Tukiij*¿ss ^ BoUM/S* PRO Il Hfn«iuki pro «T. glasilo slovenske narodne podporne jednote l^fo-vear xvii « ■ i ■ i i IHPHP ■ M rrs firyÄÄlVÄrsTRr chkago, in, petek, ia. apni« (april ia), 1024. ^ Stev.^-number 93. 1103. Act ol Ott. I. 1917. Mi Jumm 14. lilt. hughes zabaj ZA JAPONSKIM «uih»r» j» «P1««'0 •"•J «•* ______■■■>■> '«MnaW ¿oieglo ravno učinek. 0LA80 «SAT JI PONOVNO VAL ZA IZKLJUČUJOČO določbo. Huhington, D. 0. — Senatorje L r sredo zelo zanimalo poročilo, i ai bil za Haniharovim protest-liBi pisanjem nihče drugi kakor glavni tajnik Hughee sam. Temu, da je Hanihara dosegel «ivejim pismom ravno nekaj na-jprotnega temu, kar je ^isiil do-nii, je kriv toa, ki ie ga je po-iluiil v svojem pissnju, čeprav je '*itai državni tajnik Hughss, ds feo Hanihara s svojim protestom pidobil v senatu večino. : - < Državni tajnik Hugbee se je sel včeraj sniti a predsednikom Coolidgem, da se pogovori s njim a japonskem izključujočem1 a* sendmentu. Kakor poročajo, bo napel državni tajnik Hughoa svoje moči in uporabil vea svoj !vpliv, da odkloni predsednik pri-selniiko predlogo, ko mn jo poš-Ijejo v potrjenje. Ns vsak način pa je ssgotovlje-10, da ne bo predsednik naredil aobene opazka o predlogi, dokler M dodobra ne pomeni o njej s dr-iivnim tajnikom Hugbeeom. Če se predsednik defitiitivno od-Wi, da vetira priselniško zakon ako osnovo z izključujočo klavzu-i k, ko se snide s Hughesom, poka je pričakovati takojinjega Bsioanila v tem smialu« To pa sate, ker je treba valed velike na-fetosti mednarodnega položaja, ki te stegne izčimiti iz te afere/ vnega pojasnila. * " aobene izjave, potem jo to tofana-«ti tako, da bo pofopieei predlo-go kljub izključujoči določbi M Senat je ponovno i^asoval o Izključujoči določbi ter jo sprejel v •bliki amendments a 71 proti glasovom. Do ponovne razprave o iaklju določbi je prižio na željo republikanskega senstorja Beeda kPennsylvanije, ki j* podprl svo-jo željo rekoč, da žele imaii f>ri-liko ta glasovanje tudi tisti segali, ki se ne strinjsjo s smend-neotom. Senator Colt je Ml prvi, ki je jakteval ponovno glasovanje. On ie fii senatorji McLesn, Wsrren »n Sterling — Vsi republiksnei — •o Rlasovali proti amendments Ponovno glasovanje jo le do-, wulo, kako miali senat o poisku w. ki rs je naredil japonaki vele-poslsnik Hanihara, da bi ae vrne-▼ sestavljanje In izdelan je Proglod dimih do-godkov. r * »Air - ^oAiiticrilcft, Državni tajnik Hughea osum ljen, da je inioistiral japonaki proteat proti imigraeijaki predlo gi. Senatni odaek je odkril nove korupcije np juatičnem depsrt-mentu. .. v- , . , '.v .. < r " ' Major Martin, vodilni amerlžki letale« okoli sveta, ae je rcžil. Polet bo zadržan en tedeu. Kongresnik Berger predložil nov amendment k ustavi. nove korupcije na justič. departments. Japonski šovinisti v Tokiju huj ska jo na vojno. Policija priprav ljena na demonstracije. Uradni krogi se drže trezno. MaeDonald j« za rasoroženje zračnik aU. Angležko-ruska konferenca jc pretrgana do 21 aprila. Psšičeva vlsda v JugosUviji je zopet padla. Defensivna alijanca med Fran-oijo in Jugoslavijo se pripravlja Letalec okoli ivo* ts ss ja raiil. Tsnstak, sattv Portsfe. — Poveljnik svezne armadne zračne flo-tile, ki je na poletu okoli aveta, major Frederick L. Martin in njegov «nehsnik Alva Harvey sts s letalom Seattle, ki se je morslo izpustiti is srska na poleta is Se vrarda t Čignik, srečno prižla na kopno r kanatakn. \ Major Martin In Harvey sta popolnoma zdrava, čeprav sta morala celo noč prebiti v svojem letalu izpostavljena mrasu in vetru. Vreme Jo bilo izredno lepo. Le-talo Seattle ni prav nit poškodovano. Vendar pa bodo montirali D. 0. — Bivli a gent ia detektiv pravosodnega de-partmenta Gaeton B. Moans je bil isnova ssslišsn pred preiakovel-nim odsekom, ki es peča s zedevo pravosodnega departmenU, raskril novo korupcijo, ki dosega rastajnika Harryja M. Dau-glertjrja samega. Meana je izpovedal, da mn je Jess W. Smith tisto noč, preden jo iavršil samomor v Deughertjr-jevem sts no vanju, naročil, naj '' vrne " $200,000 neki ncwy«rlki žganjaraki svojatl. "Ali vsm n» rekel Smitk, da ai je vasdelil densr s pravosodnim $ tajnikom, ia da bo U vrnil de-f* nart", ga Je vprašal ■■ Whceicr. .. , .„'•,;. • "Da, tako je," je odgovorila priča, Meenš ja tudi rekel, da bt *U Daugherty lahko obtožil A. Ml-tchella Palmerja, ki je bil pravo-sodni*, tajnik «n časa Wllse«*ove admlnlatracije. Ali ni pa atortt te-gs, ker je imel strah pred njim. Mesns jo potem prešel na ab-tolbo senstorja Wheelerja is Men-tane ter drjel, ds Ims doslej Iv neodkrito,informecijo o korskih, ki j tk1 jf stfpšl^ pref oaod n i depart-ment v tej ssdeti. Molje, podani is WsskingtoM, so naskrivaj Al- esne postave sa priseljeva- kongr »i« v to deželo. Senstor Shields, ki je član pri-| aelnižkega odseka, je dejal, d* Heniharovo pismo rasla-f^njc ameriškegs nsroda. [ Senstor Underwood js rekel, " Združene države s sprejetjem «kljubujoče določbe storile to, f"r bi Japonska sama storila ob ■«k okoličinak. Povedal jo, da (Dalje na S. strani.) >*UfOOSXOJUOO0LOYAJr. IKA ALIJ Alf O A. Akkund«. î»%r;a pakt v ■ z. 17. apr. — Poročevalec Matina" brsojavlja da jf Uvedel is verodo-v»rov, da se sklene defen alijanes med JugoeUvijo in pr.hodnjl meeee, ko krslj « njegova lena obi-I ariz.« Asetele Praaoe nimP ''•Ht, 17. tpr. _ A na tole Kraa-E**Vn> f'»neosld pisatelj, je bil UT** ^rHölrt. Hlev ni steréek ' Pfi'noval svoj oeemdeoeti ¡-Jubilant jo prejel nebcaj itk is vsek krajev sveU ^gov, mizs j. biU pokriu >• «refao pm-H * »jo bolsara ia daaee je ~ »nln^ adravjo. U se bo zslmsnilo teden dni, ker bodo morsli montirati nov stroj ns letalo Seattlc, kskor je poro-čel po brezžičnem brsojsvu msjor Prederick L. Msrtin, ki je pilot ns omenjenem letslu. Msjor Msrtin je poslal brsojav. ko s zveznega rušiles HulI, ki gs je pripeljal v KsnaUk. - V Beda nemške delavke. Ohieago, IU. — Dva odpomoč na delavca orgsnlzscije Der Internationale Arbeiter Hilfs Komi te sta poslsls naslednjo sgodbo o tem, kskšna beda vlada v Bor linu. Videla sto priti neko žensko is pekarne in omedteti na oesti. Ko sta ji pomsgsla domov, sta Izvedele tragično poveet njenega živ ljenja.. I Sla te ženake, je padel v vojni L 1917. Njen mož je delal v plinarni ia umrl L 1918. Z vladno podporo, ki jo prejema, komaj plačuje stanarino in kupuje po malo kruha vsak dan. Zadnjikrat je povžtla nekaj gorkega o Boži-ču pri svoji snsnki. Odtlej se preživlja s suhim krakom in vodo. V sobi, kjer prebivs, je staro ležišče in omara sa obleko. Vee ostalo pohištvo jo le poprodala kos za kosom, ds se je mogls pre-živiti. ženska je bUa tako osleb-ljena, ds nI mogls dobiti nobene ga dela. V taki bedi živi na etotieeče in stotisoče delavk na Nemškem. Da, takšen je pololaj skoro vseh de. lave e v v Nemčiji. Kolje, žena in otroci ae sanalajo na podporo od svojih brstov in sester v Združenih drŽavah, PKXDAVAM/B Dl. — V nedeljo dno 20. aprila ima v gledališču »tod«-baker na 41* S. Michigan are. sloviti mislec Perey Wird prede-vanje o raavijsnju nsšega resorna Govoril ko o tirsnstva človeških navad, o mojstrstvu nsžih še tja m o tem, kako si utrdimo sns-šoj. Prsdavsnje ee piVae ob e-naj«tih dopoldne, vstopnina je 50c. Chicago ia okolica: V soboto la kiadao. V arah mja lastnina A. Omer je rantij. Mannington ss ni odzval , povabila TARIFNA. KOHBUTA POD NADZOBBTVOK ' ; V -DBTB1TIVOV. Patlčeva vlada Jo zopot padla. Skupščina v Bslgrsdu bo kmalu razpužčena in vršfls SS bodo volitve. J, Washinfton, D. O. — (Prrsbiro raljevipc Srba, HrvaU LHlov.-.) — Presbiro kraljevskega ištvo v Waahingtonu je da 13. aprila prejel is Belgrsds am sledeče vsebine: "Vlada je danos podala ostavko namenom In željo, da e svoje pomaga razčistiti politično lamentarno situacijo, ki je na .ismeno programa skupil skupin bres odobreujs Vlada smatra, da se ts ntsrnl pojev rasčlstl le vlmi volitvami.' Skopuh nora plačati $10,000. Okloago, SI. — Porota jf/HS višjem sodišču v Cklsagu prisodila gej. Heleni Bornholdtovl, sts nujoot aa 2^20 Kenilwortk ave., UO^bO odškodnine, ker je bilo stanovanje, v katerem sta prebi vsla ona ia njen mol, tako mrzlo da li je mož nakopal .-pljuSnieo ter am«i. Prgvorek je naperjen proti hišnemu lastniku S. T. Bat- Stanovanje, v katerem sta gk Bornkoldt in njen moš Kari prebivala v siml 1. 1920., je bilo na 1012 Sheridsn rd. Messcs aprila L 1120. as ie lotiu Bornholdta pljučnica, nakar js v par dnek podlegel tej fcolesni ter umrl. f H Ka obravnavi pred sodnikom Davidom so pričs izpovedale, ds je >ila temperatura t tisti kUU v februarju, marcu ia Aprilu leta 1920. tako njska, da je kazal to- japonski džin-goti začeli h u j s kai i. Tokijski Ust poaiva Japonsko, naj ■SS pripravi na vojno; drugi zahtevajo demiaijo vlade; vladni krogi pa pravijo Mlikata- ganf», VELIKA BA2BUBJBM08T BREDI VOLILNI KAMPANJE. Toki jO, 17. epr. - Tokijsko šovinistično' čaaopiaje bljujc ogenj in žveplo na Ameriko radi Isklju-čitve Japoncev ia imigrscijs. Časopis " Jomitfrl Simbun" piše uvodniku: "Ameriški kongrea je raslaUl japonaki narod na naj očitnejši način. Japonska odgovo ri na to lasivanje. Zapomni si in inault ob prvi priliki se msŠČuje." List "Josoau ©oho" pravi, ds sc mora Jspoaaka pripraviti na vea kar prkU, tudi na vojno, "Koku min" aahteva, da japonski ksblnet tekoj poda oetavko, ker m mogel preprečiti isključilne klavzul« i Waahingtonu. Kasne organisselje kot japon ake zbornica, Ameriško-jsponsko društvo, Japonsko ekonomsko društvo itd. so skUesla Izredna zborovanja. : Splošna razburjenost vsled akcije merlškega kongresa js pri šla ravno med vroče volilno kampanjo na Japonskem. Volitve poslancev aa novi parlament se vrše v-maju. Isključenje jspou skih imigrantov je psdlo kot bomba in oposioionalns stranke izgrsbljsjo dogodek proti vladi. PoUtični voditelji, posebno vodje vladne atranks, še qlso izgubil upanja i nadejajo ss, da pradssd Hrvaiko zajednice ao oo zdruillo. « mrnm^^mm Štiri podporne organizacija so as izrekla sa združitev i veliko veči-'no na tsrodni konvenolji v Pittsburgh«. sa«a>sMi Pittaburgh, Pa. — (lavirno po-ročilo "Prosvotl".) — Edrulitev hrvaških podpornih oi^sniaaoij v Ameriki jc bila Isvedens na isred-ni konvenciji, ki ae je tu vršila trj dni od 14. do 17. aprila. Pred-log sa sdruŠitev je bil sprejet a 186 proti 7 glasovom j trlja delegate ao biU nevtralni. Vaeh delegatov je bilo 196. Narodna hrvataka aajedniea, as-jednloa v ilUnoisu, hrvatako podporno društvo i Whitlngu, Ind., in podporno društvo v Kanaaa City Ju ae adrušijo v eno organlaael-jo, ki bo Imela imo Hrvatska brat- Čehaslovakija ubila svobode tlaka. Basgaljsnjs mnogih škandalov ja tjjpopalo nagt>Wnik časo- Praga, 17. apr. — Oekeslova-Ška aboritioa je pravkar aprejals postavo, ki uničuje svobodo tlidca in ki je dela dsmokrsoljl črno oko. Postsvs določs, ds morajo uredništva listov razkriti vir informa-sij, kadar saktera vlsda. 1'oatava je prišla po raskritju mnogoterih šksndslov v vlkdl. Ni gs skoro ministra, ds bi ns bil sapleten v korupcijo. Največ te korupcije ao razkrili čaaopiai opoaielonalnih strank In sdsj jc prišlo msščcvs-nje. n. 7 * Prot Masarik, predaednlk čaho. zbornica naperiti javno ebtolbo pToti Harry ju Deughertyju pred veš kakor onim Istem, eo zastopniki pravosodnega dčpkttttffilH " preiskavah" poslanca Wood-rttffa is Michlfsns in drago Člane cvesnčga kongresa, je rekel Means.' - r •f Ali vem je naročil Dangker-ty, da se imste ravnati po ukazih in niročlUh Jesse Smiths!" js vprašal senator Wheeler pričo. ''Bekel mi je, naj storim, kar koli mi naroči Jess Smith. I'riaciu vil pa je Is, da ms ima rad, ker nikoli ne «dopustim, da bi vedela levies, ksr dela desniss." "Kako js Jsss Smith ravnal densrjcmf"» "V evitlrih. Nsjvcč denarja sem videl pri njtm v znesku po $100, 000. To, vsoto densrja ssm princ eel r njemu." > , "Koliko its m« plsčsll vsegs skupaj!" "O, od #220,000 do #£50,000. Ti eto noš, preden je isvršil ssmo mor, bi bil rsd videl, naj 'bi bil jas vrnil nekej densrja newyor škim Iganjarjem. Toda jas nisem aaaral imeti nobenega poela s tisto reč jo, pa sem mn rekel, nsj to nredi s njihovimi odvetniki "MsmUnfton jo vrnil #9M00 Tihotapsl so hoteU imeti #200,(KK) Vsakdo je vedel, da sestopata Mannington in Smitk pravosod nega tajnika v sadevsh Igsajsr skih dovoljenj." "Jas bi rad videl. 4a bi biU ne koliko nstaalaojli," je pripom nil eenator Jones. "Mislim, vsakdo v tistem Igs njarskem krožku, ia sicer Will (Daljo na 3. strani) SL — Čikslko predmestje Cieero, šigsr prebivslstvo šteje ljudi, je objeU v sre do ponoši po po las team, kl je u dsrila »trtlm v tukajšnjo elektrer ao ter saoetUe ogenj, ki je uničil poslopje. Z električnimi žieemi so potem spejiU čikeške elektri/ i. naprav« ter take SOpet vzpOStal vili električno remvetljaVo. i je bojne Bukerelt, 17. epr. — Listi jev-Ijajo, da je mmunska vlada pod-pkssls pogrni b« as nakup bojnih letal v Franegi sa 400.rMJ00 levov. je aaož nakopal pljučnico, ker bilo njegovo stanovanje tako bo kurjeno. Os, K. W.Bçmls je o vedela, da je večkrat poisku šala pregovoriti Butlerja, naj skr bi ss primsrao toploto v stanovanjih svojih gostsčsv. Enotna fronta v Avstraliji. Delavski svat N 1 W Sydney, V. S. W. — (Federated i) — Delsvski svat v New South Wslesu je isdsl manifest sa sdmlenje vseh dclsvskih polltič nih strank v enotno poUtilno fronto dclsvekegs razreda i Avstraliji. 'Zavedamo ss — se glssl msnl fest — ds dsn, ko se vsi dclsvsks stranke ssdinijo v eno ssmo delav sko stranko, bo sgodovlnskl dsn Vsi Čutimo potrebo enotne fronte Prava delavska vlsdajc nemogoča brea združenja delavskega raa-reda. Krilno dclsvsks vlada Ishko reši nujne delavska probleme," BBBOBB PKBDLOŽIL AKBMD- nsj ifcttšs ustavodajno Konvtncijo B. 0. — Sosisll-stični kongresnik Bergsr is WU-eonsina je v četrtek predložil a-mendsaent, na temelj n katerega nsj «■sagras s navadno večino glasov skliče uatevodejno konvencijo sa izpremeaitev zvezne ustave. "Sedanjo uetavo eo IsdcleU d« nami možje. Amerika potrebuje novo ustavo, Id bo odgovsrjeta sedanjim razmeram in dala Ijnd stvu prilike, de se eemo vlada," je rekel Berger. s lakaja r sredi. Kopenhagen, 17. apr. — Daaelu državna baaka je začela kovati »rabini denar s luknjo v sredi ka ker kitajski novec v svrho, ds prepreči v tihotapljenje srebrni tov v tujino. Paria, 17, apr. — Francija je dente fensatas priznala grtks rs fatja smeriškega ljudatra, tsmvsč skupine smeriških politizar jev, ki stavijo imigresijsko vprslanjc na gltmovs. v letošnjih volitvah. Uradni krogi, dssi alarmirani in poparjeni, akušejo biti treanl. Zmigujejo s ramami in pravijo i "Sikatsgani", kar pomenit Kar je, pomagati ee ne da. Neki višji uradnik sunsnjega miniatr atva je dejal ainoči, da japonaka vlada ne pošlje več nobene pro testne note v Washington, niti ne stori nobenega drugcya koraka "MI sicer oblslujamo, da js Ams< riks sprejelo ksj takega in nekateri Japonci pridejo v sitnosti in telsve, vender ps stvar ne pomeni nič sa Jsponsko s političnega in ekonomskega etellÚa/'je rekel uradnik. . Govorice, da Japoneka odpokliče svojogs poslanika v Waehing-tonu, so neutemeljene. Novice, ds namer s vs jsponska vlada predlo-liti stver ligi nsrodor, ae ursdno senike. Policija v Tokiju In dragih me-etih je pripravljena, da hitro potlači eventuelne protiameriške demonstracije. AFOLBAKO BUSKA KOVFS-BBVOA PBETBOAWA. Pegajsnja se nadaljujejo po velikonočnih prasnildh. London, 17. epr. Angleško-rusks konferenca je včeraj prsne-hele s delom, dssi Še ni doeels organizirane. Delo ss nadaljuje po velikonočnih praznikih dne 24. aprlls. ' i : LA FOLLBTTI VOÜB BITI FABMBB-LABOB KANDIDAT. Helens, Mont. Ksrmsrsks dclsvsks strsnks v Montani je po. stavila La Kollsttn za svojega prcdj»doišk«ge keiMideta v pri. mernih volil vsh, ki se vrše 27. ijs. U Follette je ps brzojsvil, ds se nsj njegov« ime črta s glasovale. Krappovs tovarne isdelajeje pa I BerMa. — V eUsovitib Krappo Vik tovsrnsk, ki so pred la med vojno isdelevslJ topove in mani-eijo, 90 sdsj izdelujejo poleg dni gth slvsri poaerejoni sobje is aikta. besedice protects konu. proti MaoDoaold za razorožitev v zraki. Priporoča mednarodno konfersa. eo sa omejitev bojnih lstel. London, llTlpr. - Ministrski predsednik MseDonsld jc včeraj dejsi v ni*Jl zbornici tik pred odhodom parlsments ns vslikonočne počitnice, ds goji željo sa aplolno rasoroženje v araku. Msjor-gsns- ral Seely, liberalni poslenee, je vpralel vlado, če more kaj etoriti, ds ss ustsvi sli sej omeji esdsnja blazna tekma oborolcvanjs v are* ku med Anglijo in Fraucljo. V to tekmo ao stopile tudi nekatere druge drlsvc. MseDonsld je odgovoril, ds Ima v mislih mednsrodno konferenco sa omejitev srsčnege oboroleve* nje po sgledu wsshlngtonsks kon* feronee as omejitev bojnih moraš-rle. Konferenco bo predlsgsl kakor hitro ss rešijo nujnejši problemi v Kvropi. V slučsju ps, da kstsrs vlsds skliče tako koitfa-reneo, se Anglije odsove s odprtimi rokami. ; .. Italijani ss tndl jeee. . sprli. — "Corrlere piše pod naslovom js izkopala strelske italijanskim delav-da rMlueirana emigrscijs v Združen« držsvs js posledks kri-se, na kala^i ve« avet in katero Amerika še MJ občuti kakor Kvrop.. ' List pravi nsdalje, da je eme-riški priseljeniški zakon krivita, •nn.tr«usk i in nalašč prilegodaa englosežkim. nemškim in Hicndi-aavskim emigrantom, došim je epseifično neperjen proti IlaliJenom in Hiovsn'»*! ter rmenin in Ve I m plemenom. Zekon je delo tistih snglossškik Am«rišsnov, me«I ksterimi pravlsdujs grups puritsnskib, teosofilaih, vogetori-jenekik iu anlislkoholičnih elementov. In kamaaija poravnali Buker«št, 17. apr. —■ ltumun eka komisij« v Itrmu brsojavlj«, da j« dne*gla spereirum s itsUjsa-ckimi ia švicarskimi upniki. ŠB*1 '' ' VIT* PROSY E T A ! suit ™ CXJUILO »tOVtIIHLI W-------- ..LmwK tuwto ttovMM iMowi» roprom» jkohot» LJJW.„A itxwmiu »^¿ojlVfe^N» jtÄÜWI :■'fcd>aj.aodrtae«Jisoeo CkWo») ft.OO ulMe. ItJt M m t/, u s» M Irl mnn; Cfckif» M.60 m Uto, M M sa M leta, t - tri »secse. to - t»esmsohr«li, imeli toliko popolnejio veselico. Vai vo» mo, da je to potrebno, da naia organizacija raate. Če ee sestsjsau ekupaj pri prireditvsb ia smo drug z drugim, moramo napredo-vsti. Delujmo na to,.da bo naia or-ganisacija vedno večja. Pospeftuj. mo napredek pri druitvu ia udeležimo se njega veseliee. Nažim llanom, ki se ša navdušujejo za velikonočne praznika, voičim, da bi jih vžlvsU v veselju \ raenj samemu je veUko ljubfti pr vi maj. Naj bo proslsvljea ta praznik pri nas v soboto dne d. maja. Zato «te vabljeni člaai vseh bližnjih društev, ds so udeležita, Ni se vsm treba beti rsdi stanovanj, cko boste sAssneli. Bomo žc mi preakrbeU zs prenočišče, (e ne boste mogli tistegs večera domov. Kali Slani in člsnlee bi posebno rsdi videU, ds bi prišli brstje iu eeetre ls>Iaynardaf Oblo, od it. 275, iz Blak Oaka, Ohio, št. 3S4, Blaine, Ohio, it. 333 iz Wheallng Creek, Ohio, št. 13 ter tudi is Tria-delphije> W. Va. Toma! in Franca iz Moundsvilla, od it. 288 naj ne pozabita na nas. Rojakov i Neffsa, Ohio, se skoraj ne upam vabiti, ko ss je tako naredilo, česar ni nihče pričakoval. Bili smo povabljeni is nsše okolice in bili večinoma pripravljeni iti 30. marca, a ponoči je savihralo tako neurje s snegom, da nismo mogU nikamor z msžino, peš pa je predaleč. Sam bi rad videl Karla Barnab, s katerim se nisva videla ie svojih 20 let ia sliial bi bU rad našega glavnega predsednika bes« ts Csinksrjs, ps nikskor ni bUo mogoče. Vseeno vsbim, da se udeležijo vsi nsie veseliee. č« ss jim bo ps tako pripetilo, kot se je nam 1. aprila, tudi mislim, ds ne bo nihče ssmerU. Upam, da se bo dobro izteklo in bodo prišli zraven roja* ki v velikem številu. Karla pro. sim, če bi Frank Besek ne čitsl tega dopisa, da ga spomni priti as Fairpoint. Pozdrav brstom in sestrsm l — Florian Odlosek. ■S MONARHISTI ZNAJO •prejeti pogodbo v Zapedni Vin giniji s kompromisom. Ispadoa Virginlja ima 100,000 pramogsrjev, keterih je lots 1922 »pe.lelo pod Okrilje U. M. W of a 48,000 Danes nas spsda pod okrilje rudarske organizacije samo 28,000. Vsak raasoden človek si torej lahko atieli, da o kakem velikem preobratu ne more biti govora, ki bi ga učinili organi rani rudarji Saj nas je komsj 30 odi»tqtkov organiziranih pod okriljem U. M. W. of A. V bližnji bodočnosti baje nameravajo vprizo-riti agitacijo sa orgsnisirsaje rudarjev ln eta ss orgsaisseijsko turo po Zapadai Virginiji namenjena znani Blttaer ia pa predsednik Levris. 8ls bosta menda od* kraja do krsjs, ds organisirsts rudarje, kjerkoli is nimajo uatye v Zapedni Virginiji. Ako bi se to sgodilo, ds bi enkrst dobili v Zspsdni Virginiji vse rudarje v organizacijo, potem bi ee ml lahko. obrnili na pomoš do rudarjev, so stood stotao organizirani. J V prihodnjih treh letih ee nadejamo v rudarski organizaciji velikega preobrata. Orgsaisscijs bo delala na vso s^š, ds orgaaisi-ra rudarje sa vseh poljih, ker čas bo ugoden sa taka delo tiUadi ae bo teiko pridobiti ljudi ss prgs-nizaeijo. f • * V^V VJPen Creeku, W. Vs., in Kenojr Riverju se je bU strašno hud boj zs unijo. Mislim, da jo 12 let od tega, ko so unijo tndi isvojevsli, s jo sopet pred dvemi let izgubili. Sedaj asklsdsjo. premog po 22 eentov tono. V tem vidimo, kaj pomeni organizacija za premoga-rjs. Med organitiranim ia neorganiziranim je razlika kakor noš pa dan. Želeti bi bilo, da so v velikem števila odzovejo v pomoč pri orgsaisiraaja anijokih premo-gsrjev ia gredo as roko organizatorjem, da bo storjeno uspešao delo. — Joeof tstendk, poročevalec. . , Poročili iz jNgisliviJt, Ameriški rdeči križ je pustil v Rumuniji veliko zalogo raznih potrebščin. Brzojavka iz Bukarešta je sporočila, da teh potrebščin niso v Rumuniji razdelili med ravno ljudstvo kot darilo Američanov ali Ameriškega rdečega križa, ampak so pripovedovali, da je to darovala ljudstvu rumunska kraljica Marija. / «B^mB». jnmmmma nor Seveda je to navadna monarhistična propaganda, ki! n«7e,' tajTvedsko""'zadovolji ima namen rumunakemu ljudstvu pokazati, da kraljica po «tvo podjetnikov, asatarinsko skrbi za rumunsko ljudstvo. Razni monar-l. n*6 \muult hi]t hkdčni Hz^iintiholazci P^didujejo z drugimi t» jI «S ljotinami še bolj dobro srce kraljice. Duhovni pa pri takiču» nad 300 delegatov. Zastopali Soott Iva, W. Ta. — V 17. dia-triktu,ee je pogodba dobro obnesla v zadovoljstvo zapadnovtr-žinskih premogersklh baronov. Ne vem, aU sami narekujejo pogodbo, ali unijeki voditelji eamo potrdijo, kar oni sklenejo. Nedvomno bo nekam tako. Rojaki, ne hodite v West Virgin ni j o, ker delo je tod selo omejeno. Unijskih članov je tu med rt* darji manj kakor jih je bilo. Pred prvim aprilom je bilo dosti križanja, da^ne bo nikake spremembe. V 17. distriktu mora oetatl stara pogodba, eo rekli, in podpisens, ds mors biti do 1. aprila. Podjetniki eo ee ps Šele tedsj dobro predrsmiU in ee podali v New York sklepat pogodbo sa 17. die-trikt. Sli so seveda sklepat pogodbo v New York sa svojo korist. Odborniki in delegati naših lokalov 17. distrikta so pa isssU zborovanje in uspeh njih konvencije je bil, da je aiski premog sa-I čel "rasti" nazaj. Do 1. aprila je bU nizki premog do pet čevljev in nad pet čevljov se je štel vieolre-»a.. Po novi pogodbi pa se smatra nad Štiri čeveljeka plast za visoko. Torej se bo nakladal nizki premog ss 62 eentov od tone prst teko kekor 6 do 7 čevljev visok. Ni/ki premog bodo nsklsdsli ee- ao premogarje v westvirglnekem okrožju, kolikor nss »peda pod Ü. M. W. of A. 8 podjetniki niso pri-šil do prsvegs zaključka, kakor ni aporazumljcnja le danee, ko pišem tlople. Nekaj podjetnikov je sicer podpiealo pogodbo, s propagandi krepko pomagajo. • V resnici je stvar popolnoma drugačna. Ljudstvo iivi kraljico in vso drugo njeno monarhietično žlahto. Vsako leto nakaže rumunaJd parlament gotovo vsoto kot apanažo za kralja in druge monarhiatične aajedavce. Ljudstvo mora plačevati davke, da se lahko izplača ap-lf.uKm Saj naža. Ljudstvo nima od kronanega vladarja drugega kot trdijo, da imajo v glavni salogi škodo. Ljudstvo bi lahko s tistim denarjem, ki gre za ** milJ0l">v ton premoga. Leta vzdrževanje kraljeve družine, plačalo deeet ali še v*1 ^ predeednikov republike, poleg bi pa bilo varno, da gab^mrT^^^ ihonarhistične spletke, ki ee vrše v interedU vladajoča dru-! «avki ie eelo neunl>ki rudarji, ftfne, ne poženejo v vojno ali v druge sitnosti. ' ZtUJ* ko 90 ilru«* «i^žbe podpl- Turki in Grki so med balkanskimi narodi prišli «e do "srk^i^e"^ spoznanja, da lahko iahajajo brez kronanega vladarja. p° tri l»ta ekupaj ia bi aa-Kdaj to reenico epoznajo drujd balkanski narodi? »dnjo ne ost si niti ea naijeki m- Dokler bodo narodi verjeli, d« kronani monarhi preživljajo narode in da radodarno aipljejo iz svojega pre-moženja darove med revno ljudstvo, toliko čaaa bodo prav f^T J zanesljivo redili še kronane ljudske pijavke. ¡^ dar v Zspsdni Virginiji. Na pod poro nam bi ne bilo mietttt, ker mdarji po vsej Ameriki slabo ie IdaMJaaa 10. asuraa 1SS4. — Kaj Ja aovagat — Demisija vlade. — Kava vlada. - Obstrukdja V zadnjem dopisa amo poročali, da smo pripravljeni na padeo vlada, ako sa bodo dogodki vršili po vrsti. Ia «as, kar smo priČakovslL se je sgodilo. Dne 24. t. m. je med časom, ko »o radičevski poslanci prisegal), Pašiš sestavU prošnjo sa demieijo celega kabineta ia naročil predsedniku ekupŠčiae, nsj sejo prekine in odide s njim h kralju. Kralj je demieijo sprejel in soçct pooblastil Pašiča, naj sestavi novo vlado. Predsednik skupščina pa je isto odgodil in aaaaaail, da skUče prihodnjo sejo pismeno. Psiič je pokliesl k se-bi neto šefe oposieijs vsskega posamezno in vsi so odbili njegovo ponudbo. Oposioija pa je načele vprašanje, ali bi v slučaju, da blok prevsame vlado, radiČevei bili pripravljeni votirati budžet. Ti so nato pristali Blok je izjavil Pa-šiču, da ao more sprejeti nobonega sodelovanja v novi vlad^ Šefi o-pozicije so es podsU tadi na dvor in poročali kralju o položaju. Med tem pa je poelal Pažič poziv Pri-bMeviéu as konferenco ss seets-vo vlade. Pribiševiš, ki je že pre-ja s svojo skupino 16 članov is de-mokrstekegs klubs delsl skrivsj proti bloku, so je rsd odsvsl in Psiič ma jo ponudil v novi vlsdi S ministrskih stolčkov. Ns ts ns-čin je aaatala novs vlads is rsdi-kalov (S tretjini ia 1 tretjina de-mokrstov Pribiéeviéeve skupine). Novs vlada je isjavils, da bo predvsem isvedla drlavai proračun ia aato prietopi takoj k invalidskemu zakona. Posamezni klubi so imeU sejo ss sejo ia ee poevetovaU med seboj. Bilo je selo napeto ves ¿aa in vse je težko pričakovalo kaj e tega naetaae. Nova vlsda se je odločila, da iz-vede do kraja borbo ss budžet la v skrejnem slučejn bo tudi rszpu-stile parlament. Pri seji nar. skup-ščine je pričela oposioija obetru-Irsti budžet la govorniki oposlel-jo se vrste drug ss drugfaa, da o-aemogočijo debato o budietu. Pri-g le lenih je bilo nad «0 poslancev opozicije ss beeodo ia aekateri so govorili eelo are. Radiševe mandate namerava vlada verificirati lele po sprejetju budista. Nova knallcljeka vlsds Je ta-kole sestavljena i Ministrski pred. «rdnik : Psiič (rad.), Zaneaje sa-devet dr. Nlašiš (rad.). Notraaje aadevet dr. Srkiš (rad.). Promet dr. PopevM (dem.), Pravosodje: dr. Orieogono (dom.). Trgovine i dr. Kriasssn (dras ). " Proevetst Pritddeviš (dm.), Poljedelstvo MUetič (rad.), Šmms ia nedei dr.i Kajič (rad.), Vere» dr. lančlč (rad.), Vajna: general Pečic. Zdravstvo: dr. Miletič--fjw.). Fi aaaecr dr. gtojadinovU (rad,). Soe. politika: Usunoviš (rad.). Oradjevine i Trifunoviš (rad.). A grama reforasai dr. Novskovié (rad ). Polu in brzojav; Vukičo-vič (rad.). Izenačenje zakonov Trifkovič (rad.). Državni podtsj-nik v notr. min.: Vilder (dem.). DrŽ. podUjnik v zun. min.: Vu kossvljevié (dem.) • > Nlkdo ni pričakoval, da tß bodo etvari tako rssvUe kot eo se. Na še demokreteko časopisje je čez noč menjalo bsrvo. Kakor je bilo prej za rušenje ssmoradikaUke vlade, je ravnotako danes za koa-lieijo s radikali. RasuaM ee eeve-da. da tisti del, hi pripada Pribiče-vičevi skupini Radičevei pravijo, da so sadovoljnl, da se je tako is* teklo, ker pričakujejo, da se nova vlsda ne bo mogla dolgo držati Klerikslei pa so silno hudi, ker so biU enkrat potegnjeni Res, kdo naj se na vse to razume f Danee biti proti vladi in njen naj-hujii nasprotnik, jutri pa iti z njo. Seveda igrajo glavno vlogo tukaj mia. stolčki. Pa na svetuje vendar vee mogoče! Kot Je videti ee tudi Davldovičeva skupina že krhs in nI nemogoče, da is csle s tolikim trudom pridobljene oposi-cije ne bo nič. Potenu pa sdijo blok t Da aoben izgovor tukaj ue drli se rssume, ssj so je že preje lahko misUlo, ds jim s rsdičsvci sedeti pri eni misi ne bo prijetao. Ne čudimo se, sko vpijejo klori-kalci o izdaji. Tukaj ss je najbrž žlo zato, kdo bo leoga prehitel. Kaj pravi pregovor, ds kdor prej pride prej melje, tsko jo mislil aaj brž tudi Pribiševič in njegov samostojni klub, kateremu predsedjuje dr. Sukinič. Kipotakarao posojilo.. I Držsvas Hipoteksrna banka je je nsjels v Šviei posojilo v zneska 10 miljonov švicarskih frankov. Poročs se, de so pogoji ugodaejši kot ps svojčss poneerečenegs Blsirovegs posojilo. To posojilo jo sklenjeno ns let, njegov emisijski tečaj snaša 89% ia sa bo obrestovalo po 7%. V našem de-narju znese to posojUo približno 210 miljonov Din. ia se bo porabilo as j več sa zgradbe v Belgradu, neksj ps dobijo, tudi druga večja mesta kakor Split in Sarajevo. petek, 18. APRILA, mi < Psaarsjea denar ia kolki Zopet so prišli aa sled poaara-l^ jenim novčanioam po 1000 Din, ki so pa baje selo dobro poaarejeae. Tadi kolke bo vzela drlava is prometa in bo izdalo nove. eo letnica gaaarala R. Maistra. Te dai obhaja nai prvi general svojo petdeeetletnieo. Ta, nai general je pesnik ia osvoboditelj Maribora. Sedaj je upokojen in pile zgodovino osvobojenjs nsie severne meje. Rodom je general is Krsnjs in mu je bil oče finančni podursdnik, ki ps mu je v sgod-njih letih umrl. Msti, ki je dobi-vala le mslo pokojnino, gs je dala ns gimnssiio in poznejo v kadetnico. Avstrija ga je gonila po eve-tu radi narodnega millenja. Peenil i® poni j več vojaike pesmi in plesi sempatje v Slovanu aU Zvenu. Isdsl je tudi svojo zbirko pesmi pod imenom Vojanov. 10 lotaiea dr. Mvraika. - Pred nekaž dnevi je obhajal dr. Viktor Murnik svojo 50 letnieo. Ze od svojih mladih let se jo posvetu eokolstvu Ia fcjegovi literaturi in obedom je praznoval tudi 30 letnieo delovsnjs v sokoletvu. BU pp voditelj sokolov po mednarodnih tekmah in če bf njega ae bilo, bi bilo jedvs mogočo Slo-veneem nastopiti na tujem ia ae ksaati s drugimi narodi Sodaj do-končuje večje aokoleko delo in sc je vsemu drugemu delu odpovedal razun literarnemu. Kar jo pri nas sokolsks organizacija doeegla, je največ eamo njegovo delo. Meteofiti Hdaja Imksr vrabei s strebs Paiič v Belgradu je sopet i»dt pripetilo in vssk «as Uhko «tj sede. (To ee navadno dogajs v drl, veh, kjer so voUlei večinom« k brez glave.) • • W Umetni ogenj. Med Jsponsko in Zdrufcnm drŽavami se je ukresslo »eks «ker. Japonska vlada je protest reU proti priseljnilki prtdl0| katera izključuje Japonce. Ko,, gree se je resjesil in hitro spre m tzključevslno predlogo. Ameriik ponoe to sshtevs. Js pons k i pon0 ps uhtevs, ds se protestira. Ki dar se nsgrejeta dva ponose, • mora nekaj skuhsti. Živijo pono« ' • e" • Režim Umndalov. Državni tajnik Hughes je rtkd da nobena stranka nima monopoli na poštenje in Ikandale; v vw] strankah so poitenjaki in krukl Imenitno! Roke eo umite. K* ima sveta stranka oprsviti] IkandaUf Za lumparije so odro vorni le lumpi, ki so bili tako o« umni, da eo sc dsli prijeti in rsi galHi. wolilci aaj igrajo? Moi sadeaejo poštenjaka. Kongrea naj pa preiakuje, iekuje in preiekujo — na vse tH ne čsse nsj preiskuje. ee» Polnočna konvencija (Prizor, ki se bržkone sopst od igrs v ssdnjem dejanju igre v Clevelandu in New Yorku.) —. Brž, brž, samo pol ure j časal Delegat je se zaspsai godal sa vsakega "črnega ki nje". Ali se znal dobro, kfcpk podpieatit I ' — Znam. — AU ksj pijeU —m. — Pleielf — Ssmo doma, kadar mi bn IviifS. — Poljubljal f — Absolutno ne. , — KajčitUf — Nič. Koliko je dvakrat dve t — Včasih tri, včasih pet, — AU sploh iivilf Ds, kadar spim. Ti si asi kandidat za pro sodnika! e o e Vaša polja, naši nasadii| Če pride do vojne z Jsponsk radi prspovedsnegs priseljevanj v Kalifornija upremo delavt takoj vee nsie bsnke, nai« torsi ne, nsie rudnike, nai Wall Str« In pojdemo s nsjvečjim navdal« njem branit nsie oranžne naiad naia krasns polja in naie rajali vinograde ... • • e Kandidat sa kabinet. Dnevna veet: Predsednik bank je izginil in s njim je izginil $600,000. Ravnatelji banke si» nič v ekrbeh. Bila je majhna m< ts, ki bo porsvnsns. Izginolcmu predsedniku bank je neverno dsti grdo ime, ke lahko toži zs eriminel libel, e e • Dolsrokrscija. Najnovejša definicija demokri cije: Vlsds po dolsrju in m dolai IT. Književni pngiH. okor . ( zekj kajii Mils Klopčič: Plamteä Proletsrsks knjižnica, U. »vese Izdal konzac?M Proletarike kaj) nice v Ljubljeni. Cena brolira knjižici 25 eentov s poitniei vred; pri večji nsročitvi 30% P pusta. "Plamteči okovi" so zbirks n volucionarnih pesmi, pesmi gn«* in upora, ki jih je Ipartak, pe-sd mlsd po letih -komsj 18 s miselno dosorel mož, ki po Umrli so v Liebliani • Dns 21 — * miselno dosorel mos, ».jr • BMMev. - Dno ». mâro* 1,1 T ^^ ran zaouveooes, poaestaikov sin.i— "—r.; , ... . i 8 dni. - Dne M.^^^.rtia ^ti so Klo^cvive«! Penčur. rudsr, 42 Ui. - Marija **1 1 Tsncek. delavčeva žena, 33 let. -Jrasodevs U njih» Dne 24. msres: Teresijs Lnstek, Uoor večaožlve > »lle novorojene hči polioijekegs sgeo- upor )• od mnoiie •^VliriJs f- - Ivana Kub,^ sluikinj. 30 UKi ^ let - Pran ftkof, tobačni dolovo-i"^ fc^tR E*™ ^fn, 24 Main St., Conomaugh.F JAVNA MV0RN1CA. Glaaovi članov S. N. P. «fe in ¿itatoljev Prosvete. Braddock, Pa. — Pri nas nam pa dajo še vedno toliko zaalužiti, ' ds se bolj slabo preživljamo. Da bi mogli živeti, kakor se spodobi, toliko nsm ne dajo. Z društvom stojimo ie dosti dobro. Večina tukajšnjih rojakov je zavarovanih pri dveh sli treh orgsnizatijsh. Rad čitam Prosveto kakor kak drugi list. Tako sem zspszil pri čitenju v it. 80 iz Braddoeka dopis. Z veseljem sem ga pričel či-tati, ko sem ps prijel do tietege; ko prsvi, ds je bil ustanovitelj več tukajšnjih druitev, sem šel pogledat pod dopis, kdo je pod njim podpisan. Opszil setta, da je od F. tiafrsua. Tedaj sem prebral vseskozi. Začel sem premiiljevsti o stvsreb. ki jih omenja pisee, koliko druitev je bil ustanovitelj, iaobrsževalnega druitra in da je deloval za njegs približno deset let ter ds se je nsie drnitvo ustanovilo leta 1913. Nsie društvo je bilo ustanovljeno leta 1928, ai ga pa ustanovil on. Pri drultv? it. 900 je bilo odobreno, da se jfriine s delom, ie bo mogoča ustanoviti nai K. K. D., ksr se je tudi tgo-dilo. Dasi nisem bil nevzeČ na ti ati seji, mi je vseeno znano. Izvoljeni so bili poobleičenei, da pričnejo prodajati delnice. V odbora ao bili aledeči 1 F. Hafran, A. Ku iii in F. Afrič. Vse driigo potrebno pa je bilo izročeno mr. Antonu Zbainiku, slovenskemu notarju v Pitteburghu. On je vta uredil sa nas in mi smo mu pa sa delo pUiali. Kar piše rojak, da je bil ustanovitelj društva, mi ja dobro zna-ao. Prati tudi, da je na!« posestvo plačano. Je plačano po 6 odeto obresti. Ramo enega dollnika Imamo po $4000, drugi $1000, 0-atalih 105 delničarjev pa od $21* do $400. Tu j« treba plačevati po pet od sto obreati. Pisee izjavlja, da m mu je spol ai se mu pa spolnila želja, ko smo volili oskrbnika za našo dvorano Dopienik piše 9 nekaki stavbi. H svojim toveriieto j« le nekoč pripeljal kontraktorja, da bi izpolnil njega željo, toda ni ilo. Priporočal bi mu, da nagovarja aaie Članstvo v naio dvorano, pa »a gs odgovarjati, ko se je godilo do-sedsj. Ako ne pride pri nelefli domu do lepi« slog« kakor j« «adaj, smo priasoraai pod leči, ne pa d-dati drago stavbo. Ni moja navada kritizirali, ali dopisnik se j« pred nekaj dnevi pri pregovarjanju zelo nedostojno izrazil radi mojega ratfuma. Vem, da r moji glavi ni uAenostt, a v glavi, odkoder prihajajo take izjave kot njegova, bi iudi sodil, da n{ dragega kot pleveL Če dopisniku ni povolji, sem priprav-ljen drugič pisati več. — Martin Hndal, predsednik K. S. doma. Johnston Oity, Ql. -r Hoja svi-jest i želja me gone, da jot neito napišem o združenju naših pot-pornih druitava. Pred neko vrem« združile su ae dvije slovenska jed-note i pokazale jesu, da je skupen rad uspoiniji nego dok sn bilo svaka aasebe. Dsnas se radi na tom«, da m N. H. Z. i n. Z. 111. slole. ./v » ' ' Ako uzmemo u rak« hrvatski i slovenski riječnik, vidimo, da nema mnogo razlike u našem govora. D istini imade dosta nariječja medju Hrvstima, koja sliie slo-venskom jeziku, a isto ima medju 8 lov encima hrvatekog nariječja. Ali n isto vrem« razumi jemo je-dan dragega u svemu. Čuo sam več više puta Slovena-oa, kad se govori o kskvom sa-jedničkAm redu, da bi mi Hrvati rado pohrvatill Krsnjce. Takve stvari čuju ae i od druge stran«. Zato hoču, da ovdje neito navedem o to j stvari. Jugoslavija ima« de denae tri neroda: Srbe, Hrvate i Slovence, pek se u svemu razume, i joi bi se mnogo bolje, kad ne bi bilo naeilne vlsde, koja je sestavljena od svih triju naroda, 8. N. P. J. je isto sastevljene od sila želje,-ko smo ustanovili dom; tih avl tri narode. Vodjeuje lete n glevaom uredu i na društvenim sjednn ams se vodi O sloveoskom jeziku. I tu ae ne fuje niti ne vi di nikakvog prigovaranja od ni jedne štrene. Člteae ovog dopisa Če molga misliti, da ko sna, kamo moj depis vodi. Moj dopis vodi ne te, de bi sva potporna draitve, kila to hrvatska, alovenak* ftli srpsks, doils u jedan eavez. Ov« ¿ednote i za jednice bi aečinjavale jednu o gromnu orgenizeciju. Ne Jednu etrann bi se uskrstilo mnogo iz vanrednih troikove. Ovdje enem, de če biti prigovora od štrene u rednika, ali je ne mislim a tirne nderiti urednike, nego mielim s tirne uderiti: svake zajedniea i Jednota imade svoj ured, ze ko Jeg trebe platiti velike evote no vW|. Drago sveka zajcdnica i jed nota imade avoj organ bilo tjed nik ili mjesečalk. Ovo jesu laven-redni troikovi. Ksd bi se ove za jednice i jednote sestavile n je dan eevez, mogle bi zajednički, de posjednjn evoju vleetku itampu, ig ko je bi mogla izhsdjsti dva dnevnika, jedan u slo venskom 1 drugi h hrvstskom 1 srpskom je siku«, najzad jedan n engleskom jeziku sa nafu mladci, koja U n kretkom vremenu poetetl večine u neiim THitportrfm draitvima. Ovsj seves isto bi umogučk», da naie potporne orgenizecije poaje-duju avoj vlaatiti dom, u ko jem bi ee mdgU ured ji veti sajednički posli. To bi nskratilo mnogo rente i tekse. Treče jcet poredi slrotnih domove. Do danee jesu bili podu seti korkei se gradnja domova 1 svima potpomima organizacija ma, ali denee ni je nijedna zajed niča niti jednota epoeobna, da to isvrii, jerbo au premetene evaka sa eebe. Kad bi se pek složile ave n jednu organizaeiju aa ril« pod rašniee, onde teka» bi im bHo mogu6e, da ito tskvoga poduzmu U istinu jedne od slovenskihTjed nota: jest, na ko ju ne možeme računati, to jest katolička jednota, koju joi vladajo mentijaii. Svaki svijestni radnik bio Hrvat Ili Slo-veaee • nema injoaie • nikakvog opravka. N. II. Z, H. Z. m., 8. N. P. J. 1 8. 8. P. Z. jesu d%pss%- hoje član etvo zahtijevs savez. Ove čctbj organizacije sačinjavaju teko ve iiki -brej članove; da bi združeni imeli npliv u evekoj stvari. Rado bi vidio, da bi se pOvttfc malo Žeiia razprava o tom« o« samo u Prosveti nego i svima listov ima, hrvstskitn in slovenskim, a takt isto na društvenim sjednicama. v Slovenski nsrod 0 obče jest vpoitovanja. Dekle Hrsčo, nepred za aevez neiih potpornih druita ve. — Tonj Shragal. • 4000. Po vzorih dr. HiČmaha, napisal dr. Nevésekdo. (Delje.) Izbreii so si svojegs govorniks, gospode rdečih, zalitih lie in okroglega trebuha. Veo noč je kovel primeren enovor ; finda torej ni, da mu teče eedej besed* kakor med. Najprej" blegoelevlja eebe in vee kepitelj " strožje observenelje ", da eo pO božji milosti učekell čeee najnovejšega presvetlega dekreta. Na dolgo in iiroke rezklede, keko Je nekje v «tari knjigi izteknil izrek, de podpira gospodinja hiii tri ogle, mož pa eamo enega. Bistroumno, kskor je bilo deho gospoda rdečih lie in okroglege trebuhe« dokazuje, da je omenjeni isrek pristno slsto, kk bodi Čislsno tudi v sedenjih dobah. Prestopivli na podrobnosti, našteva opravile, bremeneče eleherno ko-»areko hiio. Koliko je trebe pometeti, beliti, ii-etiti, umiveti, priilveti gumbov, poaprsvljeti, in vse to dsn sa dnevom I Koliko se pogubi, koliko pokrede! Keko vee drugeče bode, če se dobi go-epodlnje, ki bode hiii podpirele tri ogle In lcetero bodo e hišo dražile mersiketere dobroeti. Neto preetopl ne vsviieno sUliiče ter hveli Boge in Akofe, de se meinikom sedsj godi tsko dobro. Dokezuje pe sopet toli bistroumno, kakor po navadi, de so bili nekdej krutejši čeei, ko eo mučili in morili Uospodove služsbnike. živo popisuje paeluieleem, kako je bilo tedaj, ko ao barbari pribiti evetege Petre ne kril in obglevill Aretege Pavla. Govori o preprostih dniah, do eela prepri-lenih, da se taklni česi ne morejo več vrniti. Govornik pa rasklede jako ognjevito, de žive mainiki aedej ie arečno in mirno, de m pe lehko čez noč izpremeni rezmerje, da ae vzpneta barbarstvo In liberslstvo do nekdenj« mogočnosti eveje.. "In ako nss bodo," govori svetloličai mol, resvnet o "Kaj bi ae plesi! okrog oglov," satogoti se Anice, "govori nerevnoetl Kej menil, de je bilo prijetno, ko sem te ovijele deeet lett ¡Rnda bi vedela, kdo bi te bil! Govori, toda hitro I" * Tf j "Baj govorim! Rvo dekrete vele presvetloeti in dober dekret J« to. No, «e ni drugeče, sej ae tudi oAtaim. eelo oeemdeeetletnemu Davidu'«o deli miedo deklico .. "Kajt Mlado hočelt1' zetuli poetrežnlea Anica. "Dokler eem bile mlada, bila sem dobra, sedej eem sters, hočei pa imeti miedo! Lepe Je tal AU foliko H povem, če ml jo privede! v hilo, todaj m« Me spoznal! Za vi jem JI vrat, ispresksm o*i in na koeee Jo rsarelem. Tebi pa ne vem kaj naredim I Vae I Mlado, glejte no, mlede I" t • Zdajci ae stari ženaki stori tako milo, de ee spueti v gleaen Jok. "Sedej. ko se mi nudi veliks sreča, sedaj m« ne««I Jal. to krltenskof" ^ ''v^-V Odra si debel« solza e relega obrase in Je«: "To ti povem, goepod Andrej, drago mi piala! te trenutek! Miedo leno in pozneje kopo otrok v hilo, ««vede, to bi bilo po tvojih mialih! Ali tako im hodov« vosi I a, gospod Andrej, ker vel, keko j«, in v«A, kaj vee vemo, ti nehvalelnik!" "8«d«j mine potrpežljivo* staremu prela-ta; «ato v«M atrežniku. naj odvede čadno dvojk» is dvorane. OaU eme le pri seprtih vratih, kako Je grm«1« poetrežniea Anica ne evojega gospoda Andreja, ksteregs Je stokajočega epravljeU po «topolcefc Ne svoJmb sedel« p« e« j« dvignil n«d Ikof Msrtinua. N«vslie «veji eteroetl J« stal kakor hrast sredi ravnine. M mu J« ojeklenil vsak «ve«, i. Mlaki «« «u Ivigali ia^i. (Dalje fcrjfcedajii.) Trgovina med Združt-nimi državami in Jlgotltvlj0. (Jugoslov. oddelek; F. L. I. S.) Urad za zurisnj| in domaČo tr govino, ki apade pod trgovinak department Združenih držav, je ravnokar izdal pogibno ptflogo k svojemu tedenskemu glasilu 'Com meree Keports", posvečeno gospodarskim resmeram v Jugosla viji. Priloga je v obliki broiurice na 14 straneh. Vsebina je oblirno poročilo ameriškega konzula Belgradu, Kenneth S. Pet tone, pod naelovom: "Jugoslavija". Prva jpolovioe poročila ee bav notranjimi gospodarskimi razmerami in produkeijo v Jugoslaviji, zlasti L 1922, in vsebuje sle deče členke r Prizadevanje vlade za regulacijo valute — VUdne kontrola nad trgovino e valuto — Cinjenice, ki eo vplivale: na pedee dinarja — Poljedelska produkci je — Ruderstvot Premog; beker; cink in evinee; bsuksit in magne-Cit; železo — Dela veke razmere — Železniški promet — Visokosilna radio posteja v Belgradu. 4 Draga polovloa broiuriee se be-vi g zunanjo trgovino Jugoslavije in nosi sledeče podnaslove: Uvozi kažejo na prizedevenje v smeri in-dustrijslnega rsivoja — Viri u-vosa —Vladine omejitve provzro čajo znižanje izvoza ~ Glavna tr-žiiča za izvoz — Prijavljeni iivos Zdrušeae drŽave -f Uvozne in iavosne terife, omejitve in po godbe — Razširjenje ameriljce trgovine. Obsežne tebele napravljajo čti-vo bolj pregledno in senimivo. Kar naa Amerikenoc zlasti zanima, je oni del poroČHa, kt ee bavi trgovino med Jugoslavijo in Združenimi državami V uvodu poročile previ konzul Petton: "Ameriška trgovina s Jugoslavijo Je v marsikaterih panogah zaznamovale lete 1922. meten ne-predek nasproti projinjim letom, zlasti ksr se tiče mineralnih olj, svtomobilov in evtomobilskih o-bročev. Ameriški plselnl stroji že prevlsdujejo ne trgu. Dodetno jeko raznovrstne količina blage, ki predstavlja bolj elučejne, kot stslne nakupovanja, n je isksza le kot neprecenljivo aredstvo za to, de se s tem uvozniki privadijo emetreti Združene države kot mogoči vir uvoza. "Na drugi atreni rasne ovire zedržujejo to trgovino. Nejvečje ovire ate čae se dobevo blaga ia nepovoljna valuta, ki akupej jako otežkočata uvoz gmerilkega blege. Jugoslovensil -trgovec pe je tudi redi ncstalimsU^valute ne voljen prevzeti vf^kb* nakupa Iz preoddeljenih krejev, bodisi proti gotovemu plsčllu ali -ni kredit, kajti dolgost čese, ki ge je trebe se dostevitev blegs, povečuje nevernost sgube radi .spremembe v vrednosti velute. Nedelje, velike količine blege, ki ge j« Jugosla-vije prejele od Nemčije ne račun repereeije, je znatno akrčile trg ea emeriško blago ravno v onih ENt KISS, BANKIR, IU—Sad Am* N«« Ya* City UiUaetiJoM Isla IW. DOLAR—DINAR ZA VELIKO NOC la panogah, v katerih Združene dr-žev« prihajajo aajboij t pošte v, kot glede avtomobifov, lokomotiv, eestnih ieleznie itd- * | "Končno, ameriški isvezaiki niso bili zadosti akrbni v izpolnjevanju naročil. Nekatere pošiljatve ao prišle nepopolne,. druge nko bile pravilno napotene in druge *opct se niso ujemale z vzorci iu navodili. Treba obračati natančno psžnjo na te detšlje, ako še hoče, da si ameriška P»dobi tla v JugosUlijij'. ¡Ki Glede uvoza v Jugortevijo tekom t 1922 poroči^»' nevgja, de je Avstrija založila 'Jugoslavijo z dobro tretjino vsega uvoza. Če-koslovskija stoji v tem pogledu ha drugem in Italiji Hk tretjem mestu. Te tri dežele skapsj zalagajo Jugoslavijo skoraj z dvemi četrtinami veega uvoze. Združene države stojijo ne mestu. ] Ker se tiče izvoze iz Jugoslavije, sta Avstrija in Italija bili L 1922 odjemelki za več kot polovi-eo veega blega, izvoženega iz Jugoslavije. Avetrija je 1. 1921 sta-la, kar ae tiče trga za Jugoalovan-ski izvoz, na prvem mčstn, a L 1922 jo je Italija preskočila. Nemčija je bile na tretjem mestu. Druge glavne dežele jftgtaWaneki izvoz so Švica, Francoska in flržave ao I.. 1922 s gleda na. |fc|nertg^„. Blago, pnjavljeno ¿'¿voz ie Jugoslavije y «draženj države, je bilo 11922 cenjeno na $367,742 nasproti, $123,322 v prejšnjem le-tu. Isvoa v Združene države sUl-no narašča in verjetno de se bo ta trgovina v par letih znatno razvila. Izvoz, prijavljen amerii-kemu konzulatu, pa je veliko manj kot kar se dejanski izvaža v Združene države, kajti, na primer, ee velike količine boeanekih sliv nakladajo in prijavljajo v Trstu in Se 04 tam izvažajo. .Znatno povečanje izvoza v Združene države nesproti prejšnjemu letu je pripi-sati novim poiiljatvam krizante tnovega cvetja (pbyrethrum) *Ajt večjim nakupom kož e strani meriikih uvoznikov." Na koncu poročila pravi kon-eul Pa 11 on: ■"Rezmeroma malo emeriikih tvrdk je dejanski ustanovilo v Jugoslavijo svoj« sastopniifcvo; ali ono melo, ker jih Je, je dobro začelo, in pspeh njihovega prisade-venja je poiaai, a «talno naraščajoča trgovine. Poskusi prodejeti hlego potom ketelogev ali dopiso-venja ao popolnoma jalovi. "Najlažjo ig vodljivi način, da se uvedejo emeriiki proisvodi, hi bil te, da-ee rasni .emeriiki tovsr-nerjl ali izvozniki združijo v svr-ho imenovenja skupnega zastopnike, ki bi bil neatanjen v Jugoslaviji in Um izbral prodajalne a-gente. Ta uetpppijc >i bil v atanu nadzoroveti financiranje amcri|-kega izvoza, poravhatl spore med uvozniki in izvoeniki in vobče verovati interese emeri|fcifc< tover-narjev in olajlati teiko&c jugoslovanskih uvoznikov. Vprašanje kredita, ki naj «e dovoli temoi-njim tvrdksm, bi se prepustilo u-videvanju zastopnika. Te tvrdke pa bi dobile več zaupanje, ko bi melo pri roki človeka, h ketera-mu ee lehko obračajo, v. slučaju, da se emeriiki izvoznik ni v tem sli onem držel njihovega , navodila." ■Kdor bi se zanimal za omenje- ^ETEK, 18. APRILA. no broiurieo, JoUhkTlT! PA» na: Bureau of F . ,, J Domeatic Commerce. De^Jj of Commerce, Washi^toa/bl — in »rosi cm prosi za "8upp|?5-" Commerce Reporta \o. 4« Jugoslavia". f ova zdravila zdravje V opuhSJh — SEVERA S E SKO Priporočljivo » odpoir^ pri mW|jenjtj arbecîce »n Kp^n-h boleli CEHA JO c w f.severa,!co Ct-DAP OA^ID', ;ÜVv, ŽA KUHANJE PIVA DOMA ■ imamo v zalogi alad, hmelj, tUi to vae druge potrebščine. PoikT In ae prepričajte, da ie dom» pri kuhani vedno la oajboljii ta nsl nejii. Dobiti je, tadi »birto so< steklenic to raznih loncev, itd. Mi vam doatavimo nsroiilo po iti, točno v vae kraja. Grocerijam, slad^ičarjrm in 11 dajalne železniee dsmo primeren pwt pri večjih naročilih.. ,Pillu informacije na: FRANK OGLAR, I •401 Sttgarior Amu, C1.T.UM Vet kot 40 NOVIH SLOV. PLOSt ZA VAS GRAMOFOF PESMI, MOIK1 ZBORI MARIC, POLKE, VAL-CERJE, ITD. PIŠITE TAKOJ PO «pVfl BREZPLAČNI CENIK Ni. VICTOR NA1 iu m Vaš velikonočni denarni dar i » • bo la pravoéneno izplačan, aleo ga poil j C te \rm')&v* pismom. Take pollljatve izvršujemo točno, a nala na znala za poedihe pošiljatve eaano $1.00. pristojbi Ako tedaj le niete ppelaU dara, etorite to sedej skoi poznato ' ' rv •• «»• • i ' * H FRANK SAK8ER STATE BANK, 82 Cortland t Strnot New York, N. Y GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE rajska Is EMIL MIS, BANKIR, Hm IM CM, VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO V."AOOTTAWW Odpluje b Now Yorka 7. MAJA CSvibnja) (PMte n .41 mt s» fgS^^SAvSfiÀv^t- MWSLPftíi wiaihie rSe» Vert«. - G CUNARD UNE CHICAGO, ILL.