Goropevšek se je v svojem razmišljanju navezal prav na pozicijo društev in dru­gih organiziranih oblik povezo­vanja knjižnicarjev pri razlicnih pogajanjih in vpliv stroke na spremembe zakonodaje. Druš­tva so ali pa niso povabljena k sodelovanju, so del civilne dru­žbe in kot takšno je njihovo mnenje v obliki soglasja dobro­došlo, v obliki nestrinjanja pa ga preslišijo. V razvojnih nacr­tih Zveze splošnih knjižnic je sprememba statuta in možnost registracije zveze na pravnih osnovah, ki veljajo za zbornice. – mag. Matjaž Neudauer je zacrtal razmerje med ZBDS in Aktivom direktorjev osrednjih obmocnih knjižnic in pri tem pojasnil povod za povezovanje direktorjev. Tretji sklop so zaznamovali predse­dniki podrocnih bibliotekarskih društev: – Polona Bajc Napret je pred­stavila Društvo bibliotekarjev Celje, – Simona Voncina je spregovo­rila o vlogi Društva bibliotekar­jev Koroške in – Gvido Komar, ki je v svoji predstavitvi Društva bibliote­karjev Primorske pojasnil tudi tisto, kar je del našega življenja, pa o tem ne razmišljamo pogo-sto: da se nekje v nekem okolju med dolocenimi ljudmi najde-mo, v drugem okolju pa ne naj-demo svojega mesta in stvari pac ne stecejo. V zakljucnem sklopu sta svoje mnenje podali prof. dr. Maja Žumer in Dragica Turjak. Dr. Maja Žumer je predstavila nekatere spremembe v študijskih programih in povezavo s prakticnim delom v knjižnicah (študijska praksa) ter vlogo praktikov pri oblikovanju študijskih programov (posvetovalni odbor, v katerem sodelujejo direk­torji knjižnic). Dragica Turjak je kot predsednica Nacionalnega sveta za knjižnicno dejavnost sklenila ta krog razprav z oceno prisotnosti bibliotekarskih društev v slovenski knjižnicarski politiki. V nadaljevanju so se zvrstila takšna in drugacna mnenja, ki so podpirala povezovanje in skupno sodelovanje vseh knjižnicarjev. Okrogla miza ni prinesla sklepnega dokumenta, saj bi za kaj takega pot-rebovali širši konsenz, ki je odvisen od daljšega predhodnega postopka. Celotna okrogla miza je posneta (avdio in video) in posnetek bo "dokument", ki lahko služi nadaljnji uporabi. Vlogo in pomen Društva bibliote­karjev Maribor je predstavil dr. Bruno Hartman v zborniku, ki smo ga v društvu izdali ob trideset letni­ci delovanja. Temeljno besedilo o zgodovini društva nam razkriva neumorno energijo, vizijo in visoko pripadnost knjižnicarski stroki. Sporoca, da pomeni biti clan druš­tva biti pripravljen delati prostovo­ljno, razmišljati drzno, gledati v prihodnost ter sprejemati nove izzi­ve. V te misli bi lahko strnili tudi zakljucne misli okrogle mize. Ce sodelujemo, upamo in sanjamo, bomo tudi uspeli. In ce cenimo svoje delo, ga bodo tudi drugi. Sabina Fras Popovic Društvo bibliotekarjev Maribor RAZMIŠLJANJA KNJIŽNICA BREZ KNJIŽNICARJA ALI KAJ JE IN KOMENTARJI PRINESEL ENOTNI PLACNI SISTEM SLOVENSKEMU KNJIŽNICARSTVU? Razmišljanje o dogajanju ob uvajanju novega placnega sistema Zakon o sistemu plac v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07, uradno precišceno besedilo ter spremembe in dopolnitve 17/08 in 58/08) na novo doloca sistem plac javnih uslužbencev. Tako nam poletni meseci niso pos­tregli z napovedano visokimi temperaturami, so pa zato pristojna ministrstva in sindikati z uresnicevanjem nove­ga placnega sistema poskrbeli za vroce dogajanje, ki se bo verjetno iz poletnih mesecev preneslo v jesenske in poseglo tudi v zimski cas. In kje je v novem placnem sistemu delovno mesto knjižnicarja? Do uveljavitve novega placnega sistema so bila delovna mesta knjižnicarjev v razlicnem delovnem okolju in pod razlicnimi pristojnimi ministrstvi razlicno ovre­dnotena, hkrati pa so veljala razlicna merila za napredovanje v strokovne nazive in tudi za napredovanje v placne razrede. Že vsaj od leta 1991 naprej knjižnicarska stroka opozarja na probleme vrednotenja delovnega mesta knjižnicarja. Najprej v razmerju do drugih poklicev v kulturi, kasneje pa na razlicno vrednotenje delovnega mesta knjižnicarja v razlicnih delovnih okoljih, kar je bila posledica financiranja razlicnih ministrstev in razlicnih pravili o napredo­vanju v nazive in placne razrede. Knjižnicarji so bili do uveljavitve novega placnega sistema na treh poteh: zapos­leni v kulturi, visokošolski sodelavci in strokovni delavci v osnovnih in srednjih šolah, prehajanje med njimi pa je bilo vedno težje oz. že skoraj nemogoce. Prisotnost razlicnih kriterijev za napredovanje v stroki pa je že vodila k prvim zapletom (npr. strokovni bibliotekarski izpit kot pogoj za pridobitev licence iz vzajemne katalogizacije pri šolskih knjižnicarjih). Po šestih letih priprav na nov sistem smo pricakovali vsaj doloceno mero enotnosti znotraj stroke, pa vendar že samo bežen pogled v katalog delovnih mest pokaže drugacno zgodbo. Zakon o sistemu plac v javnem sektorju je v svojem 12. clenu uvedel pojem orientacijskega delovnega mesta, ki omogoca primerjavo v placnih skupinah in med placnimi skupinami. Ta delovna mesta so nato opredeljena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08), kjer je delovno mesto Bibliotekar VII/2 uvršceno v placno skupino G (kultura in informiranje v 30 placni razred. Ta razvrstitev naj bi bila referencna, vendar poglejmo, kaj se je zgodilo. Po aneksih h panožnim kolektivnim pogodbam (Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS – Ur. l. RS 60/08, Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja – Ur. l. RS 60/08, Aneks h Kolektiv­ni pogodbi za raziskovalno dejavnost – Ur. l. RS 61/08) smo knjižnicarji zastopani v naslednjih placnih skupinah in podskupinah (ce odmislimo direktorje knjižnic, ki so zastopani v placni skupini B) : • D - delovna mesta na podrocju vzgoje, izobraževanja in športa D1 visokošolski ucitelji in visokošolski sodelavci D2 predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski ucitelji in drugi strokovni delavci • G – delovna mesta na podrocju kulture in informiranja G2 drugi poklici na podrocju kulture in informiranja • J – spremljajoca delovna mesta (veljajo za ves javni sektor) J1 strokovni delavci Placne skupine in podskupine so razlicno vrednotene in delovna mesta razlicno poimenovana in zato si lahko zas­tavljamo vrsto vprašanj, ki ne išcejo samo odgovorov, ampak odpirajo probleme, s katerimi se bomo morali sooci-ti tudi v sklopu razmišljanja o prihodnosti naše stroke. Glavna problemska vprašanja, ki smo jih v Društvu bibliotekarjev Maribor zasledili: – razlicni vrednotenje delovnih mest v sklopu istega tarifnega razreda (npr. delovno mesto Bibliotekar VII/1 v placni podskupini G2 in delovno mesto Knjižnicar VII/1 v placni podskupini D2); – neenotno poimenovanje delovnih mest v sklopu istega tarifnega razreda oziroma zahtevnosti delovnega mesta (npr. Knjižnicar VII/2 v placni podskupini D2 in delovno mesto Bibliotekar VII/2 v plani podskupini G2); – razlicni kriteriji napredovanja v nazive – pri tem smo bili pozorni le na kriterije, ki so razvidni iz kataloga delovnih mest, saj je podzakonski akt, ki doloca kriterije za napredovanje v strokovne nazive še vedno v med-resorskem usklajevanju in je vprašanje, ce bo en pravilnik zajel knjižnicarje v vseh placnih razredih. Nazivi višješolskega sodelavca – bibliotekarja so povezani tudi z višjo stopnjo izobrazbe. Knjižnicarji v visokošolskih knjižnicah, ki so uvršceni v placno podskupino D1, so vezani na postopek habilitacije in na opravljanje peda­goškega dela, hkrati pa je napredovanje v višji naziv povezano z višjo stopnjo izobrazbe (magisterij in dokto-rat), v tarifnem razredu npr. VII pa lahko napredujejo samo v placne razrede in ne v nazive; – problem uvršcanja visokošolskih in specialnih knjižnicarjev v placno podskupino J1. Ob tem se odpre še vrsta problemov, tako da zgodba postane že skoraj tragedija, saj obstaja bojazen, da bomo imeli knjižnice brez knjižnicarjev. Pa te napovedi niso povezane s prihodnostjo knjižnice in njene ponudbe, ampak s sistemizacijami delovnih mest v organizacij, v sklopu katerih knjižnice delujejo. Namesto delovnega mesta knjiž­nicarja bodo sistemizirale delovno mesto strokovnega sodelavca ali delovno mesto strokovnega svetovalca za doloceno podrocje ali delovno mesto strokovnega sodelavca s posebnimi znanji in sposobnostmi. In zakaj? Verje­tno zato, ker bo to za zaposlene ugodneje, saj bodo uvršceni dva, tri ali štiri placne razrede višje kot knjižnicar v placni skupini J. Uvrstitev delovnih mest vseh strokovnih delavcev v vseh vrstah knjižnic ima zelo malo skupnega s strokovnimi podlagami, vsekakor ni v skladu z drugim odstavkom 1. clena ZSPJS, saj ne moremo govoriti o uveljavljanju nace-la enakega placila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. Kje je tu enotnost novega placnega sistema? Neenotnost sistema in neuresnicevanje 2. odstavka 1. clena ZSPJS je najbolj transparentno vidna iz štirih razmerji: – razmerja med delovnim mestom Knjižnicar VII/1 v placni skupini D2, delovnim mestom Bibliotekar VII/1 v placni skupini G2 in delovnim mestom Knjižnicar VII/1 v placni podskupini J1 (Tabela 1) Tabela 1 Delovno mesto strokovnega delavca s VII/1 stopnjo izobrazbe v visokošolski knjižnici (D1) šolski knjiž­nici (D2), splošni knjižnici (G2) in visokošolski knjižnici (J1). – razmerja med delovnim mestom Knjižnicar VII/2 v placni podskupini D2, delovnega mesta Bibliotekar VII/« v placni podskupini D1, delovnega mesta Bibliotekar VII/2 v placni podskupini G2 in delovnega mesta Knjižnicar VII/2 v placni podskupini J1 (Tabela 2) PS Delovno mesto TR Št. nazivov MIN MAX Vrsta knjižnice D2 Knjižnicar VII/1 4 30 43 šolska knjižnica G2 Bibliotekar VII/1 4 28 38 splošna knjižnica J1 Knjižnicar VII/1 VII/1 0 27 37 visokošolska knjižnica Tabela 2 Delovno mesto strokovnega delavca s VII/2 stopnjo izobrazbe v visokošolski knjižnici (D1) šolski knjiž­nici (D2), splošni knjižnici (G2) in univerzitetni knjižnici (J1). PS Delovno mesto TR Št. nazivov MIN MAX Vrsta knjižnice D1 Bibliotekar VII/2 3 30 35 visokošolska knjižnica D2 Knjižnicar VII/2 4 30 43 šolska knjižnica G2 Bibliotekar VII/2 4 30 43 splošna knjižnica J1 Knjižnicar VII/2 VII/2 0 30 40 – razmerja med delovnim mestom Bibliotekar z doktoratom v placni podskupini D1 in delovnim mestom Bibli­otekar z doktoratom v placni podskupini G2 (Tabela 3) Tabela 3 Neenotnost sistema in zahtevnosti delovnega mesta (delovno mesto Bibliotekar z doktoratom v placni podskupini D1 in placni podskupini G2) – razmerje med delovnim mestom Bibliotekar z doktoratom iz placne podskupine D1 in delovnim mestom Knjižnicar VII/1 v placni podskupini D2 (Tabela 4) PS Delovno mesto TR Št. nazivov MIN MAX D1 Bibliotekar z doktoratom IX 0 36 41 G2 Bibliotekar z doktoratom IX 3 39 49 Tabela 4 Neenotnost sistema – primerjava delovnega mesta Bibliotekar z doktoratom (D1) in delovnega mesta Knjižnicar VII/1 (D2) PS Delovno mesto TR Št. nazivov MIN MAX D1 Bibliotekar z doktoratom IX 0 36 41 D2 Knjižnicar VII/1 4 30 43 Zelo težko spreminjaš svet okrog sebe, težko spreminjaš druge ob tebi, še najlažje pricneš s spremembami pri sebi. Takšne misli so prisotne v skoraj vsakem strokovnem ali poljudnem prirocniku o osebni rasti, samopodobi in pozitivnem razmišljanju. In v sebi nosijo tudi nekaj resnice, ki bi bila zelo dobrodošla v knjižnicarskih krogih. Ce bomo sami dvomili v svojo podobo v družbi, nenehno »jamrali« in samo iskali krivdo za nizko vrednotenje pokli-ca v drugih, za kaos pri uvrstitvi delovnih mest v placne razrede in podžigali nevošcljivost znotraj knjižnicarjev, bomo še dalje od tistih modelov organiziranosti knjižnicarstva, ki jo pogosto navajamo kot zgled ali izziv. Takšna uvrstitev delovnega mesta knjižnicarja v novem placnem sistemu je verjetno rezultat najboljšega in najmo-cnejšega sindikata. In tudi to je dokaz, da smo knjižnicarji v sistemu izgubljeni in vsak na svoji poti, zato pa tako nemocni. Zato v Društvu bibliotekarjev Maribor pozivamo vse, ki delujemo na našem strokovnem podrocju, da pozabimo na »mi« ali »oni« in poskušamo tvorno sodelovati pri reševanju tega problema, ki stroko razdvaja in knjižnicarje usmerja korak nazaj in ne naprej. Hkrati bomo to razmišljanje posredovali ministru za javno upravo, dr. Virantu, predsednici Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Nacionalnemu svetu za knjižnicno dejavnost, predsednikom regionalnih društev in seveda pristojnim ministrom, ki si delijo odgovornosti za naše strokovno podrocje. Knjižnicar je uporabnikov reševalec iz informacijske poplave, tako je mag. Franci Pivec v uvodnem referatu na Bledu 2007 opisal vlogo knjižnicarja. Ne glede na okolje, prostor, vrsto uporabnika in informacije. Zaupanje v knjižnicarja in njegove sposobnosti je tisto, ki pripelje uporabnika do izposojevalnega pulta ali elektronske pošte s seznamom vprašanj in želja po informacijah. Uporabniki zaupajo knjižnicarjem, to nedvomno sporocajo zelo raz­licne ankete o kakovosti knjižnicnih storitev. Sedaj morajo še knjižnicarji najti to zaupanje vse. In v svojo nespor-no vlogo v družbi. Sabina Fras Popovic Društvo bibliotekarjev Maribor NOVI SPLETNI SLOVARJI – NAKUP CTK ZA UNIVERZO V LJUBLJANI Slovarji ponudnika Amebis so že polna štiri leta dos-topni uporabnikom knjižnic Univerze v Ljubljani. Konec leta 2003 je namrec CTK za potrebe svojih in uporabnikov Univerze v Ljubljani kupil in s tem omo-gocila spletni dostop do Slovenskega pravopisa (SAZU) ter slovarjev, ki so marsikateremu poznani v obliki tiskanih izdaj DZS (Veliko angleško-slovenski slovar, Slovensko-angleški slovar, Veliki italijansko­slovenski slovar, Veliki slovensko-nemški slovar in Veliki nemško-slovenski slovar). V pogodbi dogovorjeni licencni pogoji omogocajo uporabo – dostop do e-slovarjev z lokacij Univerze v Ljubljani (vezano na IP racunalnika). Število hkratnih uporabnikov ni omejeno, prav tako ni omejen cas dostopa. Žal ni mogoc oddaljeni dostop do teh slovar­jev, saj s tem ne soglaša njihov ponudnik (Amebis). Ponudnik Amebis nam je ob prvem nakupu ponudil tudi t.i. polico, ki služi kot izhodišcna platforma, od koder lahko uporabnik pogleda slovarje, ki so mu na voljo in s klikom dostopa do njih. Podatki o veliki uporabi omejenih slovarjev so nas v preteklosti usmerjali v nove dodatne nakupe in s tem širjenje ponudbe slovarjev. V preteklosti smo zgoraj navedenim slovarjem dodali še novih dvanajst, tako da jih je na polici sedaj skupno osemnajst. Zadnji nakup, ki ga je v teh dneh opravil CTK in na katerega opozarjamo v sestavku, je nakup Tehniškega metalurškega slovarja ter predvsem dveh pravnih slo­varjev: Angleško-slovenskega in Slovensko-angleškega pravnega slovarja. Kljub temu, da gre pri teh dveh slovarjih za vsebino, ki ne spada v podrocje delovanja CTK (podrocje tehnike) pa lahko po izkušnjah trdi-mo, da se vedno vec ljudi – uporabnikov z Univerze ter s tem tudi naših uporabnikov vsakodnevno srecuje s pravnimi izrazi v anglešcini. To je bil tudi glavni raz-log za odlocitev o nabavi teh dveh slovarjev. Oba slovarja sta poznana tudi v tiskani obliki, zato ne dvomimo, da se bosta med uporabniki "dobro prijela" ter uporabljala. Za konec naj vas torej povabim k še vecji uporabi ugodnosti, ki vam jo nudimo na vašo pisalno mizo. Polica osemnajstih slovarjev vas caka in ne dvomimo, da se jim bo v prihodnosti pridružil še kakšen. Ob morebitnih spremembah IP ali nedelovanju (ni dostopa), naj se uporabniki obrnejo na CTK. Matjaž Eržen Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 8) VRŽI ROKAVICO IN KOMENTIRAJ – TUDI NA SPLETNEM DNEVNIKU REVIJE KNJIŽNICA Pri reviji Knjižnica smo zaceli s seri­jo prispevkov o aktualnih temah s podrocja bibliotekarstva in infor­macijske znanosti, za katere smo prepricani, da imajo mnogi strokov­njaki veckrat nasprotne si poglede. Z “Vrženo rokavico” namrec pos­kušamo spodbuditi strokovno raz­pravo o izzivih, ki jih naši stroki in našemu delu prinašajo spremembe okolja v katerem delujemo. Z namenom po cim vecji ažurnosti in dostopnosti smo poglavje zaceli objavljati tudi na prenovljenem sple­tnem dnevniku (blogu, spletniku) revije Knjižnice, ki je zamišljen kot prostor za tovrstno razpravljanje. Zato vabimo tudi vas bralce, da se s svojimi komentarji vkljucite v raz­prave na naslovu: http:// revijaknjiznica.wordpress.com/. Sicer pa poglavje »Vržena rokavica« poteka tako, da objavljenemu uvod­nem prispevku sledijo odzivi stro­kovne javnosti. V kolikor želite tudi sami opozoriti na dolocene stroko­vne dileme, vas prosimo, da pošlje­te uvodne prispevke na naslov ure­dništva (Turjaška 1, 1000 Ljubljana ali eva.kodric-dacic@nuk.uni-lj.si). Trenutno sta odprti dve temi, ki sta dostopni na spletniku: Prva tema, ki je že objavljena v tis-kani verziji, se nanaša na vsebinsko obdelavo knjižnicnega gradiva. Spodbu­dil jo je dr. Matjaž Žaucer, ki temo uvaja v kontekst racionalizacije pos­topkov dela v knjižnicah tako, da prikaže tudi probleme iskanja po COBISS-u s pomocjo UDK-ja. V sklepu je podan poziv k racional­nejšim katalogizacijskim pravilom, k dostopnosti kataložnih zapisov direktno s spletnih iskalnikov in k neobveznemu opremljanju zapisov z vrstilci UDK (objavljeno v Knjiž­nica, 2007, 3/4). Najprej sledi odziv dr. Alenke Šauperl (Knjižnica 2007, 3/4) in odgovor dr. Matjaža Žau­cerja (Knjižnica, 2008, v tisku). Nato pa še odziv mag. Darije Roz-man (Knjižnica, 2008, v tisku) in mag. Zorana Krstulovica (Knjižnica, 2008, v tisku). Podani so tudi zakljucki posvetovanja o uporabi univerzalne decimalne kla­sifikacije, ki je bilo 14. 11. 2007 v Knjižnici Bežigrad (Knjižnica, 2007, 3/4). Drugo problematiko smo že napo­vedali z objavo povzetka referata mag. Petre Jager, ki ga je predstavila na 6. kongresu založnikov Knjiga na Slovenskem (Portorožu, 12. 6. - 13. 6. 2008). Raziskava o sto najbolj bra-nih knjigah v splošnih knjižnicah je spodbudila mnoge polemicne odzi­ve. Gre za polemiko, ki razdvaja strokovno javnost med tem, ali je splošna knjižnica namenjena predv­sem razvedrilu, tudi kot oblika pre­življanja prostega casa, ali pa je splošna knjižnica namenjena predv­sem izobraževanju, oblikovanju aktivnega in kultiviranega državlja­na. Torej vprašanje, ce in kako sploš­na knjižnica vpliva na bralne brboncice svojih uporabnikov, je uvod v drugo vrženo rokavico. Vabimo pa vas tudi k ogledu in spremljanju drugih vsebin na splet­nem dnevniku revije Knjižnice. Objavljali bomo razlicne novice, napovednike številk, seznam recen­zentov, idr. V pripravi so tudi pris­pevki, ki zaradi razlicnih razlogov niso bili objavljeni v tiskani verziji (»apokrifi«) in seznam avtorjev pris­pevkov. Ne nazadnje v kratkem pricakujemo izid prve številke revije v letu 2008, ki prinaša mnoge zani­mive in raznovrstne tematske sklo­pe. Vljudno vabljeni k ogledu in branju. Uredništvo revije Knjižnica Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Sekcija za specialne knjižnice in Sekcija za visokošolske knjižnice vabita na 3. skupno posvetovanje Sekcije za specialne in Sekcije za visokošolske knjižnice KAKOVOST V VISOKOŠOLSKIH IN SPECIALNIH KNJIŽNICAH Program Ljubljana, 23. oktober 2008 8.00-9.00 REGISTRACIJA, OGLED PONUDBE SPONZORJEV 9.00-9.30 UVOD VODENJE IN VREDNOTENJE KAKOVOSTI V KNJIŽNICAH 9.30-10.00 Dr. David Bawden, Lyn Robinson, Andrew Calvert: Value and impact: new trends in evaluating library and information services 10.00-10.30 Dr. Roswitha Poll: Quality management in academic libraries 10.30-10:45 Razprava 10.45-11:15 Odmor za kavo MODELI NA PODROCJU VODENJA KAKOVOSTI (V KNJIŽNICAH) 11:15-11.30 Dr. Polona Kovac: Modeli odlicnosti kot orodje izboljšav v javnem sektorju 11.30-11.45 Marjetka Strle-Vidali: Predstavitev zahtev standarda ISO 9001 : 2000: nacela vodenja kakovosti in poslovne odlicnosti 11.45-12.00 Tatjana Žagar: Knjižnica od kakovosti do odlicnosti 12.00-12.15 Mag. Anamarija Rožic: Celovito obvladovanje kakovosti v knjižnicah. Pot do zadovoljnih strank? 12.15-12.30 Dr. Melita Ambrožic: Kakovost univerze in visokošolske knjižnice 12.30-13.00 Razprava Kratka predstavitev posterjev 13.00-13.05 Dunja Legat, dr. Jerneja Ferlež, Branka Kerec, Sandra Kurnik Zupa­nic: Samoevalvacija knjižnicne dejavnosti Univerze v Mariboru 13.05-13.10 Mag. Petruša Miholic: SIST EN ISO 9001:2001 v knjižnici Inštituta za varo­vanje zdravja 13.10-13.15 Mag. Gorazd Vodeb: Merjenje elektronskih virov v knjižnicni zbirki 13.15-14.30 Kosilo, ogled posterjev, ogled ponudbe sponzorjev 14.30-14.45 OBLADOVANJE KAKOVOSTI V SLOVENSKIH KNJIŽNICAH – PRIMERI DOBRE PRAKSE Kristina Hacin Ludvik, Maja Božic, dr. Primož Južnic: Ugotavljanje kako­vosti prakse študentov bibliotekarstva v specialnih in visokošolskih knjižnicah 14.45-15.00 Polona Car: Obvladovanje kakovosti v knjižnici Evropskega parlamenta 15.00-15.15 Mag. Sabina Fras Popovic: Izziv prihodnosti: vodenje kakovosti ali kakovost vodenja 15.15-15-30 Angela Cuk, Evridika Morosini Berus: Celovito obvladovanje kakovosti v Krki, d.d. in njeni knjižnici 15.30-15.45 Miro Pušnik, Tatjana Intihar: CTK kot prva slovenska knjižnica vkljucena v index BIX 15.45-16.15 Razprava 16.15-16.30 OBLIKOVANJE ZAKLJUCKOV POSVETOVANJA Programski odbor: Nataša Glavnik (predsednica), Maja Božic, dr. Melita Ambrožic, mag. Angela Cuk, Kristina Hacin Ludvik, dr. Primož Južnic, mag. Anamarija Rožic Organizacijski odbor: Maja Božic (predsednica), Nataša Glavnik, Anita Breceljnik, mag. Simona Juvan, Martina Kerec, Boštjan Mur, Igor Zemljic. 3. skupno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice »Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah« Ljubljana, 23. oktober 2008 PRIJAVNICA Zavezanec za DDV (ustrezno obkroži): DA NE Davcna številka: Maticna številka: Dovoljujem uporabo osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov za potrebe stro­kovnega posvetovanja in sicer v skladu z zakonodajo s podrocja varovanja osebnih podatkov. PRIJAVE sprejemamo do 9. oktobra 2008. Izpolnjeno prijavnico pošljite po pošti ali po faksu na naslov: Martina Kerec, NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 / 2001-198, faks: 01 / 4257-293. Skrajni rok za morebitno odpoved (pisno) je 16. oktober 2008, za kar zaracunavamo administrativne stroške v višini 10 % kotizacije. Po tem datumu zaracunavamo celotno kotizacijo. KOTIZACIJA: clani bibliotekarskih društev 70 EUR, študenti bibliotekarstva - clani bibliotekarskih društev 50 EUR, ostali 100 EUR. Kotizacija vkljucuje kongresno gradivo z zbornikom, okrepcila med odmori, kosilo. Prijava je obvezna. Prijavnice brez žiga in podpisa odgovorne osebe so neveljavne. Kotizacije so oprošceni clani programskega in organizacijskega odbora ter prvi avtorji prispevkov. Kotizacijo poravnate po prejemu racuna. Ce bo vaša ustanova izstavila narocilnico, naj se glasi na ZBDS, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, kamor jo tudi pošljite. Spletna stran posvetovanja. http://www.zbds-zveza.si/posvet_vk_2008.asp Dodatne informacije: Maja Božic, maja.bozic@gozdis.si, tel.: 01/ 2007-842 OGLASI DELO IŠCE FRANC MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052, E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu pripravnika za polni delovni cas v knjižnici Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja) Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gradiva; upora­bljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknji­žnega gradiva, • redno delovno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnostnik za zasebno varovanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhiv­ske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajnika, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zaupan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija. Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila – Word, osnove Excela, uporabljam Outlook ter PowerPoint in dobro se znajdem na internetu – pridobljen certifikat ECDL Start, • vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten prevoz. • Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekars­tva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. DELO IŠCE Ime mi je Saša in išcem delo v knjižnici v Ljubljani ali njeni okoli­ ci. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana geografinja in soci­ologinja kulture. Od meseca februarja do vkljucno septembra 2007 sem se kot prostovoljka usposabljala na delovnem mestu bibliote­karja v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, kjer sem opravljala razlicna dela: priprava in vnos gradiva za avtomatizirano poslovan­je Potujoce knjižnice, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. Po karakterju sem komunikativna, natancna, zanesljiva, odgovorna in organizirana oseba, ki jo delo z ljudmi zelo veseli. Sem racunal­niško pismena(Word, Excel, PowerPoint, Internet, Outlook Express), aktivno govorim angleško ter pasivno nemško. Decembra 2007 sem opravila bibliotekarski strokovni izpit, pripra­vljena pa sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Ce potrebujete novo sodelavko, sem dosegljiva na tel. 041/270­303 ali na e-naslovu dsasha76@gmail.com. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim stroko­vnim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo COBISS2. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in njeni okolici. Moja telefonska številka je 051/344-455. NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!