Bi snaga škodovala
Nedelja je. Tretja v sep-tembru. Sončna, primema za sprehod. Sončni žarki še bolj razkrivajo, kako je s snago v našem mestu. Sto-pam po Stritarjevi, v smeri proti Magistratu - mestni hi-ši. Na pločnikih je vse rume-
no-belo. Tisode čikov se va-Jja po tleh. Na obeh avtobu-snih postaja je še huje. Pred Magistratom na nasprotni strani ulice - enaka podoba. Pred mestno hišo v sla-bem vetru valovijo mestne, republiške in zastave SPE-
DU 82. Samo te spominjajo na tekmovanje. Snaga je ostala, kakršna je bila, in kot bo, ko bo prireditev mimo.
Brali smo, nedavno, da bo-do v Sarajevu (v pripravah) za olimpijske igre uvedli strožje predpise glede var-stva okolja in kaznovali plju-vanje in metanje ogorkovpo mestu.
Včasih je bilo naše mesto čistejše. Včasih smo tudi po-gosteje videli koga z metio in smetarskim vozičkom. Morda je viselo s hiš tudi manj odsluženih žlebov in so bila okna bogatejša z lončnicami. Pogled zdaj ne sme niti v tla niti proti stre-ham hiš odpadajočih fasad. Malo bi bilo včasih potrebno poleg dobrega in lepega ve-denja. Kanček dobre volje, drobna obrtniška usluga. Tako pa se število ambien-tov za fotografiranje obisko-valcem našega mesta zmanj-šuje. Skorajda ni več ulice in uličice, ki je ne bi v stoterih oblikah kazil zob časa.
Eno drži. Vzgoja in pre-vzgoja nista uspeJi Ostane le še sprejeti predpise. Pred-pise o boljšem vedenju do dediščine. Ze zgodovinar Burckhard je dejal: »Umet-nost je biti dedič!«
Borut Pogačnik