PRIMORSKI DNEVNIK J* začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul Montocchi 6 PP 559 TeL (040) 794672 (4 linije) Tl* 460270 T o on Zi m - Sri z: - > co t; Ul z: Ui r_ 4> M N-: j> Z 3> r-1 n 2> Narašča zanimanje za naša vprašanja Sklenjeni plodni pogovori delegacij naše dežele in SR Slove*t Pomemben napredek in trdna oi j i za nadaljnje poglabljanje sodelovanja BOGO SAMSA V četrtek je na tiskovni konferenci spregovorila enotna slovenska delega-C|ja in v petek smo lahko opazili izreden odmev enotnih izjav v krajev-!*°m '•* vsedržavnem tisku, na radiu ■n v osrednjih televizijskih poročilih. * »venec je lepo: nismo furlanski arbari« pravi posebni poročevalec evnika La Repubblica Franco Ver-■ce, ali »zakonski načrt za zaščito ^«•venskega jezika« Giancarlo Perte-«ato v milanskem Corriere della Sera St. ballano Marchesini v turinski ampi »Slovenska manjšina: že leta akarno zaščitni zakon«. Uradna a-n *^nsa<< v začetku obsežnega in Podrobnega poročila ugotavlja, »da ®ra biti zaščitni zakon sestavljen ob -•delovanju slovenske manjšine« in a. ®ora vsebovati bistvene elemente ščite. Podobno, vsebinsko bogato je Pwocilo Fabia Inwinkla na vsedržavni an' L’Unità. (Sramežljivo, v okle-ke^v navedimo. da je bil odjek šib-JSI v osrednjem slovenskem matič-dnevniku, agencija Tanjuga pa ni T v sv°iega Poročevalca). odjek in predvsem tako pozivno, objektivno, celo s toplino in rajanjem pretkano poročanje šte-nih lh doniačib in vsedržavnih poseb _ Poročevalcev o naših bistvenih objemih, o problemih slovenske •oanjsine, pomeni dvoje: li-4 Zadeva je res dozorela, ita-Jansko demokratično javno mnenje Pverjeno, da je treba problem j ‘te slovenske manjšine spraviti z reda odprtih vprašanj de-v Italiji. Posebni poroče-zum' e ° preveč izkušeni, da ne bi ra-11 stvari, zanimajo pa jih pred-2 bralci svojih listov. čei' nastop vseh Sovencev, na- naših’ iasno in odločno postavljanje bršn> |lro*)*rm°v in zahtev, brez kapa ti-Ka kl>** popuščanja, istočasno meli e™°’ resno> premišljeno in ute-temJcno’. je izredno učinkovito. Pri mo,..aPrist?vi,no manjši lonček saga) ■ a'!voljstva (tokrat upravičene-*°gu ri'Sk®vno konferenco je po na-agen .‘legacije vzorno organizirala kovnica >>^*pe ' Adria« na resni, stro- mfc kasneje, v petek, sem imel na in v , Vu za turizem in predstave nimi razKovoru z nekaterimi politič-k0 i., unkcionarji priliko otipati, ka-no vazen tak odjek in kako pozor-istočat spremUa poročevanje tiska, vil h n°. pa. sem lahko tudi ugoto-rodnj a n' nič manj odločilen medna-Podikirm0mcn.t in Predvsem aktivna Ve. y a matičnega naroda in drža-v Petek, podrobneje pa v da- NAL>AUEVANJE NA 2. STRANI Dogovorili so se o ustanovitvi vrste mešanih komisij za posamezna področja skupnega dela - Obveza za nemoteno delovanje SSG Izjavi Zemljariča in Comellija »Našega srečanja nismo sklenili s sprejemom dokumenta, ki bi zaobjel vse sprejete sklepe,« je dejal predsednik Zemljarič, gostitelj deželne delegacije FJK, »ampak smo želeli potrditi skupno voljo, da dogovore vsak zase analiziramo in spodbudimo pristojna telesa, da v duhu teh pogovorov oblikujemo skupne programe. Zavzeli smo se za prakso konkretnih v akcijo usmerjenih pogovorov, da izkoristimo prednosti, ki jih v napredovanju naših skupnih koristi lahko prinese sedanji čas.« Tako v sklepnih besedah, kakor v izjavi za tisk, je Zemljarič ugotovil, da ni pomembnejšega gospodarskega in družbenega področja, kjer ne bi bili vpleteni zameti skupnega načrtovanja. Poudaril je pripravljenost izgrajevati cestne infrastrukture, ki jih določa osimski sporazum in omenil prizadevanja za zaščito Jadranskega morja in njegovo izrabljanje v gospodarske namene. »Zadovoljen sem,« je ob koncu dejal Zemljarič, »da smo potrdili skupno skrb za položaj obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji in da smo od sogovornikov slišali zagotovilo, da bo zaščitni zakon za Slovence v Italiji sprejet čimprej.« V sklepnem govoru in v izjavi za tisk je predsednik Antonio Comelli zelo ugodno ocenil dvodnevno delo, kakor tudi pogovor s predsednikom predsedstva Viktorjem Avbljem. Pudaril je otipljivost obravnavanih argumentov in napredek v njihovem uresničevanju. Predsednik Cornell i se je obvezal, da bodo dali politično podporo za sestavo takšnih skupnih programov, zaradi katerih z naše strani ne bodo sodelovale deželne, ampak druge ustanove. Ne stariamo pri ničli in najbrž ne bomo storili krivice zgodovini, je dejal, če rezultate naših pogovorov ocenjujejo za zgodovinske. Takšno sodelovanje na gospodarskem področju v pomorstvu in turizmu lahko pomaga premeščati sedanje krizno stanje. Predsednik Comelli je obljubil, da bodo s svojim ravnanjem postopek za sprejetje zaščitnega zakona za Slovence čimbolj skrajšali. Ko bo ta zakon sprejet, bodo ustvarjeni pogoji za poglobljeno skupno razpravo o po ležajih obeh naših narodnih skupnosti, je še dejal predsednik Comelli. GORAZD VESEL LJUBLJANA — Včeraj se je zaključilo dvodnevno bivanje delegacije deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine v Sloveniji. Po ogledu Cankarjevega doma, kliničnega centra in farme v Ihanu, sta se delegaciji izvršnega sveta Slovenije, ki jo je vodil predsednik Janez Zemljarič, in deželnega odbora FJK, ki jo je vodil predsednik Antonio Comelli, ponovno sestali v prvih popoldanskih urah na sedežu izvršnega sveta v Ljubljani, in pregledali opravljeno delo odgovornih za posamezne sektorje in vprašanja. S tem v zvezi sta obe delegaciji ugotovili pomemben napredek in ustvaritev trdne osnove za nadaljnje poglabljanje sodelovanja. Uspešnost pogovorov je mogoče oceniti tudi po dogovoru obeh strani o ustanovitvi kakšnih desetih komisij, ki NADALJEVANJE NA 2. STRANI Obeta se težak teden za pelstrankarsko vlado Revolt v KD glede »črnih gradenj« Zaupni posvet Craxija s sindikati NAŠE USTANOVE ZA PERT1NIJA Ustanove poimenovane po Finku Tomažiču in tovariših, žrtvah Tržaškega procesa leta 1941, podpirajo predlog za podelitev No belove nagrade za mir predsedni ku italijanske republike Sandru Pertiniju, vztrajnemu borcu za mir, svobodo in sožitje med narodi in narodnostmi. Knjižnica »Pinko Tomažič in tovariši« Slovenskega kulturnega društva Tabor Opčine. Državna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom »Pinko Torna Žič« Trebče Krožek za politične in socialne vede »Pinko Tomažič« Trst. Sekcija PCI KPI »Pinko Tomažič« Trst. Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič«. Preživeli obsojenci Tržaškega procesa 1941. leta. RIM — Craxijevi vladi se obeta težak teden. V poslanski zbornici se bo spet začela razprava o odpustu za črne gradnje in se že napoveduje pravi revolt demokristjanov: okrog 30 poslancev je napovedalo, da bo glasovalo proti zakonu, med njimi direktor glasila KD Galloni, fanfanijevec Bubbico in zastopniki skoraj vseh struj. V pismu načelniku skupine Rognoni ju zatrjujejo, da je zakon prestrog za krivce in dolžijo republikance, da mislijo le na pridobivanje desetin milijard, socialistom in socialdemokratom pia očitajo nezanimanje zia ta »družbeni spopad«. Republikanci jim niso ostali dolžni in obtožujejo KD, da spodbuja »prevratna ravnanja«, češ da je organizirala pohod prebivalcev nezakonito grajenih predmestij proti Montecitoriu. Po drugi strani še niso utihnile polemike v zvezi z nedavnimi imenova- nji v RAJ. Včeraj je odstopil eden izmed novoimenovanih upraviteljev. Pa-rasassi, da pokaže nasprotovanje izbiram, ki jih je »požrl« predsednik IRI Prodi. Tega napadajo tudi socialdemokrati, češ kaj se čudi imenovanjem po politični izbiri, ko je bil sam imenovan po isti logiki. Trdi časi za Craxija, torej. Niti hitra odobritev izhodišč za reformo konkordata, na videz velik uspeh za vlado, navsezadnje ne izpade povsem pozitivno. Včeraj se je na primer Spadolini v glasilu PRI posmehoval predsedniku vlade, češ da je bil preveč neučakan. V tem ozračju se skuša Craxi bra niti in celo preiti v protinapad. V intervjuju za prihodnjo številko »Es pressa« odgovarja zlasti na kritike glede svojih odnosov s tiskom in zatrjuje, da ga rešuje to, da zna brzdati živce in ima trdo glavo. Pri tem citira priljubljenega Garibaldija in pravi, da ima »že skoraj polne . .. škatle«, seveda z mnogo krepkejšim izrazom. Toda predsednik vlade se ne omejuje na izraze nestrpnosti. Včeraj se je na primer srečal strogo zaupno v Palači Chigi z najvišjimi sindikalnimi voditelji in ministrom za delo De Mi-chelisom. Jasen je njegov namen, da spravi pogajanja o zajezitvi inflacije in cene dela, ki plavajo med nevarnimi čermi, v smer sporazuma. Kot se je izvedelo, naj bi se bil Craxi trudil zagotoviti sindikalistom nekaj jamstev glede brzdanja nadzorovanih cen in javnih tarif ter zaposlovanja. Predsednik vlade očitno misli, da bo lahko pripeljal pogajanja do kraja, k vsaj tako dobremu sporazumu kot lanski, kar bi predstavljalo nedvomno okrepitev vlade, preden se začne sezona strankarskih kongresov. Obnoviti antifašistično budnost DUŠAN KALU nifca >lre^ naletel predlog, da bi kandidirali predsed na izredno -- ?ertiniia za Nobelovo nagrado za mir, vsej dr5r,° ugodna tla med demokratično javnostjo po sl°venskaLl ‘H 's"e z£as£* v naših krajih, kjer je prav nien snTP P^Todnostna skupnost s posebnim navduše-lidarnocfr, -a p°budo (o lem pričajo tudi številne soli '“Sine izjave rn?niu -----;___a a _____ aau dneh v prejšnlfh *z]ave faznih naših organizacij, ki smo jih $e je „ j1} jih tudi danes objavljamo), tako ]Q -, J .» ' j ni’ iaui u**ftes vujuisijuiuu/, tu* n. v vanje. o smearskih vrstah zbudilo odločno nasproto nesPodobne ' 1,0 k°£ običajno zadobila še posebno se od ve!i„Zn nesraTnne okvire prav na Tržaškem, kjer Pletaj0 tuiì ° po£e® Političnih in drugih interesov pre-da je z * narodnostni aspekti. Nobenega dvoma ni. wdi Perii,za,e fašiste, melonarje in podobno misleče »osti naši n j v pet* Indi zaradi njegove naklonje lahk0 prir,Trod,nost.ni skupnosti. Kaj bi tedaj od njih Tedili mari °. ’• če ne to, kar so predsinneniim na. Prav0 o n1? ob.č'nske skupščine, ko predsinočnjim na o so se med raz-'‘esra7nno • v P°dporo Pertinijevi kandidaturi skupščina i iz dvorane in preprečili, da bi se Več (če nJ-ni{ ,zrekla. S tem imamo le še dokaz ya ]e ano sploh treba), da si tržaški faši- yoluciji. v podporo stični in melonarski krogi vedno tesneje silijo v objem in da postaja vse, kar lahko prispeva k rušenju do brih odnosov in miroljubnega sožitja na Tržaškem, njihovo skupno bojno geslo. Če je petkov dogodek v občinskem svetu simptomatičen za določeno poglabljanje prepada v tržaškem političnem življenju, je današnji izzivalni shod fašista Almiranteja v Avditoriju še dodaten poskus stopnjevanja napetosti. Rdeča nit, ki se vleče od poveličevanja škvadrista Giunte do znanih škvadrističnih poho dov po slovenskih vaseh pred junijskimi volitvami, se nadaljuje s podlim izkoriščanjem zadeve repenlabr-skega vrtca. Stvar je vsem dovolj jasna in istoča sno skrajno zaskrbljujoča. Ob vsem tem pa nas še zlasti zaskrbijo dejstvo, da se širša javnost lagodno navaja na ta nedopustna izzivanja in da ne reagira, kot bi bilo treba, še zlasti ker te fašistične pobude kaj rade spremljajo mazaške in druge akcije in ker vsebu jejo vse elemente nevarnosti kaljenja javnega reda. Kako naj se naša narodnostna skupnost, kot glavna tarča provokacij, v tej novi fazi boja za svoje pravice sooča s to novo desničarsko ofenzivo? Morda ne bo napak, če bo ob vsej podpori, ki jo uživa med de mokratično javnostjo, vendarle tudi ob tej priložnosti okrepila budnost, kot jo je med junijskimi fašističnimi pohodi po slovenskih vaseh. Olimpijski Primorski dnevnik Še devet dni nas loči od največje športne prireditve, ki je bila kdaj koli v Jugoslaviji — od 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V Sarajevu je za veliko športno manifestacijo vse nared. Prve skupine tekmovalcev in spremljevalcev so že na prizorišču olimpiade. Ta teden pa 1m> Sarajevo že dobilo pravo »ir limpijsko obeležje«, saj bo dopotovala večina akterjev te velike prireditve pa tudi spremljevalcev, časnikarjev, gostov. O veliki sarajevski prireditvi bodo poročali mediji iz vsega sveta. Tudi naš dnevnik bo posvetil tej manifestaciji več prostora. Od nedelje, 5. februarja pa do 21. februarja bo naš dnevnik izhajal s posebno » limpijsko prilogo, ki bo vsebovala štiri strani. Prepričani smo, da bodo naši bralci (in ne samo ljubitelji športa) z za-dovljstvom sprejeli to našo pobudo, obenem pa upamo, da bomo s prilogo tudi zadostili željam naših bralcev, ki so jim olimpijske igre v Sarajevu gotovo pri srcu. KOŠARKARSKA C-l LIGA Jadran 118 Delfino 89 ŽENSKA ODBOJKARSKA C-2 LIGA Fontanafredda 1 Kontovel Electronic Shop 3 MOŠKA ODBOJKARSKA C-2 LIGA Vivil 2 Val 3 Olympia Terpin 2 II Sole Rangers 3 Po neprevidnih izjavah aretiranega razpečevalca Vedno več dokazov o vpletenosti »cose nostre« v umor Chinnicija PALERMO — Vesti, ki so jih objavili nekateri ameriški dnevniki in po katerih naj bi se nekaj aretirancev v okviru obširne operacije proti razpečevalcem mamila v Filadelfiji pohvalilo, češ da je njihova organizacija likvidirala nekega sicilskega sodnika, so močno odjeknile v sicilskih sodnih krogih. Državni pravdnik iz Caltanissette Sebastiano Patanè, ki vodi preiskavo o umoru preiskovalnega sodnika Chinnicija trenutno primerja te vesti s podatki, ki jih ima v svojih zapisnikih. Domneva, da je sicilsko - ameriška mafija neposredno posegla za likvidacijo nekaterih ljudi, ki so ji bili na poti, ni nova, vendar so doslej -mi siili, da gre glavno odgovornost pripisati palermski mafiji. Skratka sicilsko - ameriška mafija, tako so vsaj mislili doslej, imela zgolj obrobno vlogo in naj bi kvečjemu občasno pošiljala v Italijo svoje kilerje. Najbolj zgovoren dokaz, naj bi bil primer Calogero Di Marie, zidarja iz Alcama, ki je pred leti emigriral v ZDA, nakar se je vrnil na Sicilijo in na vrat na nos odpotoval dan po umoru namestnika državnega pravdni-ka Giangiacoma Ciaccia Montalta. Preiskovalci so ga hoteli zaslišati, vendar je Di Maria bil že v Ameriki, kjer pa ga ni niti tamkajšnja policija morala zaslišati, ker je padel pod streli pripadnika »družine« Joea Bonanna. Sedaj pa se je mnenje ameriških in italijanskih preiskovalcev spremenilo, še zlasti po izjavah aretiranega Paola La Porte, ki so ga aretirali v Filadelfii in si utira pot prepričanje, da je domneva ameriških policajev točna. Kaže pa, da La Portove izjave o vpletenosti pripadnikov »cosa nostra« v umor Rocca Chinnicija za sedaj ne bodo imele neposredne posledice na proces, ki se odvija v Caltanissetti. Javni tožilec dr. Di Natale je včeraj dejal, da ni nobenega razloga, da bi proces odložili. Istega mnenja je bil tudi državni pravdnik Patanè, ki je menil, da temelji sedanji proces na izsledkih glede prekupčevanja mamil, ki ga uvažajo z Vzhoda, predelujejo na Siciliji in izvažajo v Ameriko. To pa nujno predpostavlja povezanost med sicilsko in ameriško mafijo, če bodo preiskave potrdile zadnje vesti je jasno, da bo šlo le za dodatne odgovornosti, ne pa za alternativne. O tem pa bi lahko govorili med procesom proti neznancem, ki je še v preiskovalni fazi. Scotti kandidat za tajnika KD BENETKE — Minister Scotti je včeraj v Padovi podal izjavo, ki jo bo objavil beneški »Gazzettino«, ki praktično pomeni njegovo kandidaturo za tajnika KD na bližnjem kongresu stranke. Na izrecno vprašanje je namreč Scotti dejal, da bo na kongres KD prišel z idejami, češ da »gre stranka po zlu, ker nihče ne diskutira« in zaključil, da »postavlja svoje ime na razpolago kot kandidat za tajnika«. Žive diplomatske pobude za krizo na Bližnjem vzhodu AMAN — Jordanski kralj Husein je povabil voditelja PLO Arafata in egiptovskega predsednika Mubaraka na ločen posvet o bližnjevzhodni kri zi. Husein je na tiskovni konferenci pojasnil, da nima v mislih specifične mirovne pobude, a za sedaj le usklajevanje naporov in pobud na raznih ravneh : jordansko, palestinsko in a-rabsko. Jordanski kralj se je sinoči sestal tudi z ameriškim odposlancem Donaldom Rumsfeldom, ki mu je poročal o razvoju položaja v Libanonu, po pogovorih, ki jih je imel včeraj s predsednikom Džemajelom. Okrog bližnjevzhodne krize in položaja v Libanonu se prepletajo živahne diplomatske pobude. Iz Bejruta je odpotoval včeraj v Damask saudski posredovalec Hariri, čigar »splošni varnostni načrt« so sicer sprejele vse libanonske bojujoče se strani, a zgolj načelno. V sirski prestolnici se bo srečal z zunanjim ministrom Hadamom in verjetno tudi z voditeljem druzov Džumblatom. Libanonski zunanji minister Salem pa se pripravlja na bližnji odhod v Rim, da objasni razmere po islamskem vrhu v Casablanci. NADALJEVANJE S L STRANI bodo v bližnji prihodnosti na strokovni ravni preučevale izpostavljena vprašanja s področja gospodarstva, industrijske kooperacije, infrastruktur, turizma, varstva narave, vodnega gospodarstva, zdravstva, šolstva in izobraževanja, medsebojnega informiranja itd. Podpredsednik dežele Zanfagnini, ki se je o tem vprašanju pogovarjal s članom slovenske vlade Jernejem Janom, je v zvezi s težavami Slovenskega stalnega gledališča dejal, da bo dežela v okviru svoje politične obveze podpirala takšno splošno reformo v Italiji delujočih gledališč, v okviru katere bodo specifični položaj našega gledališča opredelili v manj šinskem zaščitnem zakonu. Odbornik Zanfagnini je nadalje slovenskemu • Narašča NADALJEVANJE S 1. STRANI našnji številki, poročamo o razgovorih med Comellijem in Zemljaričem, kjer so bila v ospredju razgovorov o-beh predsednikov in njih delegacij vprašanja globalne zaščite. Prav gotovo bo tako tudi na visoki ravni razgovorov med zunanjima ministroma Andreottijem in Mojsovom, saj bo Andreotti dva dni gost svojega jugoslovanskega kolega v Beogradu, nato pa se bo udeležil svečane otvoritve zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Pa vendar zadnje rimske vesti niso najboljše. Med poslansko zbornico in senatom še vedno traja »ping-pong«, kje naj se o zakonu razpravlja, odločitev je formalno v rokah dveh predsednikov Cossige in Nilde Jotti, dejansko pa odloča vlada, saj se čaka na njen zakonski osnutek in šele nato se prične resnični postopek v parlamentu. Trenutno je torej na potezi minister za dežele Romita in tu so sc stvari menda ustavile. Glas desnice, šovinističnih, nacionalističnih krogov je očitno še vedno močan. Izsiljevanje in pritiski, pa tudi tržaške kombinacije, prihajajo do izraza. gledališču zagotovil nemoteno delovanje v letu 1984 in se obvezal, da bo mimo lastnih sredstev, dežela pomagala gledališču pri premoščanju njegovih finančnih težav. Nadalje sta se delegaciji dogovorili za sestanek na strokovni ravni o u-reditvi socialnega položaja pri nas zaposlenih jugoslovanskih delavcev. Sodili sta, da sejem Alpe - Adria v Ljubljani ne sme biti samo izložba, ampak priložnost za pogovore gospodarstvenikov o iskanju novih oblik sodelovanja. Celoten skupek gospodarskih vprašanj bodo poglobili na sestanku, ki ga bosta obe strani ime li v začetku marca. V istem mesecu se bosta delegaciji pogovarjali tudi o težavah avtoprevoznikov, s posebnim ozirom na izdajanje dovolilnic. Sodelovanje bosta vzpostavili tudi na izobraževalno - vzgojnem področju, zanimanje Prav zato je treba v tem trenutku nadaljevati z našo odločno in enotno akcijo. Ne smemo se utruditi, popustiti, češ, saj nič ne pomaga, že toliko let se trudimo, rezultatov pa ni. Boj za naše pravice je trajen, vsakodneven in poteka na raznih med seboj povezanih ravneh. Napori športnikov, da se uveljavijo in ponesejo v širše kroge naše barve, kulturni dosežki naših pesnikov, pisateljev, drobno, zato pa tem bolj dragoceno kapilarno delo prosvetarjev, uspehi gospodarstvenikov, trgovcev in gostilničarjev, pa še in še bi lahko naštevali dejavnosti, napore in požrtvovalnost, kar vse predstavlja temelje našega obstoja. V tem kontekstu pa je prav gotovo pomemben in včasih odločilen politični napor celotne slovenske narodnostne skupnosti, da doseže boljše objektivne pogoje za delo in življenje celotne manjšine. To je boj za globalno zaščito vseh Slovencev v Italiji od Trsta do Gorice in zadnje slovenske vasi v videmski pokrajini vse do Žabnic, Trbiža in Bele peči. V tem boju je enotnost že dokazala svojo moč in učinkovitost in s tem bojem bomo enotno in odločno nadaljevali. BOGO SAMSA trdna osnova zlasti še med šolami manjšinskega značaja. Z zadovoljstvom so ugotovili, da obstajajo pogoji za letošnjo do graditev in odprtje sabotinske ceste. Kar zadeva konvencijo za obrambo pred točo so menili, da bi bilo v interesu obmejnega prebivalstva o-brambni sistem vzpostaviti že v tem letu. Glede turistične dejavnosti ob Severnem Jadranu sta se delegaciji dogovorili za program skupne ponudbe Slovenije, FJK, Hrvaške in Veneta na tretjih tržiščih, glede zimskega programa pa za dogovor med tremi sosednjimi deželami in republikami, se pravi Slovenijo, FJK in Koroško. Iz teh zametkov naj se po željah razpravljavcev turistično sodelovanje kasneje razvije na celotnem območju delovne skupnosti Alpe - Jadran. Nespornega obojestranskega interesa je povezava smučišč na Kaninu. To je priložnost za pogpvor poslovnih partnerjev o višjih oblikah skupnih vlaganj. S tem v zvezi so menili, da je najprej potrebno izdelati načrte, potem po hkrati zagotoviti še njihovo finansiranje, odprtje mejnega prehoda in rešitev upravnih vprašanj. Beseda je tekla tudi o sprejemanju varnostnih ukrepov za navtični turizem v Severnem Jadranu s pomočjo v Gradežu ustanovljene radijske službe. Pomembno je nadalje poudariti soglasno ugotovitev, da turistično gospodarstvo SR Slovenije in FJK ni konkurenčno, ampak dopolnjujoče in ga morata obe strani že v naslednjem letu predstaviti evropskim interesentom. Posebno skrb bodo poslej posvetili dvostranskim stikom informacijskih služb in posredovanju podatkov javnosti o kulturnem in siceršnjem dogajanju na tem obmejnem predelu. GORAZD VESEL Predsednik Avbelj sprejel Comellija LJUBLJANA — Predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj je včeraj sprejel predsednika in podpredsednika deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Comellija in Zanfagninija. Srečanju so prisostvovali Vinko Hafner, predsednik skupščine Slovenije, Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta, Marko Vrhunec, predsednik republiškega sveta za mednarodne odnose, Jernej Jan, član izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, in Drago Miro-šič, generalni konzul SFRJ v Trstu. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik Avbelj izjavil, da se odnosi med Slovenijo in FJK razvijajo na temelju neuvrščene politike samoupravne socialistične Jugoslavije in da v okviru takšne zavzema sodelovanje s sosedi pomembno mesto. Poudaril je nadalje vlogo manjšin pri uresničevanju in krepitvi dobrososedskih odnosov in dodal, da je ta vloga lahko aktivna in trajna predvsem takrat, kadar so pravice manjšin spoštovane. • Pomemben napredek in SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA UGODEN NAKUP izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO 'faJtCUK ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE • Širok izbor kristala, porcelana, posod, jedilnega pribora, srebrnih in medeninastih servisov, vozičkov za hrano itd. v Ul. Carducci 20 # Lestenci, radijski sprejemniki, registratorji, zmr-zovalniki, pomivalniki, mali električni gospodinjski aparati najboljših znamk itd. v Ul. Vidali 9 Pozor: vsi artikli v prodaji so modeli za leto 1984 NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 Servis iz porcelana, 19 kosov za 6 oseb ročna dekoracija 6 skodelic za kavo iz belega porcelana 41 kosov namiznega servisa za 12 oseb iz finega porcelana «Eschenbach» Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb 41 kosov namiznega servisa za 12 oseb iz bavarskega porcelana, z zlatim ali platinastim robom Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I od 21.800 lir dalje od 13.800 lir " od 179.900 lir ” od 69.000 lir " od 75.000 lir " od 189.900 lir ” od 69.900 lir ” od 79.900 lir od 54.000 lir ” od 44.700 lir ” V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom Beli štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA štedilniki iz nerjavečega jekla od 480.000 lir od 720.000 lir od 275.000 lir od 183.000 lir od 330.000 lir od 163.000 lir od 330.000 lir V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice od 49.900 lir Kompletna oprema za kopalnico iz čiste- ga kristala od 129.000 lir " Armature za kopalne kadi od 49.000 lir " Armature za umivalnike od 25.900 lir " Plinske peči od 125.000 lir Bojler «Rheem Radi» 12 I od 59.500 lir " Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo od 93.300 lir Omarice za kopalnice od 82.600 lir Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerja- veče jeklo 18/10, komplet z omarico iz formike wod 139.000 lir Za enakopravnost slovenščine CELOVEC — Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem je uspelo, da je uveljavila svojo pravico, da se v stikih z oblastmi poslužuje slovenskega jezika. Stališče ZSO je — kot piše Slovenski vestnik — sprejel zvezni fi nančni minister, ki je finančni direk ciji za Koroško dal navodilo, naj sprejme priziv slovenske organizacije Za kaj je prav za prav šlo? Čelov ški finančni urad je pred časom zah' teval, naj ZSO predloži nemški prevod Pogodbe, s katero je pred nekaj leti vzela v najem svoje pisarniške prostore. ZSO je bila mnenja, da je taka zahteva groba kršitev Slovencev in slovenskega jezika in se je zahtevi uprla, finančni urad pa ji je v odgovor odmeril 1.000 šilingov (85 tisoč ur) globe, obenem pa zagrozil še z dodatno globo 2.000 šilingov, če do določenega dne ZSO ne bi ugodila zahtevi. Proti takemu diskriminacijskemu ravnanju je ZSO vložila priziv na pristojno ministrstvo in ga opozorila, da vidi v njem kršitev člena 7 državne Pogodbe, ki med drugim jamči enakopravnost slovenskega jezika v odnosu s sodnimi in upravnimi oblastmi. In la priziv je bil sprejet, saj iz mini- strovega odgovora jasno izhaja, da ravnanje celovškega finančnega urada ni bilo v skladu s predpisi. Navedeni primer pa — ugotavlja Slovenski vestnik — jasno kaže, kako ozke in omejevalne so koroške oblasti pri tolmačenju predpisov, ko gre za uveljavljanje pravic Slovencev in slovenskega jezika. Pri tem — ugotavlja še list — se sklicujejo na zakon o narodnih skupinah in na njegove izvedbene odredbe, kar potrjuje utemelje nost odklonilnega stališča Slovencev do te zakonodaje. Po drugi strani pa primer kaže, da z odločnostjo in doslednostjo si Slovenci svoje pravice vendarle lahko izbojujejo. Končal se je seminar italijanskega jezika in kulture Koristna in zanimiva predavanja PORTOROŽ — V petek so v portoroškem avditoriju zaključili 23. seminar italijanskega jezika in kulture s koncertom, ki ga je pripravilo tržaško gledališče Giuseppe Verdi. Nastopili so sopranistka Gianfranca Ostini, mezzosopranistka Eleonora Jankovič, tenorist Giuseppe Botta, pri klavirju pa jih je spremljal Guerrino Gruber. Pred koncertom pa so udeleženci seminarja lahko sodelovali v pogovoru z znanim italijanskim režiserjem Mar com Bellocchiom, ki je pripovedoval o svojih izkušnjah pri filmskem ustvarjanju. Ob koncu seminarja nam je italijanski pedagoški svetovalec za šole z italijanskim učnim jezikom v Jugoslaviji Dario Groppa povedal, da je po njegovem mnenju seminar uspel in s tem prispeval k zbliževanju narodov ob meji: »V tem vidim tudi bistvo dvojezičnega šolstva na obmejnih območjih, kjer je praktično nemogoče potegniti ostro črto ločnico. Taka skrb za obstoj šol s poukom v materinem jeziku narodnosti pa je nedvo- Raziskovalni center UNIDO v Trstu DUNAJ — Vse kaže, da bo Trst le dobil svoj mednarodni laboratorij o genetskem inženirstvu in biotehnologiji. Tega menja je bil tehnični odbor mednarodne organizacije UNIDO, ki je v petek zvečer na Dunaju po obsežni razpravi z večino glasov sprejel italijansko indijski predlog o oblikovanju enega samega raziskovalnega centra s sedežema v Trstu in Novem Delhiju. Za to rešitev, ki jo bo tehnični odbor priporočil ple- narni skupščini opolnomočenih ministrov, so se poleg Italije in Indije izrekli predstavniki Afganistana, Alžirije, Argentine, Bolgarije, Čila, Kube, Jugoslavije, Ekvadorja, Mehike, Venezuele in Trinidada, medtem ko sta se vzdržala kitajski in nigerijski zastopnik. Proti rešitvi ni glasoval nihče, ker so delegacije drugih držav, ki so bile zainteresirane, da bi mednarodni laboratorij imele na svojem ozemlju, zapustile dvorano. mno najboljši prispevek k krepitvi miru in prijateljstva med narodi. Letošnji 23. seminar v Portorožu je tukajšnjim šolarjem in njihovim učiteljem šol z italijanskim učnim jezikom prinesel veliko zanimivega in koristnega. Naj omenim le obisk vidnega italijanskega pisatelja Alberta Arbasina pa predavanje Maurizzia della Case, ki je avtor zadnje italijanske gramatike. Prav gotovo pa so tukajšnje učence zanimala tudi novejša spoznanja v geografiji na podlagi uporabe umetnih satelitov in vsevečja uporaba računalnikov v izobraževalnem procesu. Po 23 letih ugotavljamo, da je oblika tega seminarja že ves čas skorajda nespremenjena, morda bi za prihodnje leto zato kazalo vnesti nekaj novosti. Na primer da bi poleg splošno zanimivih tem pripravili za učitelje tudi katero ožje strokovno usmerjeno predavanje in pa, da bi dijake ne delili več po 'razredih ampak na interesne skupine. Nekatere pač bolj zanima znanost, druge kultura itd...« BORIS ŠULIGOJ Vprašanje primernih odrskih tekstov ključni problem Beneškega gledališča ČEDAD — Beneško gledališče razpisuje na temo Be-^anes’ natečaj za najboljši narečni tekst, ki ga °odo morali avtorji predstaviti .do konca junija. Istoča-510 pa je ustanovilo posebno komisijo, ki bo morala le 0 tega časa napraviti izbor tekstov iz svetovne književnosti in poskrbeti za njihovo priredbo v narečno o-r^°- Leti morajo biti ustrezni za beneško publiko in bravnavati vprašanja, ki so blizu današnji beneški stvarnosti. ,. Tttk je bil sklep zadnje seje članov beneškega gledalca, ki so se sestali pred nekaj dnevi v Čedadu. Na ta j ,*n skupina skuša rešiti problem izbire tekstov, ki Je bil že od njenega samega nastanka precej prisoten, “Krati pa je tudi odgovor na kritike, pomisleke in celo Polemike o zadnjem Dnevu emigranta. Fosilizirali smo se, se ponavljamo, posredujemo ved-o en° ^ jsto sliko Benečije, ki sploh ne odgovarja da-asnjim razmeram. Take so namreč bile v strnjenih besedah ocene letošnje igre, tako v okviru kulturnih orga-uzaciJ kot v sami gledališki skupini. Zavedati se mora- mo, so tudi poudarili, da imamo na žalost le malo možnosti, da se predstavimo občinstvu in še zlasti zaradi tega tudi tekst, njegovo sporočilo in njegova vsebina, mora biti naša temeljna skrb. V nadaljnji razpravi so se člani beneškega gledališča dotaknili še marsikaterega vprašanja. Le v zvezi z Dnevom emigranta je bila izrečena želja, da se Beneško gledališče bolj uveljavi tudi v okviru slovenskih organizacij, da se tudi sami člani bolj angažirajo in vplivajo oziroma sodelujejo pri pripravi celotnega programa za Dan emigranta. Druga tema v središču pozornosti so bili notranji odnosi med »mlado in starejšo generacijo«, med katerimi so nastali določeni nesporazumi, ki se odražajo tudi v različnem gledanju na gledališko dejavnost. Vse to pa ne bi smelo ustvarjati velikih problemov. Vsi člani so namreč potrdili voljo po sodelovanju in odpiranju beneškega gledališča, kjer morajo imeti svoj prostor vsi tisti, ki se zanimajo in delajo na gledališkem področju v Benečiji. JOLE NAMOR Gospodarsko pismo iz Slovenije LETO 1984 ŠE TRŠE senàò ' Končalo sKorajaa pi kot-° <*°b'r°t vsekakor pa bolj nuipS° .mPovedovali na začetku n v r>na}?ta' Zadovoljstvo je najti tv skirJ-^1^ ^venske vlade republiš šnip>S^m*’ k°r se je v obdobju zd( dHo ^Podarske krize redkokdaj zq lah^o 9\avne premike na bolj čan ..,prištejemo dokaj močno pot kaj ??el} Proizvodnje (za 3,7 odsti je 5’jj 1 J® celo precej večji, kot ; (rtom nay*0®ano z. gospodarskim n povečaia- let° j983' Zel° ugodno se darsh,,1 xzvoz’ soj je slovensko gosf lijonnn fodolo na tujem za 1584 v 1639mr-riev blogo, uvozilo pa ten yy°n°v dolarjev izdelkov. Ce 8 od*!.0.? se ie tako povečal lani lami Uvoza ? ■ 17 odstotkov. Pokri (ala- i 121)020171 se je precej pi PVi?,*bi88’,"dsf0lna'Zl čeprav ° b.lll dokaj podobni rezuli v celotn"6 -*° slabši, doseženi stvu (rnVrt iuo°slovanskem gospo t bilkami med Posameznimi n cej q. Pa 80 še občutne), se je ; iuQoslovpll(! iudl zaupanje tujine žejo nm gospodarstva, kar iitvi vinx-,^nio Pogajanja o o dolgov i CU nekateTih jugoslovan: Partner? ° najemanju novih, saj 90slavm,!?aÌ° na dejstvo, da je ni Primardio lani velikanski de riev) o??JklW O300 milijonov d 'bilijonov rie?1 'n doseči celo za ka (načrt dlaPev. deviznega pre Vsaj 5go t??-.letošnje leto predvid devizni hiidt30nov dolarjev suficit KI?, bdanci s tujino). a n,,]. ,err}u da so se tc "“«Ui ri p ■ . ‘tc« — /car vanske TrJl?aJalobja točka W Pa slovnT!da.rske krize že mit Ne ie%ska vlada meni, da bo Se trše kot i slivensko gospode ^d grabi- 3 ■ bll° lansko. Navzi ^de jeln ln mnenjem slov liaj0 Se noZ° ?avidezno- kajti ? p°0°je za «n st"an- ki bodo doi Za Oaspodarjenje, pa tud rih nerešenih težav je več kot dovolj in se bodo pokazale v izjemno ostri luči prav letos. Zavedati se je treba, da so lanski ugodni rezultati zahtevali velikansko ceno. Najbolj se to odraža v zelo veliki inflaciji, ki je v Jugoslaviji dosegla 58-odstotno stopnjo, v Sloveniji pa 40,4 odstotno. Kakšni so negativni učinki inflacije na gospodarstvo, ne kaže pimavljati. Morda je treba še večjo težo pripisati padajočim zaslužkom oziroma rastočim življenjskim stroškom. Življenjski stroški so bili lani kar za desetino višji kot leta 1982, kar pomeni, da je največje breme gospodarske krize padlo na delavčeva ramena. Če sem prištejemo še druga odrekanja, s katerimi so ss morali sprijazniti Jugoslovani (pomanjkanje blaga na trgu, redukcije električne energije, omejena prodaja posameznih izdelkov, depozit...), potem kaže pritrditi tistim, ki zatrjujejo, da teh bremen ni več mogoče povečevati. Torej jih bo treba nalagati drugim. Med temi drugimi pa je seveda tudi gospodarstvo. Z zamrznitvijo cen je prav takšno breme že padlo nanj, gotovo pa je, da bo morala biti vsakršna censka politika, za katero se bodo odločili po končanem obdobju zamrznjenih cen, hudo restriktivna, kajti zmanjševanje inflacije je ena od ključnih gospodarskih nalog v tem letu. V takih okoliščinah se bodo poslovne izgube, ki so lani samo v slovenskem gospodarstvu dosegle 13 milijard dinarjev, najbrž povečevale zelo hitro in ker jih bo težko pokrivati iz drugih denarnih virov, bodo zagate precejšnje. Novi devizni predpisi — za državne oz. družbene potrebe bo odtekla več kot polovica deviznega priliva — bodo pogoje za gospodarjenje močno zaostrili. Gospodarstvo se mora namreč zelo hitro povezati v reprodukcijske celote, sicer podjetjem grozi, da bodo izgubila uvozne pravice oz. pravico do svobodnega razpolaganja z devizami. Poleg tega predpisi omejujejo obseg kompenzacijskih poslov in poslov v maloobmejni menjavi na 10 oziroma 15 odstotkov celotne menjave med dvema državama, kar npr. pomeni, da maloobmejna gospodarska menjava z Italijo ne bo več naraščala, ampak se bo morala zmanjšati, lahko pa se bo povečala z Madžarsko. Te oblike menjave So lani marsikatero podjetje rešile iz težav (lahko so npr. uvozila izdelke, nujne za proizvodnjo). Zdaj se bo treba znajti drugače, kajti v državi so ocenili, da takšni posli ne bogatijo zvezne devizne blagajne. Gospodarstvo se bo moralo spoprijeti z izredno velikimi denarnimi (likvidnostnimi) težavami. Denarja bankam in podjetjem primanjkuje zaradi najrazličnejših vzrokov. Obresti so lani precej poskočile in bodo zaradi lanske inflacije najbrž še silile navzdol. Velikanske so tečajne razlike. Pogoji za pridobivanje najrazličnejših posojil se utegnejo še poslabšati, saj se bo morala denarno posojilna politika po novno zatekati k restriktivnim ukrepom, istočasno pa bo treba povečati finančno disciplino. Medsebojna dolgovanja so v Jugoslaviji že dosegla znesek 1000 milijard dinarjev. Številka je zaskrbljujoča m ekonomisti opozarjajo, da je ta pojav celo nevarnejši, kot pa sami tuji dolgovi, kar je zadnje opozorilo, da je treba ukrepati. Ukrepi so predvideni (celo predpisani, a odloženi za eno leto); drugačni, kot taki, ki bodo stiskali gospodarstvo, pa seveda ne morejo biti. Zaradi vsega tega se bodo morale tudi naložbe še zmanjševati. To je izredno boleče zlasti za slovensko gospodarstvo, v katerem bodo lahko u-porabili za naložbe le 11,9-odstotni delež nacionalnega dohodka (lani 12,7-odstotni delež), pri čemer imajo prednost samo naložbe za povečevanje izvoza in za kmetijstvo. Izrabljenost strojev pa je v slovenskem gospodarstvu kar 70-odstotna, v posameznih branšah pa celo 90 odstotna. V takih razmerah bo seveda zelo težko uresničiti dva glavna gospodarska cilja: povečati proizvodnjo in za petino več izvoziti kot lani. Vse to seveda ob predpostavki, da bo Jugoslavija v tujini dobila finančno pomoč, kajti če te ne bo, potem se bodo razmere še mnogo bolj poslabšale. Letos bo torej ponovno na hudi preizkušnji celotno gospodarjenje. Nič presenetljivega — saj je boljše gospodarjenje pravzaprav glavni cilj gospodarske stabilizacije. JOŽE PETROVČIČ ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika Hiti foto-kino (I1 kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. R. Ricambi E. Elettrodomestici T. Trieste Nadomestni deli za elektrogospodinjske stroje vseh znamk; ZOPPAS - CANDY - REX - INDESIT - CASTOR - IGNIS - AEG - PHILIPS - RIBER - TRIPLEX - SAN GIORGIO -SIEMENS - SILTAL. Trst — P.zza Foraggi 8 Tel. 774418 „ CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA Javni natečaj za 25 mest uradnika 3. stopnje, namenjen italijanskim državljanom, ki med drugim izpolnjujejo sledeče pogoje na dan predložitve prošnje: 0 da imajo diplomo višje srednje šole (uspeh vsaj 42/60 ali 7/10) in sicer: diplomo klasičnega liceja, diplomo znanstvenega liceja, jezikovnega liceja, tehničnega zavoda za turizem, trgovskega tehničnega zavoda za knjigovodje in trgovske izvedence, tehničnega zavoda za podjetniške izvedence in korespondente tujih jezikov, teh-' ničnega zavoda za geometre, industrijskega tehničnega zavoda s specializacijo iz gradbeništva, telekomunikacij, elektrotehnike in termo-tehnike, petletnega državnega profesionalnega zavoda za trgovino. Izjemoma se natečaja lahko udeležijo tudi tisti, ki imajo univerzitetno diplomo iz ekonomije in trgovinstva, prava, ekonomskih in bančnih ved, statističnih in aktuarskih ved, politične ekonomije, vodenja podjetij (economia aziendale), matematike, inženirstva in informatike; 0 na dan predložitve prošnje niso mlajši od 18 let in ne starejši od 35 let; 0 da imajo stalno bivališče v tržaški, goriški in pordenonski pokrajini; Za vse preostale informacije se interesenti lahko obrnejo na glavni sedež zavoda in na podružnice v Gradežu, Tržiču, Miljah in Sesljanu. Prošnje bodo morale prispeti do 24. ure v petek, 17. februarja 1984. Trst, 27. januarja 1984 Predstave SSG za šole in društva Med razpravo o Pertinijevi kandidaturi Nesramna reakcija melonarjev in fašistov na občinski seji Trst je gotovo prvo in ostalo bo verjetno tudi edino mesto v Italiji, katerega občinski svet spričo bega fašistov in melonarjev iz dvorane ni podprl plemenite kandidature Sandra Pertinija za Nobelovo nagrado za mir. Res lepo spričevalo za neprepričljive zagovornike praznega municipalizma in obenem »itali janstva« mesta, ki bo zaradi teh svojih »braniteljev« že danes v središču pozornosti vse italijanske javnosti, ki s tako vnemo ter z upravičenim ponosom vidi v predsedniku Pertiniju simbol poštenosti in i-skrenosti. Listar ji so že septembra »pozdravili« predsednika med njegovim obiskom v Trstu s sovražnimi in sramotilnimi klici, višek nesramnosti in nespoštovanja do ugledne osebnosti pa so dosegli z uprizoritvijo znane farse v obliki pogreba, ki je globoko pretresla vso državo. V soboto so nadaljevali po tej poti in skupno s fašisti dobesedno zbežali iz sejne dvorane občinskega sveta in s tem preprečili, da se je skupščina — in z njo celotna mestna skupnost — lahko izrekla o Pertinijevi kandidaturi. Resolucijo v podporo kandidaturi predsednika republike za nobelovca so skupno predložili D’Amore (PSI), Parovel (MT), De Gioia (PSDI), Calabria (KRI), Rossi (PRI) in neodvisni svetovalec, bivši listar, Bassa-ni, v razpravi pa je naletela tudi na podporo načelnika svetovalske skupine KD Tomizze. V imenu njenih pod pisnikov je prvi spregovoril socialist D’Amore, ki je podobno kot kasneje komunist Calabria in svetovalec Tržaškega gibanja Parovel osvetlil Ferlini je v lik v luči njegove pretekle in sedanje borbe za uveljavitev načel svobode in demokracije. S tem v zvezi je Calabria (med protesti fašistov) izrecno omenil, da je Ferlini poleg drugega tudi velik prijatelj Jugoslavije ter vnet zagovornik prijateljskega sodelovanja med sosednjima državama in da zelo pozorno sledi razvoju vseh odprtih vprašanj slovenske manjšine, kot priča njegovo nedavno srečanje z enotno delegacijo naše narodnostne skupnosti. Parovel pa je li-starje označil za demagoge in za zanikrne nacionaliste, ki vidijo v Pertiniju samo svojega sovražnika. Od melonarjev sta se v razpravi oglasila le Dolcher in Hermet, kar pa je bilo čisto dova'j. Prvi je dejal, da si v Italiji zasluži Nobelovo nagrado za mir le Palmella (»ki ima tudi to zaslugo, da je antikomunist«), medtem ko je njegov strankarski kolega pristavil, da si to vprašanje sploh ne zasluži pozornosti občinskega sveta. Očitno so vsi melonarji samo čakali, da fašisti zahtevajo tajno glasovanje, nakar so po odklonilnem odgovoru župana Richettija skupno z njimi dobesedno urno zbežali iz dvorane. V njej so izzivalno pustili samo svetovalca Camberja, ki je ob upravičenih protestih predstavnikov demokratičnih strank zahteval preštevanje prisotnih svetovalcev in tako dosegel zastavljeni cilj, to je prekinitev seje, saj je bilo takrat v dvorani manj kot trideset svetovalcev. Naj še dodamo, da so listarji že enkrat prej zapustili sejno dvorano skupno s fašisti in to med razpravo v zvezi s predstavitvijo knjige o škvadristu Francescu Giunti. • Jutri, 30. januarja, ob 18. uri se bo pod predsedstvom Spartaca Peris-suttija sestal občinski davčni svet. Takoj po uspešni premieri v Kulturnem domu v Trstu, je Slovensko stalno gledališče začelo s predstavo Vsem galjotom vile v vamp svojo ma lo turnejo po naših društvih. Prejšnji teden so naši igralci odigrali zgodbo o Matkom Tini na Opčinah, v gleda lišču Prešeren v Boljuncu in sinoči še v Skednju. Predstava, s katero se je Slovensko stalno gledališče vključilo v niz proslav stoletnice rojstva primorskega pisatelja Ivana Preglja, pa je bila vsekakor zasnovana tudi zato, da bi čimprej našla pot do vseh naših nižjih in višjih šol. Učenci z Opčin in iz dolinske občine so si predstavo, o krvavi usodi mlade Tine in prav tako krvavem porazu tolminskega punta, že ogledali. Že ta teden pa bodo na vrsti njihovi vrstniki iz mesta in dijaki vseh višjih šol, ki si bodo predstavo ogledali v Kulturnem domu. Skupina komedijantov, ki iz kraja v kraj nosi tragično zgodbo, bo tokrat zaigrala spet doma. Potujoče gledališke skupine pa se nič kaj rade predolgo ne ustavijo v enem kraju in tako že vemo, da bodo tudi ti naši komedijanti kaj kmalu obiskali še kakšno šolo in še marsikatero društvo na Tržaškem in Goriškem. Slovensko stalno gledališče pa je tudi letos pomislilo na svoje najmlajše in najdražje obiskovalce. V mali dvorani Kulturnega doma potekajo tako te dni, pod vodstvom režiserja Maria Uršiča, še zadnje priprave za pravljico o Rdeči kapici, prav gotovo eno izmed najbolj priljubljenih zgodb za najmlajše. Slovensko stalno gledališče je Rdečo kapico sicer že nekajkrat uprizorilo na velikem odru, to pot pa jo je priredilo za gostovanja v vrtcih in osnovnih šolah kot dramatizirano pripoved, ki bo postala prava igra šele z aktivnim sodelovanjem malih igralcev. Premiera Rdeče kapice bo v četrtek, 2. jebruarja, ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Na sliki (foto Montenero) Maja Blagovič in Tone Gogala, ki nastopata kot Tina in Janez Gradnik v predstavi Vsem galjotom vile v vamp Odločna obsodba fašistične špekulacije Listi »nagrado Sramotna poteza fašistov in LpT, ki so na petkovi seji občinskega sveta s podlim begom zapustili sejno dvorano in tako preprečili, da bi ob činski svet podprl kandidaturo predsednika republike Pertinija za Nobelovo nagrado za mir, je takoj naletela na ostre reakcije. Podlo dejanje je ostro ožigosalo pokrajinsko tajništvo PSI, ki je s tem v zvezi izdalo tiskovno noto; ne da bi se spuščali v vsebino resolucije, ki so jo predložili socialisti in jo podpisali številni politični predstavniki, je rečeno v noti, socialistično tajništvo ugotavlja, da v primeru, ko bi obstajala »nagrada za hujskaštvo«, bi jo svetovalci liste, ki so se že »izkazali« s takim obnašanjem, gotovo in dokončno osvojili. Dogodek so v tiskovni noti ožigosali tudi komunisti; medtem ko po vsej Italiji prebivalstvo in krajevne uprave izražajo svojo podporo idealom miru in sožitja med narodi ter svobode in socialne pravice, ki jih predstavlja predsednik Pertini v ponos države v svetu — je rečeno v noti — se pa pri nas dogaja, da bedna in reakcionarna demagogija predstavnikov LpT emarginira Trst od demokratičnega življenja in čustev države in meče slabo ime na mesto pred vsemi Italijani. Tajništvo KPI se zaradi tega dogodka ne bo udeležilo že dogovorjenega sestanka -z LpT (bil bi moral biti v četrtek), ker to dejanje potrju je in še obtožuje linijo civilne neodgovornosti, reakcionarne agresivnosti, ki vedno bolj označuje Listo za Trst. KPI, ki je skupno z vsemi demo- za hujskaštvo« kratičnimi silami v občinskem svetu podprla Pertinijevo kandidaturo, obnavlja poziv vsem italijanskim in slovenskim prebivalcem iz mesta, da do konca meseca masovno podprejo to pobudo in s tem pokažejo resnično sliko tega mesta. Župan Richetti je v zvezi s tem dogodkom izrazil »presenečenje in obžalovanje« in obenem dodal, da je občinski odbor pokazal vso pripravljenost za podporo kandidaturi Pertinija za Nobelovo nagrado. OBVESTILO Naše bralce obveščamo, da je za naše potovanje v New York in na Florido na razpolago še pet prostorov. Morebitne interesente prosimo, da se za podrobnejše informacije in vpis zglasijo pri potovalnem uradu »AURORA« — Ul. Cicerone 4. Uredništvo Pokrajinska tajništva KPI, PSI in SSk so zavzela odločna stališča glede današnje Almirantejeve provokatorske manifestacije v Avditoriju. V teh dneh je sodstvo prejelo dovoljenje, da lahko nastopa proti Almi-ranteju, da bi razčistilo njegove odgovornosti v zvezi s petoveljskim pokolom, v katerem so pred leti izgubili življenje trije karabinjerji — je rečeno v poročilu tajništva KPI — in v zvezi s katerim so bili prav v teh dneh v naši deželi aretirani številni črni teroristi, obče poznani kot bližnji misovski stranki. Ta ista oseba pa se danes predstavlja v Trstu, kjer bo seznanila o pobudah MSI za preprečitev vsakega zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Ne moremo se čuditi — nadaljuje KPI — da so si Almirante in njegovi pajdaši ponovno zastavili kot cilj tlačenje pravic manjšin, še posebej slovenske in preprečiti izvajanje italijan- ske ustave. Ustvarjati vzdušje spopada, širiti neresnične vesti, izvajati nasilje, podpihovati sovraštvo in kontra-pozicije je bil vedno cilj fašističnih pobud, poudarja KPI, ki obenem dodaja, da morata pozornost in budnost prebivalstva odvzeti vsak manevrski prostor takim pobudam. Socialisti pa poudarjajo, da mora demokratična zavest prebivalstva najodločneje zavrniti špekulacije in stru-mentalizacije fašistov glede nekaterih dogodkov, njihovo stalno in zainteresirano neinformiran je, ki je osnova njihovih gesel proti odobritvi normativa o zaščiti slovenske manjšine ter sovraštvo in- mržnjo, ki označujeta njihova dejanja. Po mnenju socialistov, ki si bodo na vseh ravneh prizadevali, da bi v parlamentu čimprej stekla razprava o zaščiti manjšine, to naraščanje nacionalistične miselnosti, ki se vije po starih in obrabljenih shemah čelne kontrapozicije med Italijani in Slovenci — se zaklju čuje tiskovna nota — je obsodila že velika večina Tržačanov. V zvezi z napovedanim javnim zborovanjem MSI in Fronte della gioventù z geslom »Proti dvojezičnosti« SSk odločno obsoja to manifestacijo, ki je očitno naperjena proti vsakršnim pobudam, da bi se ustvarilo ozračje strpnosti, razumevanja in demokratičnega priznanja pravic slovenski narodni skupnosti v Italiji. Namen te in podobnih akcij je preprečiti pripravo in odobritev zakonske zaščite Slovencev v parlamentu, pravi SSk v tiskovni noti, v kateri obenem ugotavlja, da takšno nastopanje v Trstu omogoča brezbrižno in pasivno zadržanje ne- katerih demokratičnih strank, ki se vsaj na zunaj kažejo naklonjene priznanju naših pravic. Zato SSk poziva vse demokratične sile, da nedvoumno obsodijo podvige, ki ponovno oživljajo ozračje napetosti in nevarnega nacionalizma. Urniki slovenskih denarnih zavodov Gotovo ne bo napak, če bralcem osvežimo sporni na to, kdaj so okenca slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem odprta za javnost: Tržaška kreditna banka (TKB) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.20 do 13.20 in od 15.00 do 10.00 (ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto). Hranilnica in posojilnica na Opčinah (HPO) vsak ponedeljek, torek, srede, četrtek in petek od 8.30 do 12.30 in od 14.00 do 15.30, ob nedeljah od 10 °° do 12.00 (ob sobotah in praznikih v tednu zaprto). Hranilnica in pojosilnica v Nabrežini (HPN) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.20 do 13.20 i° od 15.00 do 15.30 (ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto). • Konzorcij za upravljanje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave s sodežem na padričah razpisuje na; tečaj za eno mesto odgovornega splošni službi. Zainteresirani lahko od dajo prošnje najpozneje do 26. mare 1984 Še o seji pokrajinskega vodstva PSI Ob zaključku seje pokrajinskega vodstva PSI je reformistična komponenta, ki je v opoziciji, in ki ima kot najvidnejšega predstavnika AmaLda Pittonija, predložila štiri resolucije, od katerih sta bili sprejeti dve, obe soglasno. Prva zadeva slovensko vprašanje; kot je rečeno v tiskovni noti jo je komponenta predložila, da bi poživila razpravo v stranki o tem problemu; z dokumentom se je poverilo strankinemu izvršnemu odboru, da bi z obnovljeno obvezo dosegel pospešitev postopka za izglasovanje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost, kar bo koristilo za mimo sožitje in sodelovanje med Italijani in Slovenci. Druga resolucija je obravnavala tržaški gospodarski položaj in je bila tudi sprejeta; reformistična komponenta v opoziciji pa je ostala osamljena pri ostalih dveh resolucijah, ki sta specifično obravnavali politično linijo tržaške federacije PSI. Sodelovanje med tržaškim in ljubljanskim radiom V okviru sodelovanja in izmenjav z osrednjo slovensko radijsko hišo iz Ljubljane je dramsko uredništvo Ra dia Trst A uvrstilo v svoj nocojšnji spored ob 18. uri radijsko igro pri morskega pisatelja Danila Lokarja »PLATNENA SRAJCA«. Prešernov nagrajenec Danilo Lokar je svojo dra mo »Platnena srajcam sicer namenil gledališču, vendar pa njeno ekspresivno odkrivanje neznanih nagonskih sil v človeku ter njeno dramatično notranje dogajanje naravnost izzivata k radiofonski poustvaritvi. Lokarjevo »Platneno srajco« je z velikim posluhom in znanjem režira la Rosanda Sajko, ki je doslej sode lovala pri nastanku okrog 260 radij skih iger. Za svoje radijske oddaje je dobila tudi nagrado iz Prešernovega sklada. Tudi tonski tehnik Metka Rojc se je uveljavila kot odlična snemalka ne samo v slovenskem radiu, marveč tudi v jugoslovanskih okvirih. Pri realizaciji te odlične radijske igre so sodelovali še skladatelj Borut Lesjak, dramaturg Pavel Lu Žan ter igralci Marija Benko in Milena Zupančič v glavnih vlogah ter še Janez Albreht, Dare Valič, Aleš Valič in drugi. Zafred gost KD Ivan Cankar »Še razmeroma mladi Stojan Zafred iz Divače slika tako, da drži čopič med zobmi, kajti po nesrečnem skoku v morje je postal invalid, tetraplegik. Kljub temu je ustvaril že dela, ki so vredna polnokrvnega umetnika, To je hkrati dokaz, kaj zmore človek, če v njem tli ogenj ljubezni za umetnost, oziroma, če ga sili k ustvarjanju sla po življenju.« S temi besedami, ki jih je med drugim zapisal v katalog ob razstavi slik in grafik Stojana Zafreda, ki so jo v petek odprli v Cankarjevi dvorani, je slikarja označil prof. Milko Bambič, ki ga je tudi predstavil zbranemu občinstvu. V KD Ivan Cankar pa je slikar prvič razstavil tudi svojo novo mapo grafik s kraškimi motivi, ki jih je nabral pretežno v arhitekturnih skladjih starega Štanjela. Umetniški večer je obogatila mlada flavtistka Erika Slama, ki je zbrano izvajala Fantazijo G. Ph. Telemanna, Syrinx C. Debussyja in Requiem K. Fukushima. Razstava likovnih del Stojana Zafreda b0 na ogled še ves teden, od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Nenavadna razstava na Pomorski postaji Razstava mačk je res nekaj nenavadnega, vse kar je nenavadno pa ponavadi pritegne zanimanje širše množice ljudi, ki z radovednostjo sledijo novosti. Prvi dan prve mednarodne razstave plemenitih mačk, ki ga prireja deželna sekcija italijanske mačje zveze ob sodelovanju tržaške avtonomne letoviščarske ustanove je potekal prav v znamenju velikega števila obiskovalcev, v glavnem družin, mnogo pa je bilo otrok in celo organiziranih šolskih izletov. Na Pomorski postaji je bilo tako na ogled kakih 150 mačk, ki so si radovedno ogledovale ljudi, ki so se počasi pomikali ob kletkah. Nekatere so se jim skrivnostno nasmihale, druge pa so se držale zelo aristokratsko, kot da se jih ta stvar sploh ne tiče. Mač- OBVESTILO Cenjenim strankam in čitate-ljem sporočamo umik sprejemanja objav na Primorskem dnevniku: —■ oglase, osmrtnice in raznovrstna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure na oglasnem oddelku Pub’iest - tel. 775275 — od 13. ure do 20.30 samo o-smrtnice na uredništvu Primorskega dnevnika — tel. 794672 Oglasni oddelek PUBLIEST ke vseh barv in pasem, z dolgo kratko dlako, lisaste, tigraste a 1 „a-snežno bele, vse se potegujejo za ;a, slove, za katere se jim niti ne sa razsta^ ljeni na bližnji mizi, ne bodo saj pokalov in kolajn, ki so dobile one... Pravzaprav prijetna in svc^q£ke stava se bo zaključila danes. M 0t) bodo na ogled od 10. do 19- urg italijanske vlade, naj bi sedež Centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo namestili v Trstu (njegov dvojnik pa v New Delhiju). Vest je nas in na deželni ravni izzvala u-Pravičeno zadovoljstvo. »Čeprav bo tržaška kandidatura dokončno potrjena šele konec marca na skupščini opolnomočenih ministrov«, je naglasil tržaški župan Ri-nnetti, »pomeni dogodek že zdaj zmagovito točko za naše mesto, in to po ^siugi prizadevanj, ki so jih v načrt vozile znanstvene ustanove, krajev-, ne uprave, Dežela in osrednja vla-Zupan je pripomnil med drugim : »Univerza, Center ba teoretsko fiziko, Sola za višje oblike študija. Center za znanstvene in tehnološke raziskave, Geofizikalni observatorij in sedaj še centcr Unido morajo omogočiti o-vrednotenje Trsta kot mednarodnega središča za kulturo in raziskave«. Deželni odbornik za finance Rinaldi rveru’ da se gre za uspeh zahvaliti strateški naravi, ki sta jo ministrstvi za zunanje zadeve in znanstvene aziskave pripisali kandidaturi Trsta ?!• sedeža za mednarodni laboratorij ; ea očilen pa je po Rinaldijevem mne-ju bil neposredni poseg ministra Gra-fh Ja. PD. Predsednici indijske vlade mandljevi. Nazadnje ima svoj pomen Udi dejstvo, je rekel deželni odbor-lk’ da sta za trdnost tržaške kan- didature poskrbeli rimska vlada in deželna uprava z izdatnim finančnim nakazilom : zunanje ministrstvo je načrtu namenilo 30 milijard lir iz Sk’a-da za sodelovanje z deželami v razvoju, Dežela pa 20 milijard v smislu izvajanja državnega zakona 828. Pokrajinsko tajništvo PSI je prav tako izrazilo zadovoljstvo, izrecno poudarilo vlogo, ki jo je za dodelitev laboratorija Unido Trstu odigral predsednik kraškega znanstveno - raziskovalnega centra Anzellotti, nazadnje pa naglasilo, da bo uresničitev načrta v našem mestu gotovo pozitivno vplivala m preporod krajevnega gospodarstva. Povsem razumljivo zadoščenje spričo dunajske izbire je izrazil tudi sam Anzellotti, ki je izrecno poudaril soglasje, s katerim so se na mednarodni ravni opredelili za Trst kot sedež omenjenega Centra. Naglasil je tudi politični pomen tega dogodka za Italijo. Anzellotti je seveda zaželel, da bi naša pokrajina postala tudi sedež evropskega sinhrotrona. • V Ul. Colautti 6 bo zasedal v torek, 31. t.m., od 20.30 dalje rajonski svet za Sv. Vid - Staro mesto. Med drugim bo govor o krajevnem semnju in avtobusnih čakalnicah. • V torek, 31. januarja, ob 19.30 se bo sestal rajonski svet za območje Sv. Ivana. V četrtek, 2. februarja, bodo v Galeriji Tržaške knjigarne odprli novo razstavo, ki bo tokrat posvečena kiparstvu. Gledali bomo namreč razstavo malih bronov, ki je lani spremljala grafični bienale v Ljubljani. Lani je ljubljanski bienale slavil tridesetletnico, ob tej priliki so priredili posebne razstave: razstavo nagrajencev posameznih razstav, osebno razstavo Henryja Moora in razstavo multiplov, kjer so imeli posebno mesto multipli malega brona. Razstavo malih bronov sta priredila Zoran Kržišnik, ravnatelj Galerije sodobne umetnosti v Ljubljani, in Renato Baroni, lastnik veronskega livarskega studia. Na razstavi je sodelovalo deset umetnikov kiparjev, ki izdelujejo male brone. Razstava je obsegala trideset multiplov petih jugoslovanskih in petih italijanskih kiparjev. Ti so: Kosta Angeli Radovani, Manlio Bacosi, Lucio del Pozzo, Janez Bernik, Luciano Ceschia, Gino Cortellazzo, Maria Teresa Faga, France Rotar, Slavko Tihec in Drago Tršar. »Zamisel pridružiti bienalskim razstavam grafike kot allernacijo bienale malega brona, je stara, do realizacije pa je moglo priti šele po srečanju z Baronijem. Razstavo bi kljub številčni skromnosti lahko označili kot l. bienale multipla malega brona v Ljubljani, s takšno popularizacijo množenega malega brona želimo na svoj način še nadalje prispevati k demokratizaciji likovne umetnosti« (Kržišnik). »S Kržišnikom sva priredila razstavo, ki je z mnogih vidikov avantgardnega značaja. Zakaj sva izbrala multiple? Umetnost, kot kulturno dejanje, obogati posameznika. To pa mora storiti v najširši razsežnosti. In kiparstvo? Cene posameznih del so nedosegljive večini ljudi in zato postane kiparstvo privilegij samo nekaterih. Edina možnost, da postane kiparstvo dosegljivo več ljudem je reproducirati dela v omejenem in nadzorovanem številu in jim zagotoviti najboljšo kvaliteto v izdelovanju in avtorsko garancijo.« (Baroni). Naj bo razstava v Trstu korak k internacionalizaciji ljubljanskega bienala multiplov malega brona, če je Trst zares most med jugoslovansko (slovensko) in italijansko kulturo (in drugimi), bomo temu našli potrditev tudi na bližnji razstavi Galerije TK. (bg) Za kulturo sožitja V sredo, 1. februarja, ob 18. uri se bo v Ul. Valdirivo štev. 30 (II. nadstropje) ponovno sestal Odbor za pobude v korist kulture sožitja. Sestanka se lahko udeležijo vsi občani ter predstavniki organiaacij in ustanov, ki se sklicujejo na demokratične vrednote. ZAHVALA Hvaležni smo vsem, ki so nam kakorkoli bili ob strani ob izgubi naše drage Milene Debeljuh Posebna zahvala g. Dušanu Jakominu, njenim zvestim prijateljicam, škedenjskim pevkam in vsem, ki so počastili njen spomin. ŽALUJOČI SORODNIKI Skedenj, Trst, 29. januarja 1984 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi Antona Parovela (TONINA) Posebna zahvala dr. Vasiliju Di Le-nardu, župnikom Nemacu, Živicu, Zupančiču in pevskemu zboru od Sv. Ivana. SVOJCI Trst, 29. januarja 1984 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta) Natečaj KZE Krajevna zdravstvena enota razpi-,natečaj za sledeča delovna me-, a' " specializiranih tehnikov - me-mkov, 2 zidarja, 4 električarje, 2 lzarja >n 4 splošne tehnike. Proš-nì° tr°ba oddati najpozneje do 12. •6 dnc 13. februarja 1984. Zaintere-ani dobijo vse informacije v uradu « osebje v Ul. Femeto 3/4. nadst. M.30 do 12. ure vsak dan razen ob sobotah. nJt>rav Krajevna zdravstvena e-ota sprejema v službo za dobo štiri mesecev 9 pomočnikov na oddel-„. za oživljanje in anestezijo in dva asistenta ortopeda. Avto na streho v ostrem ovinku k„N^Znanem nevarnem ostrem ovin-državne ceste št. 14 proti Bazovi-čarr°i8? v^eraJ ponesrečili trije Trža-sn l' | ' so se vozili proti domu. To o zakonca Silvio in Carmen Canzia-ni’8 p a 55 in 53 let in 64-letna sopot-čo l ,terina Mazza, ki so se na sre-zdmf ie poškodovali in bodo o-nj ; vpb v nekaj dneh. Voznik Canzia-zilom n;tovinku izgubil oblast nad vo-sm_ '. k' se je obrnilo v nasprotno in se prevrnilo na streho. naš rir„uiri praznuje 95 let S1 ded in praded MIčEK (ZAMARIČ) i,9b. lem visokem življenjskem spomČ- Se 0a iz vse0a STca vnu? Jaj0 sin Albert z ženo, notna ^av^no *n Alberta z druži- Bazna obvestila zovice Pa^,ca za Kovejo živino iz 1 imela ’Hu^danTi. Propade in Jezera zbor, es’ t.m., ob 17. uri obi 5ča sv!up slovenskih upokojencev ob' biforniariiolane' da ->e na razpolago "lembi nriimvZVezi s Postopkom o sp H. ure vsako sredo od 10. Cicerone 8/B6deŽU društva v Trstu, 1 toliškeg ianuarja, bo ob mesecu I venskih i,iuka večer v Društvu s Mohorjevi ,WulCnc,PV Posvečen gori: slavila 6ftldiUŽbl' kl bo prihodnje li "stanove h,ftn„1C°' •? delu in vlogi thor - Verri vg^X°Vla Prof- Nadja I ferlinovi L. e c.k Predavanja v I „ Ob 40.i»dZ?r,ani °b 20.30. }!*ane prirSrii “{*s®v“®ga odhoda v p; bunec v l. ,1 ,sekeija Zveza borcev I februarji b?tel.u_ Maestoso v Lipici ?abni večer« ari »Partizanski d: levne sekrii' ,,!31?ve sprejemajo k v mlekarn? J1V?PI'ANPI. v Boljun Pri Mariji 7ri Danri in v snack-ba g°dci in seiaZn vaval! vas bodo Ves sežanski orkester. Vabljeni! Sestave V°, 2- februarrj?PČinc, ' Prosvetni do: yatyjevih karikaf6 °dprta razstava H '9- "re in ^lkatar, vsak dan od 17. °d 16. do * unrecdcljah od 10. do 12. ">aseof ' /.fhruarja Je v galeriji »Toi S°ceola. stava shkarja Giovanni V Barkovljah tekla beseda o vinu Barkovljani so v svojem društvu doživeli izjemno uspel večer, ki sta jim ga pod naslovom »Vinogradništvo in vinopesništvo« pričarala dr. Mario Gregorič z izčrpnim predavanjem o vinogradništvu in kulturi vina in Stane Raztresen z mojstrskim recitalom poezije z vinsko tematiko. K u-spehu so prispevali tudi domači pridelovalci vina, ki so se v velikem številu odzvali vabilu društvenih odbornikov in prinesli vzorce svojih vin na pokušino in v oceno. V KD Barkovlje sedaj razmišljajo, da bi pripravili kar cel ciklus podobnih predavanj in ob koncu sezone razstavo domačih vin. Mladi, ki v pretežni meri sestavljajo domač pevski zbor pa Barkovljane obveščajo, da pripravljajo smučarski izlet na V o- Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD I. Gruden in ŠD Sokol vabita člane v petek, 3. februarja, ob 20. uri v društvene prostore v Nabrežini na redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in imenovanje predsedstva občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo kulturnega referenta ; 6. poročilo športnega referenta; 7. diskusija o poročilih; 8. razrešnica staremu odboru; 9. volitve novih organov; 10. razno. Vabljeni ! Društvo slovenskih ekonomistov vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 2. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Ul. Brass v Gorici o POLOŽAJU IN PERSPEKTIVAH GOSPODARSTVA V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI. Predaval bo prof. Vladimir Nanut. Vabljeni! Slovenski klub obvešča, da je za torek, 31. januarja, napovedano predavanje ljubljanskega etnologa mag. Janeza Bogataja, o ljudski kulturi in načinu življinja Slovencev, zaradi predavateljeve bolezni preloženo na kasnejši čas. Naslednji torkov večer bo 7. februarja. PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v srenjski hiši v sredo, 1. februarja, ob 20.30 VEČER DIAPOZITIVOV, ki jih je Tullio Conti posnel na Ruwenzoriju, v Zaireju in na Kilimandžaru v Tanzaniji. Vabljeni! KD Slavec priredi v nedeljo, 5. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 1. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE. gel, na katerega vabijo vse, ki jih vleče na sneg. Na sliki: z večera »Vinogradništva in vinopesništva« v KD Barkovlje. V KRIŽU Prezgodnja smrt Alojza Semca V sredo so v Križu pospremili k zadnjemu počitku aktivnega in priljubljenega vaščana Alojza Semca, ki ga je zahrbtna bolezen mnogo prezgodaj iztrgala od družine in od pri jate1 jev. Pokojni Gigi, kot so ga imenovali Križani, je kar 35 let, to je vse od ustanovitve pel v vaškem moškem pevskem zboru Vesna in je v vseh teh letih res redkokdaj izostal na pevskih vajah ali pa se odrekel kakemu nastopu. Zadnji nastop, preden ga je bolezen priklenila na posteljo, je opravil v Gribljah na Dolenjskem sredi septembra lani. Bil je človek odprtega in vedrega značaja, ljubitelj družbe in veselega razpoloženja. Dolgo let pa je bil tudi prizadeven član upravnega odbora vaškega Ljudskega doma. Na pogrebu mu je v ganljivo slovo zapel moški zbor Vesna, v imenu pevcev in prijateljev pa mu je pos’ednji pozdrav izrekel Drago Košuta. Naj mu bo lahka domača zemlja, ženi Cilki in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. I Dne 22. januarja 1984 je po kratki bolezni v Eislingenfilsu 1 v Nemčiji preminil Mario Skočir Žalostno vest sporočajo sin Mario, hči Vilma in brat Avgust. Trst, 29. januarja 1964 V Sežani je preminil naš dragi Jože Mihelj Pogreb bo jutri, 30. t.m., popoldne v Sežani. Žalostno vest sporočajo hči Sonja in sin Ladi z družinama, sestri Kristina in Ema ter brat Stanko. Trst, 29. januarja 1984 ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti naše ljubljene Marjete Legiše vd. Gruden se iz srca zahvaljujemo. Posebej smo hvaležni dr. Sardagni, župniku Markuži in pevskemu zboru »Fantje izpod Grmade«. SVOJCI Mavhinje, 29. januarja 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Josipa (Pepija) Obada ŽALUJOČI SVOJCI Gabrovec, Barkovlje, 29. 1. 1984 Ravnateljica, učno in neučno osebje liceja »F, Prešeren« globoko sočustvujejo s kolegico profesorico Marijo ob izgubi dragega očeta in cenjenega kulturnega delavca dr. ANTONA KACINA in izražajo sožalje vsem svojcem. Lanski maturantje klasičnega liceja »F. Prešeren« izrekajo iskreno sožalje profesorici Mariji Kacin ob izgubi očeta. ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete Viktorije Hrovatin se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastil njen spomin. ŽALUJOČI SVOJCI Trst, Opčine, 29. januarja 1984 ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega GigijaŠemca se toplo zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru »Vesna«, vaškim organizacijam in darovalcem cvetja. Žena Cilka Križ, 29. januarja 1984 31. 1.1982 31. 1. 1984 Ob 2. obletnici smrti predrage Ivanke Škabar por. Purič se je z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Repen, 29. januarja 1984 29. 1. 1974 29. 1. 1984 Ob 10. obletnici smrti našega nepozabnega moža in očeta Josipa Krala se ga spominjajo žena Vera, hčerka Ervina in sin Jordan z družinama. Domjo, 29. januarja 1984 30. 1. 1975 30. 1. 1984 Ob deveti obletnici smrti dragega Lovrenca Maverja se ga z ljubeznijo spominjajo žena Stana ter sinova Sergij in Stojan z družinama. Boljunec, 29. januarja 1984. Z* motor mercury, 20 HP, letnik 19“ _ 2 uri vožnje, za 2.500.000 lir. Telef»-nirati na št. 224-426 od 10. do 12. 1,1 od 16. do 18. ure. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Bajta ODPRODAM plinski štedilnik s pečico najboljšem stanju. Tel. 040/571-274 » uri kosila. . ODDAM kompletno sobo in še nekaj P» hištva. Tel. 040/227-262. IŠČEMO gospodinjsko pomočnico, nu® mo hrano, stanovanje in dobro pia»»' Tel. 040/639-536. PRODAM Renault 4, rdeče barve, ber 1982. Tel. 040/64-380 ob uradn» urah. . 3 IŠČEM stanovanje v najem za na j ve» leta. Tel. 040/942621. Namesto nagradnega žrebanja NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo 30% POPUST za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset Iz kataloga ZTT. S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TR2ASKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU In na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI radiotelevizija Nedelja, 29. januarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 9.30 Trideset let naše zgodovine 1954 — 9. nadaljevanje 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 TG 1’una 13.30 Dnevnik 1 — Vesti 14.00 Domenica in. . . — vodi Pippo Bando 14.15, 15.20 in 16.30 Športne vesti 15.25 Discoring — tedenska oddaja o glasbi in ploščah 17.00 Un terribile cocco di mamma, TV film 18.00 Italijansko nogométno prvenstvo — registriran polčas nogometne tekme B lige 18.30 90. minuta 20.00 Dnevnik 1 20.30 II Santo — nadaljevanje in konec 21.50 Dnevnik 1 22.00 Športna nedelja 23.00 Mille bolle blu — Pesmi in pevci festivalov v Sanremu 23.50 Dnevnik 1 — Zadnje vesti — Vremenske razmere Drugi kanal 10 00 Koncert — glasba F. Liszta 10.45 Più sani, più beli — Tedenska oddaja o zdravju in estetiki 11.20 Due rulli di comicità — komični film 11.40 L’albero di Adamo — film v ka terem nastopa Elsa Merliti 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Blitz 14.00 Piccoli fans - vodi Fiammetta Flaminio 15.20 Rezultati prvih polčasov nogometnih tekem in intervjuji 15.30 Bitz — šport Evrovizija — SP v smučanju 16.20 Končni rezultati nogometnih tekem in lestvice 16.30 Blitz — šport Evrovizija — konjske dirke 17.15 Sotto a chi tocca 18.50 Dnevnik 2 —- Športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo — Registriran polčas nogometne tekme A lige 19.50 Dnevnik 2 — Vesti 20.00 Dnevnik 2 — športne vesti 20.30 Ci pensiamo lunedì — zabavno glasbena oddaja Sodelujejo: Renzo Montagnani, Alida Chelli, Sandro Massi-mini. .. 21.45 Hi 1 Street giorno e notte — TV film 22.35 Dnevnik 2 — Nocoj 22.45 Tedenska oddaja o medicini 23.15 Šolska vzgoja 23.45 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 12.15 Koncert 12.45 Canzoni. . . o no? — glasbena oddaja 14.00 Permette una battuta? 14.55 Dnevnik 3 — Neposredni športni prenosi 17.15 Le fatiche di Ercole — film Nastopata: S. Reeves in S. Ko-scina 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželne športne vesti 19.40 Koncert — Alabama and friends 20.30 Športne vesti 21.30 La frontiera quotidiana — 1. del 22.30 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 23.15 Jazz club — koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.45 Poročila 8.50 živžav, otroška matineja 9.,15 Modro poletje 10.00 Fantje s Hil streeta 10.55 Superveleslalom — sveto\ kal 12.30 Oddaja za stik z gledale: ‘4.10 Prisluhnimo tišini 14.40 Visok pritisk — glasbei da ja 15.20 Alpe - Jadran — infom magazin 16.05 Poročila 17-15 športna poročila J7.30 Denar od doma - arneriš -23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna '9.30 Dnevnik v*-35 Vremenske razmere 20.00 Prihod1 olimpijskega og Dubrovnik 20.30 šoferja — nada’jevanka “ Športni pregled '■55 Naši olimpijci — smučar 22.35 Poročila Zagreb 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 14.15 Narodna glasba 15.35 Nedeljsko popoldne 17.40 Kratka pot do dnevne svetlobe, ameriški film 18.55 Risanka 19.30 Dnevnik 20.25 šoferja — nadaljevanka 21.25 Športni pregled 21.55 Praga — potopisna reportaža 22.25 Dnevnik Koper 11.00 Svetovni pokal — veleslalom moški 17.00 Innsbruck: Bob — 4 (3-4) evropsko prvenstvo 18.00 Malteški sokol — film 19.30 TV D — Stičišče 19.45 Visoki pritisk — glasbena odd. 20.30 Zlata kočija — film 22.00 Dubrovnik: Prihod olimpijskega ognja 22.30 Jugoslovanski pevci: Mery Ce-titič ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8 30 Enos — TV film Ralphsupermaxieroe — TV film 15 spol k0Šarka 13.00 Superclassifica show — gltasbe-na oddaja •90 Storia cinese — firn v katerem 1 H^topa W. Holden •90 L isola misteriosa del capitano Nemo — film v katerem nasto-io o,. Pata G. Maharis in M. Perschy ti ro ^nàco - TV film ti •S ^cibaldo — TV film 20 , U>u Grant — TV firn 0-25 Alla conquista del West — TV 22 oc Pfdaljevanka Non mangiate le margherite — t» m v katerem nastopata David 00 t Ves in Doris Day L^a ragazza che ho lasciato — W« \ ka*£Tem nastopa Natalie RETEQUATTRO 9 ti Eapitan Cavey — risanka 9 4n , ,one buffe in TV - risank 10.30 - risanka 13 no a w o° Sport 14Z fSua viva - novela V®, Più grandi stranezze dell ti on Catura — dokumentarec 16 2n P°Ra's - TV film 17 20 Tla°’ o *ao ~ oddaja za mladin 17'ro 1 Sawyer - rLsanka W Mezzogiorno di.. . fifa — fili X 1katerem nastopata Dean Mai 19 3o n m Jerry Lewis 20.25 n rnVstero di JuUan — TV fili grazie per qual caldo dicen ~ f'lm v katerem nastopi T Sidney Poticr in Esther Ai 2? ro Serson 23 20 iFoTCe ~ TV film L angelo nero — film ITALIA 1 8.30 Mimi e la nazionale di pallavolo — risanka 10.15 I conquistatori dell’Oregon — film v katerem nastopa Fred McMurray 12.00 Gli eroi di Hogan — TV film 12.30 Strega per amore — TV film 13.00 šport 15.45 Colpo grosso — film v katerem nastopata Franck Sinatra in Dean Martin 18.00 Magnum P.I. — TV film 19.00 Supercar — TV film 20.00 I puffi — risanka 20.25 Beauty Center Show — zabavno glasbena oddaja 22.00 La poliziotta fa carriera — film 23.50 I distruttori — film v katerem nastopa Tala Birel TELEPADOVA 14.00 B momento della verità 15.00 Doc Elliot — TV film 16.00 II cacciatore — TV film 17.00 Medicai Center — TV film 19.30 Doc Elliot — TV film 20.20 Niente di grave: suo marito è incinto — film v katerem nastopata Marcello Mastroianti in Catherine Denevue 22.00 L'alba dei falsi dei — film 23.30 Medicai Center — TV firn 00.30 Ellery Queen — TV film TRIVENETA 12.40 šport 13.00 The Bold Ones — TV film 14.00 La baia di Bitter — TV film 14.30 Film 16.00 Kinematografski spored 16.30 TV film 18.00 The Flintstones — risanka 18.30 Ispettore Bluey — TV fiì'm 19.30 Sherlock Holmes — TV film 20.30 I cinque ladri d’oro 22.00 Šport Ponedeljek, 30. januarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 12.05 Halo. . . Raffaella? — vodi Raffaella Carrà 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 15.00 Halo. . . Raffaella? — zadnji poziv 14.05 n mondo di Quark — znanstvena oddaja 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 šolska vzgoja 16.00 Ulisse 31 — risanka 17.00 Dnevnik 1 —- Kratke vesti 17.05 Problemi gospoda Rossija — oddaja o potrošništvu 18.00 Osmi dan — ku'turna oddaja 18.30 Colpo al cuore — TV film 19.00 Italia sena — vodita M. Damato in E. Bonaccorti 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 II vento e il leone — film v katerem nastopajo: Sean Connery, Candice Bergen, John Huston. . . 22.25 Dnevnik 1 22.35 Srečanje s kinematografijo — filmi, ki jih boste videli na velikem ekranu 22.40 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.45 Dnevnik 1 — Zadnje vesti, Danes v parlamentu, Vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Che fai mangi? — oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Capita’ — TV nadaljevanka Ljubljana 9.25 Risanka 9.30 Skrivnostni otok 10.25 Mali virtuozi: Trobenta 10.40 Zcm'jepisne posebnosti: Nevid ni svet 11.35 Kolargol in čudežni kovček, poljski film 17.05 Poročila 17.10 Meseček, otroška serija 17.40 Ideali in dvomi — denarna morala 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Glasba za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Zvonimir Bajsič: Led, monodrama 21.10 Spoznano, neznano 22.20 Dnevnik H Zagreb 9.15 Zimski spored za dijake 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Glasba za mlade 19.30 Dnevnik CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Una vita da vivere — nudai j. 10.30 Alice — TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help — glasbena igra 12.30 Bis — nagradna igra 13.30 II pranzo è servito — vodi Corrado 13.30 Sentieri — nadaljevanka 14.30 General Hospital — TV film 15.30 Una vita da vivere — nadalj. 16.50 Hazzard — TV film 18.00 R mio amico Arnold — TV film 18.30 Popcorn — g’asbeni spektakel 19.00 Arcibaldo — TV film 19.30 Zig, Zag — kviz — vodi Raimondo Vianello 20.25 Alla conquista del West — 8. nadaljevanje 22.25 Šport RETEQUATTRO 8.30 Otroški program 9.30 Mr. Abbott e famiglia — TV film 10.00 Virginie - TV film 11.00 Passi nella notte — fi:m 12.20 Fantasilandia — TV film 13.20 Maria, Maria — TV film 14.00 Magia — TV film 14.50 Non lascierò mio fig'io — film komedija 16.20 Otroški program 17.50 I-obo — TV film 18.50 Marron Glacé — TV film 19.30 M’ama non m’ama — nagradna igra 20.25 Tutti possono arricchire tranne i poveri — film 22.15 Maurizio Costanzo show ITALIA 1 9.20 Febbre d’amore — nadalj. 10.15 Cinque marines per cento ra gazze — film komedija 14.15 Tandem — 1. del oddaje 14.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 14.35 Tandem — 2. del oddaje v teku oddaje nagradno tekmovanje in dokumentarna oddaja 16.30 Šolska vzgoja 17.00 Visite a domicilio — TV film 17.30 Dnevnik 2 — Flash 17.35 Vediamoci sul due — vodi Rita dalla Chiesa 18.15 Programi pristopanja 18.30 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco, TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.30 Dnevnik 2 — Dogodki in osebnosti tedna 21.25 La donna del mare — Henrika Ibsena nastopa Liv Ulliran — 1. del 22.25 Dnevnik 2 — Športne vesti 22 30 La donna del mare — 2. del 23.35 Sorgente di vita 24.00 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 00.05 Šolska vzgoja Tretji kanal 16.00 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 L’orecchiocchio — glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne športne vesti 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Gruppo ’63: vent’anti dopo 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šolska vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 20.00 Hasanaginica — TV drama 21.20 Izbrani trenutek 21.25 Zunanjepolitična oddaja Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki : DEVIN - NABREŽINA — Občinski svet o zaščiti Slovencev RONKE (Gorica) — Občinski svet o zaščiti Slovencev KOBARID — Obisk Benečanov TRST — Okrogla miza o »Komunistih v Trstu« KRMIN (Gorica) — Nagraditev najboljših goriških vin GORICA — Nagrajevanje športnika leta ter ŠPORTNI PREGLED 17.00 TV D — Novice 17.05 TV šola — čudeži narave 17.30 Zlata kočija — film 19.00 Športni pregled 19.30 TV D — Vse danes 20.00 Aerobika 20.10 Stadion — dok. oddaja 20.30 Velki detektiv — serijski film 21.20 TV D — Nocoj 21.30 Jazz na ekranu 22.00 Nočni kino 12.00 Gli croi di Hogan — TV film 12.30 Strega per amore — TV film 13.00 Bim, bum, barn Ruy il piccolo Cid — risanke Hello Špank — risanke 15.30 Cara, cara — TV film Febbre d''amore — nadalj. Aspettando il domati — nadalj. 16.00 Bim, bum, barn 17.45 Galactica — TV film 18.45 L’uomo da sei milioni di dollari 20.00 II tulipano nero — risanke 20.25 In nome del popolo italiano — film komedija — Igrata: Ugo Tognazzi in Vittorio Gassman 22.30 Simon & Simon — TV film 23.30 Samurai — TV film TELEPADOVA 12.00 TV film 13.00 Risanke 14.00 Peyton Place — TV film 15.00 Kingstone — TV film 16.00 Medicai Center — TV film 19.30 Buck Rogens — TV film 20.20 Al di là di ogni ragionevole dubbio — film 22.00 A chi tocca tocca. .— krimi- 23.30 Rombo TV TRIVENETA 12.40 The Bold Ones — TV film 14.00 La baia di Bitter — TV film 14.30 L’uomo che venne dal nord — film 16.00 Filmski program 16.30 The Bold Ones — TV film 18.30 Lspettore Bluey — TV film 20.30 La carica delle mile frecce — film 22.00 Sherlock Holmes — TV film 22.30 Asta di quadri 01.10 Settimo potere — film RADIO Nedelja, 29. januarja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Dvojčici«, napisal Erich Kastner, izvedba Radijski oder; 11.00 Melodije od včeraj in danes — za jutri; 11.45 Vera in naš čus; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji ; 12.30 G asba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne : Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO OPČINE Glasba za vsakogar; 13.00 Oddaja SKD Tabor; 14.00 Glasba po željah; 20.00 Rgdio Opčine je glas, ki povezuje vas; dalje non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.00, 15.00 Poročiti; 7.15 O-tvoritev jutranjega programa; Napoved programa; Radijski koledar; 7.110 Za zdravje; Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV sporeda ; 13.00 Otvoritev — glasba za prijetno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah ; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Upoma Primorska; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 13.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Buongiorno giorno; 8.45 Siamo tutti nel pa’lone; 9.30 Luciano vi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Radijski in TV programi; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 16.00 Glasbena odda ja; 16.30 Kaj je novega; 17.30 Športna nedelja ; 18.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Radijski dnevnik; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.10 Katoliški svet; 10.15 Varieté; 11.50 Le piace il cinema? — program Nannyja Loya; 13.56 Ze'eni val Evrope; 14.00 Radio 1 za vsakogar; 14.30 Glasbena oddaja; 15.20 Tutto il calcio minuto per minuto; 19.20 Stičišče; 20.00 Koncert; 20.30 Oberto, Conte di San Bonifacio, drama v dveh dejanjih; 23.23 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 30. januarja RADIO TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah : Sedma stopnja sreče, svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Ruggeno Leoncavallo: Glumači, opera v dveh dejanjih ; 11.30 - 13.00 Opti danski zbornik: Literarni listi; 12.00 Slovenski umetniki na Montini rtu; Glasbeni pot puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popolne: Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih : Jaroslav Ma-šek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«; 14.35 Jugoslovanska diskoteka ; 15.00 »Ko trkam na nebesna vrata. . 15.30 Evergreeni; 16.00 Pri- gode navadnega vojaka; 16.15 Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba : pianist Giovanni Umberto Battei — Ludwig van Beethoven; s koncerta, ki ga je priredila Gtisbena matica, 26. novembra 1982 v Kulturenm domu v Trstu; 18.00 Pod Mata jur jan, posebnosti in o-mika Nediških dolin. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Gta sba za dobro jutro; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV sporedov; 13.00 Danes na valu Radia Koper: glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole: večer v spomin Ivana Ščeka in Antona Sever-jana; Objave, kinospored, EP; 14.20 Slavko Zlatič o istrski gtisbi; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.30 Iz filmskega sveta; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbo po željah; 17.00 Primorski dnevnik. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnev nik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi ; 7.00 Buongiorno giorno; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci — ponovitev ; 16.15 Edig Galletti ; 16.55 Pismo od. . .; 17.00 Glasbena oddaja; 18.00 Zaključek sporeda. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Preureditev kanalizacije in plinskega omrežja v Gorici bo stala 1,6 milijarde Načrt in finančni strošek odobrili na petkovi seji občinskega sveta Priznanja najboljšim zamejskim športnikom V petek zvečer se je sestal goriški občinski svet in sprejel vrsto sklepov glede tekočih zadev, predvsem pa s področja javnih del. Do živahne razprave med odborom in komunisti je prišlo glede ratifikacije sklepa občinskega odbora, da se za dodatna dela za popravilo malega jezu na Soči, južno od podgorske »pašerele«, nameni še skoraj 700 milijonov lir. Spor je bil predvsem tehničnega značaja, saj je opozicija oporekala, da je dodatni strošek potreben zaradi napak v prvotnem načrtu. Sklep je bil vsekakor ratificiran. Druga dva pomembnejša sklepa s področja javnih del zadevata prilagoditev kanalizacijske mreže predpisom zakona proti onesnaževanju okolja ter razširitev in popravilo metanske mreže. Za oba posega so odobrili izvršilni načrt za prvo skupino del in namenili po 800 milijonov lir. Občinski svet je nato odločal o povišku cene električne energije, v smislu določil finančnega zakona za leto 1984. Sklep morajo občinske uprave sprejeti do konca januarja. Dalj časa so nato namenili razpravi glede dodelitve zemljišč dvema gradbenima zadrugama na območju Ul. Lungo I- sonzo. Razprava ni zadevala toliko o-snovno vprašanje odstopitve, oziroma negacije, ampak se je sukala v glavnem glede kriterijev za določitev cene, višine urbanizacijskih in drugih prispevkov in vrste drugih vprašanj s tega področja. Končno je občinski svet odobril prodajo zemljišč v Ul. Lungo Isonzo zadrugama vojakov in orožnikov, za gradnjo 36 stanovanj. V začetku seje je odbornik za kulturo Obizzi v odgovoru na zadevno interpelacijo dejal, da se bodo slike, ki so jih odstranili iz grajskih soban, kmalu vrnile na svoje mesto. Slike so last pokrajinske uprave, ki jih je dala restavrirati, pismo ustanove za spomeniško varstvo pa jo obvezuje, da jih nato vrne na prvotno mesto. Liberalcu Fomasirju, ki se ni strinjal z zbiranjem podpisov za podelitev Nobelove nagrade Pertiniju je župan pojasnil, da je občina dala na razpolago register, ker je za to zaprosilo večje število občanov. Na vprašanje Pirellove (KPI) je župan dejal, da je občina pripravljena sodelovati na pobudah za mir (beri: manifestacija delavcev treh dežel v Ljubljani), da pa bo o tem sklepa- la, ko bo prejela uradno obvestilo. Prav tako bo občina še odločala o morebitni dodelitvi primernih prostorov za samoupravni referendum mirovnih odborov glede nameščanju raket, ki bo predvidoma 4. in 5. februarja. Načrt za prenovo starih hiš na gradu O javnih delih, pravzaprav o enem samem, je tekla beseda tudi na petkovi seji pokrajinskega sveta. Po krajšem uvodnem posegu predsednika, ki je svetovalce seznanil z različnimi pobudami in srečanji, ki so jih upravitelji imeli v zadnjem času, so preostali čas namenili obravnavi načrta obnove dveh starih hiš na goriškem gradu. Predvideni strošek bo znašal 935 milijonov lir, kakor je v svetu povedal odbornik De Grassi. Kritje se predvideva s prispevkom dežele in deloma z najetjem posojila. V prenovljenih hišah Domberg in Tasso naj bi uredili pokrajinski muzej. Stavbama naj bi vrnili prvotno podobo. Načrt je predstavil arhitekt Roberto Racca-nello. V telovadnici Kulturnega doma so v petek zvečer pripravili slavnost ob nagrajevanju najboljših športnikov po anketi našega dnevnika in ob sodelovanju Radia Trst A. Poleg naših najboljših športnikov, ki so se izkazali v lanski sezoni, so posebna priznanja prejeli tudi trije športni delavci, ki jih je izbral izvršni odbor ZSŠDI. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljubiteljev športa iz Goriške, ki so z zanimanjem sledili sporedu ter zaključnemu nagrajevanju. Kakor bolj obširno poročamo na športni strani, so se občinstvu najprej predstavile mladinke dekliškega zbora iz Sovodenj, ki jih vodi vrstnica Sonja Pelicon. Mlade pevke so prisotnim pripravile prijetno presenečenje, saj je bilo njihovo petje zelo ubrano in dovršeno. V sporedu so nato nastopili plesalci novogoriške šole, ki so predstavili izbor klasičnih plesov. Pozornost občinstva je pritegnila tudi skupina za izrazni ples iz Nove Gorice, ki je prikazala, kako se da tudi telesno kulturo prepletali z umetnostjo. Na sliki dekliški pevski zbor iz Sovodenj. • Uresničevanje načel miru in sodelovanja V začetku decembra je bila na mejnem prehodu v Gabrijelovi ulici mogočna mednarodna manifestacija za mir, sožitje in gospodarski in družbeni razvoj krajev ob meji. Dva meseca po omenjeni manifestaciji, točneje 3. februarja, sklicuje sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL srečanje vseh županov in drugih upraviteljev, na kete-rem naj bi se domenili o konkretnih načrtih, kako pričeti uresničevati zlasti načela o gospodarskem sodelovanju. Sestanek bo v pokranjinski sejni dvorani. Samo še jutri in v torek vpis v prve razrede šol Brez vode v Pevmi, Štmavru na Oslavju in v Steverjanu Rok za vpis v prve razrede vseh šol je pred iztekom. Za otroške vrtce se vpisovanje zaključi že jutri, 30. t.m. za vse slovenske osnovne in srednje šole pa v torek, 31. t.m. V prvi razred osnovnih šol se bodo vpisali otroci rojeni v letu 1978, v otroške vrtce pa otroci, ki bodo letos dopolnili tretje leto starosti (izjemoma in z rezervo se lahko vpišejo tudi otroci, ki bodo to starost dopolnili pred 31. januarjem 1985). Pri vpisu naj starši v slovenskih in narodnostno mešanih družinah izbirajo slovenske šole in vrtce, saj ta izbira in samo zaželena in pravilna, pač pa tudi za otroka zelo koristna. Vpisujejo v vseh državnih vrtcih, osnovnih in srednjih šoilah. fjižja srednja šola, licej, učiteljišče in trgovski tehnični zavod imajo sedež v Ul. Alviano, strokovni trgovski zavod pa v Ul. Rismondo. SLOVENSKO STALNO „ "GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete V KULTURNEM DOMU v Gorici Edward Albee GOSPA IZ DUBUQUA Režija: DUŠAN MLAKAR DANES, 29. januarja, ob 16. uri ABONMA RED A JUTRI, 30, januarja, ob 20.30 ABONMA RED B v torek, 31. januarja, ob 20.30 ABONMA RED C Na ponedeljkovo predstavo bodo vozili avtobusi po običajnem voznem redu. Max Fabiani arhitekt in človek Zelo številno občinstvo je skoraj napolnilo v petek goriški Avditorij za srečanje s prof. tržaške univerze Marconi Pozzettom, ki je govoril o liku arhitekta Maxa Fabianija. Profesor Pozzetto, ki je avtor več monografij o tem našem arhitektu, je s pomočjo diapozitivov prikazal Fabianijevo delo, predvsem pa Fabianija kot človeka, njegova prepričanja in življenjske izbira, ki so imele velik pomen tudi v njegovem arhitektonska ustvarjanju. Fabianija je zanimal predvsem človek, vse ostalo pa je bilo postransko. Zato je pri načrtovanju posvečal pozornost funkcionalnosti stavb, ki so namenjene predvsem bivanju in drugim človeškim dejavnostim, manj pa oblikovno plat. Tako je razbil vse stare sheme in bil velik inovator arhitekture v srednjeevropskem prostoru. Od regulacijskega načrta mesta Ljubljana po potresu leta 1895, do pa loč na Dunaju, v Trstu in Gorici, pa do načrta o ureditvi vodne poti med Sočo in Savo, ki je še danes po 60 letih izredno aktualen, je Fabiani vtisnil svoj trajni pečat v vseh krajih, kjer je deloval. Pevski zbor Rupa - Peč vabi jutri ob 20.30 na predvajanje diapozitivov. • Na sedežu KPI v Ul. Locchi bo jutri ob 18. uri tistovna konferenca sen. Battella in deželnega svetovu'ca Bratine Razna obvestila SPD Gorica obvešča člane, da bo 5. februarja smučarsko telpnovanje na Matajurju, veljavno za 4. pokal ZSŠDI. Prevoz z lastniki sredstvi. Prijave do srede, 1. februarja, do 12. ure na društvu. DRUŠTVO SLOVENSKIH EKONOMISTOV vabi na predavanje o POLOŽAJU IN PERSPEKTIVAH GOSPODARSTVA V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Govoril bo prof. VLADIMIR NANUT Predavanje bo v četrtek, 2. februarja, ob 18.30 v KULTURNEM DOMU v Ul. Brass v Gorici. Banca Agricola Gorizia 9 Kmečka banka Gorica—' skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Jutri bodo skušali odpravili okvara Na območju Pevme, Štmavra, O-slavja in celotne občine števerjan bodo jutri od 8.30 dalje prekinili dobavo vode. Prekinitev bo trajala do dokončanja nujnih del na napravah, predvidoma do poznega popoldneva. Tako sporočajo z občinskega podjetja v Gorici. Te dni je namreč prišlo do izpada ene od črpalk na prečrpalni postaji v Pevmi, od koder pošiljajo vodo proti Oslavju in dalje v Števerjan. Trenutno deluje samo ena črpalka, katere zmogljivost pa ne zadošča. Okvaro na prečrpalni postaji v Pevmi bodo skušali odpraviti jutri. Nesreča ne pride nikoli sama, pravi ljudska modrost. ' Skoraj istočasno z okvaro v Pevmi, so delavci občinskega podjetja ugotovili tudi večjo o-kvaro na glavni cevi na območju Štmavra, menda na priključku starega in novega dela omrežja. Delavci občinskega podjetja so okvaro za silo sicer že popravili, poseg pa bodo dokončali jutri. Še največ težav v o-skrbi z vodo bo predvidoma v Števe-rjanu, ki je na koncu omrežja in tudi najviše. Sicer pa krajani računajo, da bo tovrstnih težav kmalu konec in da bodo že v prihodnjih mesecih vendar- le dobivali vodo, zmeraj iz goriškega omrežja, vendar skozi nove cevi, ki si jih lani in prejšnja leta vkopali v Grojni. NA POBUDO KPI Vrsta kulturnih prireditev v Krminu V Krminu so na pobudo kulturne komisije KPI, krožka ARCI in knjigarne Rinascita iz Tržiča pripravili vrsto manifestacij v počastitev 100-letnice Marxove smrti. Prireditve so se pričele že 20. januarja, zaključile pa se bodo v nedeljo, 5. februarja, ko bodo ob 11. uri odprli nov sedež stranke v Krminu. V Palači Locateli! so že v nedeljo odprli zanimivo razstavo, danes, s pričetkom ob 10.30 bo v mali dvorani gledališča predavanje o nastanku delavskega gibanja v Krminu in goriški pokrajini, zvečer pa bo koncert jazz glasbe. Prireditve bodo še v torek, soboto in nedeljo. Kdaj odpravnine delavcem Inteca? Deželni urad za delo je odobril prošnjo za podaljšanje roka za plačevanje posebne odškodnine odslovljenim delavcem tovarne Inteco. Prošnje preučujejo trenutno na ministrstvu za delo v Rimu. Tako izhaja iz tiskovnega poročila sindikata FLM, v katerem poudarjajo nujnost, da se za ugodno rešitev odločno zavzamejo tudi upravitelji in politični predstavniki. Tiskovno poročilo obenem opozarja na dve še zmeraj odprti vprašanji, glede obnovitve proizvodnje v podjetju in glede izplačila odpravnine 77 odslovljenim delavcem. Kino Gorica VERDI 15.30—22.00 »II tassinaro«. VITTORIA 15.30-22.00 »Labbra insaziabili«. Prepovedan mladini pod 18. ietom. CORSO 15.30—22.00 »Fantozzi subisce ancora«. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »La chiave«. Prepovedan mladini pod 18. letom. PRINCIPE 14.00-22.00 »Bad boys«. COMUNALE 16.00-22.00 »Una gita scolastica«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Vlak v snegu«. 16.00— 18.00—30.00 »Pogrešani«. SVOBODA 16.00 »Vlak v snegu«. 18.00— 20.00 »Ljudožrci Amazonke«. DESKLE 17.00 »Tom in Jerry najboljša sovražnika«. 19.30 »Metuljeva mreža«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI »Občinska lekarna«, Ul. San Michele, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »Centrale«, Trg republike, tel. 72341. POGREBI JUTRI ob 8. uri Giovanna Tušar iz bolnišnice S. Giusto; ob 9.30 Luigi Chiaretti iz bolnišnice usmiljenih bratov; ob 11. uri z glavnega pokopališču Vittoria Soffiati; ob 12.30 Avgust Ipave-z iz splošne bolnišnice. Namesto cvetja na grob pok. Marije (Genije) Štrukelj darujeta Viktor in Lidija Vižintin 50.000 lir za pevski zbor Kras iz Dola in Poljan. Za gradnjo kultumo-športnega središča na Vrhu daruje David Čemic, Vrh 22, 100.000 lir. Umrl je Avgust Ipavez Pogreb bo jutri ob 12.30 iz splošne bolnišnice v Pevmo. Žena, sinovi in sorodstvo- Gorica, 29. januarja 1984 V mreži policije Ciganki z zlatnino sumljivega izvora Številni vlomi v stanovanja v raznih mestnih predelih so prisilili organe javne varnosti, da so poostrili nadzorstvo. Obhodnica letečega oddelka goriške kvesture, ki je v petek zvečer nadzorovala predel med Tržaško ulico in rajonom Sv. Ane, je opazila dve mladi ženski, ki sta s svojim obnašanjem pritegnili pozornost agentov. Sprehajali sta se po Ulicah Garzarolli, Cipriani, Ristori, Tuma, se večkrat ustavljali in si ogledovali gumbe zvon cev na vhodih nekaterih hiš. Naposled sta se namenili v bar Italia na Tržaški ulici, kjer so ju agenti legitimirali. Gre za 20-letno Shareso Sulejmani, rojeno v Titovi Mitroviči in kako leto mlajšo Sirbano Avdul, ki ni imela pri sebi potnega lista. Obe sta pripadnici plemena Romov. Med pregledom je policija odkrila, da imata pri sebi za približno 7 milijonov lir zlatnine ter lire in dinarje za okrog pol milijona. Čeprav je zlatnina sumljivega izvora, so že ugotovili, da ne gre za plen kake od zadnjih tatvin v našem mestu. Dekleti sta v priporu, včeraj pa ju je zaslišal državni pravdnik. Zaprta ulica v Ločniku V zvezi z napeljavo kanalizacije v Ločniku obvešča občinska uprava, da bo zaradi del od 31. januarja dalje, pa do zaključka del, zaprta prometu Ul. Višini. Promet bodo preusmerili po ulicah Udine in Persoglia. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Andrea Martinelli, Selena C razzolo, Valentina Marega, Andrea Barenghi, Diego Szalay, Elisa Simeoni, Cristian Gratton, Andrea Cri-sci, Christian Menegaldo, Raffaele Previt, Anna Cucit. UMRLI SO: 69-letni upokojenec Renato Bisiach, 85-letna upokojenka Maria Duca, 75-letna upokojenka Giuseppina Fain vdova Sandrigo, 74-letni u-pokojenec Rudolf Gombač, 60-lctna gospodinja Nella Fanln, 65-letna upokojenka Vittoria Padovan, 90-letna upokojenka Ana Žnideršič vdova Lavrenčič, 83-letni upokojenec Giovanni Pla-niscig, 80-letni upokojenec Antonio Trost, 64 letna gospodinja Anna Pugliese, 92-letna upokojenka Angela Zu-lian vdova Lenardi, 83-letna upokojenka Marija Humar, 72-letna upokojenka Stefania Jansig Medeot, 87-letna upokojenka Maria Zorzetti, 79-letni u-pokojenec Ettore Sterle, 76-letni upokojenec Giuseppe Randelli, 70-letni u-pokojenec Enrico Cucit, 61-letni upokojenec Luigi Ghiarotti. OKLICI: trgovec Carmelo Buccieri in učiteljica Rosaria Bon torno, karabinjerski podčastnik Lorenzo Aita in gospodinja Giuseppina Politti. POROKE: jetniški paznik Giovanni Moro in gospodinja Maria Concetta Massaro, uradnik Giuliano Grassi in uradnica Sara Lutman. V znamenju Prešerna Zapis ob stoletnici smrti Publicist Josip Godina - Verde Iški Ob prazniku slovenske kulture (prazniku slovenske kulturne živosti in ustvarjalnosti), ki je povsem naravno vezan na ime Franceta Prešerna bo tudi letos Zveza slovenskih kulturnih društev priredila v tržaškem Kulturnem domu nekaj zanimivih, in torej ne samo celebrativnih, kulturnih srečanj. Letošnji program je tako uglašen na našo domačo u-stvarjalnost in pa na našo vezanost in zavezanost na celotni slovenski kulturni prostor. Prvi dve srečanji bosta v Kulturnem domu v petek, 3. februarja. Ob 19.30 bodo na pobudo Društva zamejskih likovnikov odprli slikarsko razstavo goriškega slikarja Rudolfa Sakside. O umetniku, ki nedvomno sodi v vrh tukajšnjega likovnega ustvarjanja, bo spregovoril kritik in umetnostni zgodovinar Milko Rener. Po razstavi ob ob 20.30 literarni večer z naslovom »V svetu besed« in podnaslovom »Sporočila slovenskih pisateljev«. Na literarnem večeru bodo sodelovali znani slovenski pesniki in pisatelji različnih generacij. Naj tu navedemo njihova imena: Ivan Minatti, Andrej Hieng, Marjan Rožanc, Tone Partljič, Ervin Fritz, Tomaž Šalamun, Drago Jančar in Ivo Svetina. Med večerom bodo nastopili tudi nekateri mladi tržaški glasbeniki in sicer Zoran Lupine (rog), Mojrair Kokorovec (oboa), Miran Košuta (bas klarinet) in Nives Košuta (kljunasta flavta). V nedeljo, 5. februarja, bo v Kulturnem domu osrednja prireditev Zveze, šlo bo za svojevrstno predstavo »Hej, da bi že prišel do pristana«. Gre za večer gledaliških son-8ov, ki bo »posvečen« tukajšnji gledališki ustvarjalnosti in bo izzvenel tudi kot podpora Slovenskemu stalnemu gledališču, ki doživlja zaskrbljujočo finančno krizo. Večer je režiral Marko Sosič, nastopili bodo igralci SSG, sodeloval bo tudi Mladinski zbor f>M. Govornik bo Jože Pirjevec. MILAN PAHOR Prav na današnji dan pred sto leti (29.1.1984) je za vedno zatisnil oči Josip Godina - Verdelski. Iz žal nepopolnih podatkov je mogoče ugotoviti, da je imel zelo razgibano življenje. Na razpolago nimamo niti vseh njegovih knjig oziroma knjig in časopisov v katerih je Godina objavljal članke. Rodil se je 20. marca 1808 na Vrdeli pri Trstu. Kot šestletni otrok se je s poslušanjem začel učiti brati. Prva učna knjiga mu je bila nemško-slo-venski katekizem. Prevzela ga je »uka želja« kot je sam zapisal. Sicer pa je v nedeljsko šolo začel hoditi šele, ko mu je bilo 13 let, do takrat je moral pasti živino po domačih ~ gmajnah. Za tem je obiskoval še nemško ljudsko šolo v Trstu. Po zaključku ljudske šole se je vpisal na gimnazijo. Obredel je več gimnazij : začel je v Kopru, nadaljeval je v Ljubljani in Gorici, kjer je maturiral leta 1834. Študije je nadaljeval na pravni fakulteti v Gradcu (Grazu), kjer je doštudiral leta 1837. Za časa študija se je večinoma preživljal z inštrukcija-mi kot večina študentov iz kmečkih družin. Po končanem študiju je služboval pri sodišču in financi. Služba je bila taka, da je bil večkrat premeščen na razna delovna mesta ; začel je v Trstu, nato pa je služboval v Dubrovniku, Splitu, spet v Trstu, Gorici, Tržiču, Kopru in Celovcu, kjer je prebil kar pet let. Prav zaradi tega dejstva je bil veliko let odsoten in oddaljen od svojega rodnega mesta. V Trstu je bil prav na začetku službene poti, nato v letih 1851 in 1852, nato pa od leta 1863 dalje do upokojitve v letu 1875. Res je dejstvo, da Josip Godina ni bil velik pisatelj, saj njegovega imena ne zaslediš vedno v slovstvenih zgodovinah. Na drugi strani pa je bil Godina med pobudniki slovenskega časnikarstva in publicistike v Trstu, kar ni majhna stvar. Tudi njegova velika zasluga je, da so se v Trstu pojavili slovenski časopisi in glasila. Večkrat so ti imeli le kratko dobo življenja, vendar so bili predhodniki širše slovenske dejavnosti na tem področju, na njihovih temeljih je zrasla »Edinost«. Njegovi spisi niso danes niti vsebinsko niti jezikovno pomembni. To pa ne pomeni, da Godina ni opravil velike naloge, saj je s svojimi številnimi spisi in publikacijami skušal doseči, da bi se njegovo ljudstvo izobrazilo in doseglo visoko kulturno raven. Pri tem velja poudariti dejstvo, da je pisatelj in zgodovinar sam pisal, založil in mnogokrat tudi prodajal knjige in knjižice. Cilj vsega je bila izobrazba njegovega slovenskega naroda. Godina je preprost, domač, večkrat naiven. Iz njega žari delo samouka, ki si želi izobrazbe in mesta na soncu. Podoben je dobremu staremu nonotu, iz katerega veje ljud ska modrost. Godina nam je zapustil opise takratnega življenja slovenskih ljudi, navade, običaje. Preko njegovih zapisov dobimo vpogled v takratno realnost naših ljudi: trd boj za GOJMIR DEMŠAR Koncertni program s katerim se bosta violinist Črt šiškovič in pianist Janko Šetinc predstavila 2. februarja v Kulturnem domu, obsega tri sona te, Tartinijevo, Brahmsovo in Respi ghijevo, gre torej za dela, ki sodijo med najzanimivejša v violinski lite raluri. Tem se bo pridružila še sklad ba Calmo espressivo za violino solo Pavleta Merkuja. Obeta se nam torej zelo zanimiv glasbeni večer pri čemer ne moremo mimo razveseljivega dejstva, da bomo prisluhnili mlademu umetniku, ki je diplomiral v šoli Glasbene matice in ki je v svoj program uvrstil tudi skladbo slovenskega tržaškega skladatelja. Ne bi se ustavljali ob naštevanju posameznih epizod umetniške rasti Črta šiškoviča. O tem je bilo ponov no že dosti napisanega saj mladega violinista, bodisi kot solista ali v ko mornih sestavah pa tudi kot solista z orkestrom že vrsto let redno srečuje mo na koncertnih odrih. Poudarili bi, da je šiškovič danes že zrel glasbeni oblikovalec in da je slovenska poustvarjalna glasba lahko ponosna, da šteje v svojih vrstah glas benika, ki sodi v elito mojstrovalcev violine. Mi smo pa seveda ponosni, da je mladi umetnik izšel iz rodu. ki se glasbeno vzgaja v tržaškem slovenskem glasbenem zavodu in je bil med prvimi, ki so zrasli v obdobju, ko je šola Glasbene matice ob ugodnejših pogojih delovanja uspela preusmeriti svoja pedagoška hotenja na višjo strokovno raven. Tudi pianist Janko Šetinc je naš dober glasbeni znanec. Razen na peda goškem področju se Šetinc udejstvu je tudi kot solist na samostojnih kon certih, kot klavirski spremljevalec ter sodeluje v raznih komornih sestavah kot npr. v Slovenskem klavirskem kvartetu, v ansamblu Zagrebški soli sti itd. vsakdanji kruh in trd boj za obstoj slovenskega naroda v Trstu, ob morju. Pravilno bi ga torej označili za ljudskega pisatelja in zgodovinarja. Njegova prva publikacija za Slovence je koledarček, ki ga je izdal za leto 1853, na stroške »Slavjanske čitalnice« v Trstu. Kasneje je postal dopisnik Novic in drugih časopisov. Ko je leta 1853 služboval v Kopru je zasnoval knjigo »Voditelj k znanosti«, ki pa ni doživela izida. Leta 1863 je Godina ponovno prevzel službeno mesto v Trstu, kjer je ostal neprekinjeno do smrti. V tistih letih je objavil precej člankov v Novicah, kjer so opisi njegovega rojstnega kraja. Velik dogodek je bil za tržaške Slovence izid časopisa »Ilirski Primorjan« (po-dučiven, omikaven in kratkočasen list za slovensko ljudstvo kot je zapisal Godina) v letu 1866. List sicer ni izšel z imenom Godine kot odgovornim urednikom, vendar je prav njegova zasluga, da je list izšel. Do takrat je Godina tesno> sodeloval s skupino o-krog »Slavjanske čitalnice«. Nato je prišlo do razhajanja v pogledih. To je v istem letu najprej rodilo list »Tržaški ljudomil«, ki sta ga urejala Verdelski in Gašper Martelans. Konec leta 1866 pa »Ilirski Primorjan« po stane »Ilirski Primorec«, ki izhaja do leta 1869. V tem letu začne Verdelski Duo šiškovič - Šetinc je nudil na koncertnem odru že vrsto dogna nih, umetniško zrelih poustvaritev kar izhaja tudi iz poročil glasbenih kritikov, ki podčrtujejo njuno prepričlji vo, doživeto muziciranje. Oglejmo si sedaj skladbe, ki nam jih bo ponudil duo na petem abonmajskem koncertu Glasbene matice. Spored bo uvedla Tartinijeva Sona ta v g-molu, znana tudi kot Didone abbandonata, poleg »Vražjega trilčka« eno najbolj znanih del tega plodovitega istrskega rojaka, katerega življenjska pot se je pričela v Piranu leta 1692. Kakor pri drugih Tartinijevih violinskih sonatah — napisal jih je okrog 150 —- je tudi v tej sonati z značil nim programskim obeležjem, že nakazan prehod iz visokega baroka proti homofoniji zgodnje klasike, kar je opazno zlasti v tretjem stavku, ki s svojo izrazito, strastno temo spominja na poteze, ki oavačujejo glavne misli kasnejših simfonij. Prvi stavek sonate — Larghetto affettuoso opisuje slovo med Dido in Enejem, drugi — Presto Didonin samomor, tretji — Allegro pa jadranje Eneja proti Laciju — program, ki ga je kasneje uporabil tudi M. Clementi v eni svojih klavirskih sonat. V prvem delu bomo slišali še So nato op. 78 v G duru Johannesa Brahmsa. Ni točno ugotovljeno, koliko komornih del je Brahms pravzaprav napisal, po vsej verjetnosti pa so ta, ki so nam znana — štiriindvajset po šte vilu — le majhen del njegovega celotnega opusa. Od teh skladb danes največ izvajajo tri sonate za violino in klavir. Sonati v G-duru so dali vzdevek »Repen - Sonate« ker v prvem in tre tjem stavku vsebuje motiviko Brahmsove pesmi na besedilo Klausa Grotha »Padaj dež, padaj in zbudi moje sla re pesmi...«. V celoti ima sonata, iz šla leta 1880, vse značilne skladate Ijeve poteze: mehko, lirično, pastoralno osnovno razpoloženje, ki ga le izdajati mesečnik »Pod lipo«, ki pa ni imel dolgega življenja. Po dolgih in plodnih letih objavljanja in izdajanja listov in časopisov je Godina prešel na področje pisanja poučnih knjig. Vsaka izmed knjig ima v uvodnem besedilu izrecno napisano, da je sestavljena predvsem za preprosto ljudstvo. Tako je leta 1872 izšla knjiga »Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice« (po domače spisal, na svitlo dal in založil Josip Godina Verdelski — kot je zapisano v podnaslovu). Istega leta 1872 je izšla knjiga »Kratek pregled vesoljnega sveta sploh in posebno naše zemlje« (Spisal in na svitlo dal Josip Godina Verdelski v Terstu 1872). Godina je izdaj celo serijo manjših knjižic. Omenil bi še njegovo avtobiografijo »Življenje«, ki je izšla leta 1879 in »Čitanko mladim Slovencem in Slovenkam«, ki je izšla leta 1882. Njegova dela So za tržaške Slovence pomembna, saj nam posredujejo podatke, ki bi bili danes že zdavnaj pozabljeni. O pomembnosti Josipa Godine priča dejstvo, da so mu ob stoletnici rojstva (1904) odkrili na rojstni hiši na Vrdeli spominsko ploščo, ki je bila leta 1921 sneta zaradi groženj fašistov. Morda bi bila sedaj prilika, da se jo ponovno vzida. redko zameglijo viharne slutnje, ter poetično, nekoliko melanholično izraznost, ki prenaša Brahmsove pesmi v instrumentalno področje. V sonati kljub motivični povezanosti z Brahm sovo pesmijo vendarle ne moremo iskati programskega vodila, temveč le sanjavo razpoloženje na osnovi enotnega tematičnega materiala. V drugem delu koncerta bo violinist šiškovič najprej predstavil skladbo Calmo espressivo za violino solo Pavleta Merkuju. Delo slovenskega tržaškega skladatelja, posvečeno Črtu Ši-škoviču bo tokrat prvič javno izvedeno. Skladba, ki je napisana v enem samem izraznem loku je tehnično izredno zahtevna ter je ena od njenih značilnosti poudarjena virtuoznost. Koncert bo zaključila Sonata za violino in klavir Ottorina Respighija ( Moderato - Andante espressivo - Passacaglia). Skladatelj Ottorino Respighi je bil po daljšem obdobju, ko je v Italiji opera instrumentalno glasbo povsem potisnila vstran, eden protagonistov preporoda italijanske glasbe, bil je skladatelj, ki je večino svojih najboljših del napisal prav s področja simfonične in komorne glasbe. Iz njegovih del sije suvereno obvladanje instrumentalne glasbe. Poleg temperamentne, južnjaške ritmike najdemo v njegovi muziki značilno spevnost, melodičnost, predvsem pa rafiniranost instrumentacije pri čemer je čutiti vpliv njegovega mentorja Rimskega-Korsakova, pri katerem je Respighi v Petrogradu študiral kompozicijo. V času med obema vojnama je Respighi več let vodil rimski konservatorij ter je bil profesor kompozicije na Akademiji sv. Cecilije. Med Respighijevimi komornimi deli je posebej omeniti njegov Quartetto dorico, ki predstavlja posebnost v literaturi za godalni kvartet, priljublje ne Antiche danze ed arie za komorni orkester, klavirski kvintet (Concerto a 5) ter dve učinkoviti violinski sonati. .domače in-nmm___ PAVLE MERKU POSLUŠAM IVANKA HERGOLD POJOČI OREH Vljudno vabimo na predstavitev dveh domačih leposlovnih novosti kjer bo priložnost za neposreden stik med ustvarjalcema in občinstvom za pogovor o njunem delu in umetniških pogledih. Srečanje, ki ga bosta uvedla Borut Loparnik z nekaj mislimi o knjigi POSLUŠAM in Denis Poniž o prozi v POJOČEM OREHU, bo v Kul-kulturnem domu v Trstu v ponedeljek, 30. januarja 1984, ob 18. uri. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA V četrtek v tržaškem Kulturnem domu Koncert dua Šiškovič - Šetinc TONE SVETINA Med nebom in pefr/om 51. leča ar ° se ie Prvič srečal s smrtjo, ki ni bila bo-srrirt P°menila odrešitev. Babica je sprejela nje R..rez bolečin, vdano, kot je sprejemala življenj ee. llc mu je hudo. Njeno naročje je bilo nekoč vsem V° zavet)e- Tudi Frane, ki je prišel domov pred-vojsknZa^0’ ,c*a se ne bi nikoli več vrnil v italijansko sitna •’ ,e i°kaL Ta blaga žena ga je tolikokrat na-odhfliòn ga čakala do konca. In zdaj, ko je prišel, G? rfa vec*no- Poteza^rali s? nien beli, nekoliko shujšani obraz s So in f01 umiritve in zadovoljstva okoli oči. Gledali sta se U“ • kako iz njega izginja življenje. Dve pegi vrhom uZ,arisali na licu kot sneg na zaplatah pod bližnjega hriba. Župnik je vedel, da je umrla in odšla od njih kot ptica, ki odleti na daljno pot. Spoznal se je na smrt. Ni se je bal... in bal se je je, saj je že dolga leta pripravljal ljudi na ta zadnji dogodek, ki naj bi ga sprejeli z vdanostjo in željo po miru. Stopil je k ženi in jo trikrat pokrižal. »Odšla je. Molimo za rajnico. Za njeno blago in bogu vdano dušo, da se ji odprejo vrata neba...« Dali so jo na oder. Bečanka je naročila otrokom, naj ji prinesejo pomladnega cvetja z domačega vrta in s teras, kjer je bilo mnogo drevja. Od tam, kjer je tako rada hodila na pomlad, ko je vse cvetelo, ali na jesen, ko so obirali sadje in grozdje... Vsa vas je hodila kropit Bečanovo babico. Celo italijanska učiteljica Evelina je prišla. Postala je, zmolila nekaj in poškropila spoštovano pokojnico z blagoslovljeno vodo in stresla nanjo nekaj zrno soli. Tudi ponoči je bilo pri rajnici veliko ljudi. Bečan jim je postregel z žganjem in črnim kruhom. Na obrazih se jim je zrcalilo čudno razpoloženje. S temnega neba je tipala k njim negotova prihodnost. Pogovarjali so se malo. Ni bilo šal, ki odvračajo človeku misel na smrt, kot po navadi pri mrliču. Vso noč so peli otožne slovenske pesmi — pesmi slovesa. Poleg Bečanovih dveh se je pripravljalo še pet fantov, da pobegnejo pred vojno čez mejo. Meja je bila močno zastražena in pot v «obljubljeno deželo« je postala nevarna. Po materinem pogrebu se je družina vrnila domov. Bečan je rekel sinovoma Karlu in Franetu: »Preden odideta, morata dobiti materin blagoslov. Preveč žalosti se je nabralo nad to hišo, zato ne dodajajmo nove.« Bečanka je vsa v črnem sedela ob oknu in gledala nekam v daljavo, proti vzhodu, kjer so izginjali raztepeni oblaki za grebeni gora. Doslej je skoraj vsaki dve leti rodila otroka. Bilo je tudi hudo, a sreča se je le držala hiše. Zdaj je v dnu srca zaslutila, da prihaja čas preizkušnje in da ne bo nikoli več rodila. Vsa družina se je zbrala ob njej, v izbi pa se je oglašal dojenček, njen najmlajši. Naj starejšemu, Karlu, je bilo triindvajset let; tudi Frane je bil polnoleten, Kristina, ki je zamenjevala mater in se je ukvarjala z mlajšimi, jih je imela že osemnajst, Tone šestnajst, Marija je bila končala šolo in so se ji že napenjale prsi, Edvin, Lojze in Pavle so še hodili v šolo in pasli živino, Jožeta so že čakale šolske klopi, Janezek pa je že sam tekal okoli miz. V moškem smuku za svetovni pokal Uspeh Kanadčana Podborskega Sinoči v moški odbojkarski C-2 ligi Standreški Val zopet uspešen Olympia Terpin kljub porazu v skupini boljših GARMISCH (Zahodna Nemčija) -Prav nekaj dni pred začetkom sarajevskih olimpijskih iger je Kanadčan Steve Podborski ujel pravo formo. V smuku za svetovni pokal je s precejšnjo prednostjo premagal Avstrijca Rescha in Klammerja. Proga v Garmischu je široka in navidezno lahka, včeraj pa je bila zelo nevarna in ledena, kar še najbolj ustreza Kanadčanom, ki so znani po svojem pogumu. V takih razmerah jo je najbolj skupil Italijan Mair, ki je po cilju (19. mesto) padel in si spahnil ramo, tako da je njegov nastop na 01 skrajno vprašljiv. Najboljši med Italijani je bil Sbardellotto, ki se je uvrstil na 18. mesto. Danes bo na vrsti superveleslalom, ki je veljaven tudi za kombinacijo. VRSTNI RED SMUKA 1. Podborski (Kan.) 1 min. 56”95; 2. Resch (Av.) 1’57"20; 3. Klammer (Av.) 1’57”44; 4. Miiller (Švi.) 1'58”00; 5. Meli (Švi.) 1’58’TO; 6. Zurbriggen (Švi.) 1’58”23. Jadran je sinoči v Trstu v 17. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige premagal še moštvo Delfina iz Pe šara in tako osvojil svojo šesto za poredno zmago, kar daje še kako dobro upati pred sobotnim velikim spopadom s Servolano. Škedenjci pa so sinoči izgubili in tako so jih naši košarkarji dohiteli na lestvici. Sinočnje srečanje je bilo za ja-dranovce le lažji trening. Tolikšna je bila namreč premoč naših fantov, ki so si med tekmo privoščili tudi kako »ekshibicijsko potezo«, da bi navdušili svoje občinstvo, ki je včeraj v zelo velikem številu sledilo tekmi. Srečanje se je praktično končalo že v sredini prvega polčasa, ko so naši fantje že vodili z 51:27. Boris Vitez je namreč polnil nasprotnikov koš kot za stavo, Marko Ban je odlično skakal pod košema, tudi ostali so povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo in že pred koncem prvega de- SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Zurbriggen (Švi.) 164; 2. Stenmark (Šve.) 145; 3. Wenzel (Liecht.) 133; 4. Steiner (Av.) 119; 5. Girardel-li (Luks.) 111; 6. Raeber (Švi.) 104; 7. Heinzer (Švi.) 98; 8. Gruber (Av.) 90; 9. Križaj (Jug.) 87; V ŽENSKEM SMUKU ZA SP Zmaga Figinijeve MEGEVE (Francija) — Švicarka Michela Figini je dosegla svojo prvo zmago v smuku za svetovni pokal v Megevu, ki so ga bili predvčerajšnjim prekinili zaradi megle. Njena rojakinja Maria WaViser je z uvrstitvijo na četrtem mestu obdržala vodstvo na skupni lestvici za SP. VRSTNI RED SMUKA 1. Figini (Švi.) 1 ’26”49; 2. Kirchler (Av.) 1’27”06; 3. Eder (Av.) 1'27”16; SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. H. Wenzel (Liecht.) 198; 2. E. Hess (Švi.) 189; 3. I. Epple (ZRN) 178; FINO 19:35; GLEDALCEV: 1.700 la tekme so jadranovci vodili s 30 točkami razlike (60:30). In 30 točk so ohranili tudi po izteku prvega polčasa (64:34). Povsem jasno je bilo, da je bilo že tedaj tekme konec. Jadranovci so namreč v drugem polčasu v glavnem ohranili to svojo visoko prednost. Trener Andrej Žagar pa je dal možnost vsem košarkarjem, da so se izkazali in da so se tudi vsi vpisali med Val — Vivil Villa Vicentina 3:2 (15:8, 15:10, 14:16, 13:15, 15:4) VAL: Orel, Faganel, Vižintin, Pete-jan, Černič, Lavrenčič, Plesničar, Mučič, Juren. Kot v prejšnjem kolu so tudi tokrat »plavo-rdeči« začeli zelo dobro. Brez težav so izbojevali prva dva seta, v katerih se je posebno izkazal Faganel, žal si je ta v drugem setu hudo poškodoval koleno in je moral z igrišča. V nadaljnjih dveh setih so »piavo rdeči« nekoliko popustih, tako da je nasprotnik osvojil tretji in četrti set. (Zip) Olympia Terpin - Rangers 2:3 (15:11, 6:15, 15:9, 7:15, 13:15) OLYMPIA TERPIN: Batistič, Kuštrin, M. in S. Cotič, F., A. in D. Terpin, Špacapan, Prinčič. strelce. Dalj časa je tako igral tudi mladi Vassallo, ki je povsem zadovoljivo opravil svojo nalogo in je tudi dosegel osem točk. Kaj še reči o tem srečanju? Nasprotnik (nizke postave, poprečnega tehničnega in taktičnega znanja, slabega skoka) je bil prelahek plen za naše košarkarje, tako da je vsaka o-cena o sinočnji igri dokaj težka. Gre pa omeniti, da so naši fantje zopet Kljub porazu z vodečim II Sole Rangers je Olympia Terpin napredovala v skupino boljših, saj je CUS iz Trsta v Tržiču s 3:0 premagal Italcan-tierija. Sinočnja tekma je bila zelo razburljiva m borbena. Gostje so v Štan-drežu upravičili svoje prvo mesto na lestvici. Kljub temu so naši fantje igrah zelo dobro in so včasih prav nadkrihli Videmčane. V zadnjem odločilnem setu je Olympia Terpin že vodila s 13:11, ko je sodnik naredil dve nerazumljivi napaki, ki sta bistveno oškodovali naše igralce. (M. š.) MOŠKA D LIGA Bor JIK Banka — Hotel S. Giusto 3:2 (13:15, 15:11, 15:8, 14:16, 15:4) BOR JIK BANKA: Batič, Bitežnik, Budin, Čorbo, Marušič, Škabar, Pečenko, Stančič. trening pokazali dobro formo; gledalci so se lahko navduševali nad učinkovito igro dvojic Ban - Vitez; Robert Daneu je zopet sproščeno in učinkovito igral. Skratka, naši fantje so nared za sobotni spopad s Servolano. »Zmagah smo brez vsakršne težave. Po visokem vodstvu v prvem polčasu je bilo tudi težko pričakovati, da bi fantje v nadaljevanju zbrano igrali«, je po tekmi dejal Jadranov trener Andrej Žagar. Sinočnje srečanje si je ogledal tudi bivši Jadranov trener Jože Sphchal, ki je dejal: »Res ne morem dati nikakršne ocene o tem srečanju, saj je bil Jadranov nasprotnik izredno slab«. (B. Lakovič) OSTALI SINOČNJI IZIDI Basket Ravenna - Caveja Forlì 113:104; Fiamma Bočen - Servolana Trst 80:70; Castelfranco - Abitare Videm 72:68; San Bonifacio - CEAM Bologna 70:69. V tekmi, ki zaradi spolzkega i-grišča ni bila na posebni tehnični ravni, so borovci premagali prvouvr-ščeni Hotel S. Giusto po pravem ma ratonskem boju. Naši odbojkarji so zmago zaslužili, saj so bili precej boljši od gostov kljub temu, da so zaigrali v nekoliko spremenjeni postavi. Sinoči se je še posebno izkazal Bitežnik, ki je ob mreži zaigral preudarno in obenem učinkovito. (D. P.) Kras — Corridoni 2:3 (13:15, 15:13, 10:15,15:5, 9:15) KRAS: B., I. in L. Budin, Furlan, L. in R. Milič, Rebula, Simoneta. Krasovi odbojkarji so sinoči odigrali v Repnu letošnjo najslabšo tekmo in so zasluženo izgubili. Ta zadnja tekma prve faze D hge je bila prav odveč, saj sta bi’a oba tekmeca brez možnosti za uvrstitev v skupino boljših. Krašovci so zaigrali nemotivirano, brez vsake volje do zmage proti vse prej kot nepremagljivemu tekmecu. (B. S.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Radio Telex — Bor 1:3 (15:13, 3:15, 2:15, 7:15) BOR: Krebel, Kralj, Brana, Kalc, Gombač, Italiano, Jablanšček, Metod, Starc. V prvem kolu so borovci, ki nastopajo s kombinirano postavo dečkov in veteranov, izbojevali prepričljivo zmago na račun skromnega nasprotnika. Razen v prvem setu, ko so »plavi« poskušali nov sistem igre, je v nadaljevanju prevladovala njihova fizična in tehnična premoč. Za igro in požrtvovalnost moramo pohvaliti prav vse igralce. (D. K.) • V ŽENSKI KOŠARKARSKI A-2 LIGI, je sinoči tržaški Gefidi premagal IBC Busto Arsizio z 90:70. Američanka Pohardova je bila tudi tokrat najboljša strelka tekme, saj je dosegla kar 49 točk. e BRAZILSKA POLICIJA je sporočila, da so ukradeni pokal »Rimet«, ki ga je brazilska nogometna reprezentanca dobila v trajno last zaradi treh zmag na SP, stopili in prodali kot navadno zlato. Avtorje ropa so identificirali. Sinoči v Trstu v 17. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige Jadranovci opravili le lažji JADRAN — DELFINO PESARO 118:89 (64:34) JADRAN: Vitez 30 (2:5), Žerjal 5 (1:2), Ban 19 (9:12), Rauber 10, Klavdij Starc 13 (3:5), Daneu 14 (2:2), Ivo Starc 9 (1:5), Sosič 2, Gulič 8, Vassallo 8 (2:2). DELFINO PESARO: Fabbri 2, Angelucci 15 (5:10), Scrima 2, Ducei 17 (5:7), Rivalla 18 (2:3), Ricci 13 (1:4), Gabbianelli 9 (3:5), Caleagnini 13 (3:6) SODNIKA: Faenza (Casalecchio) in Visentin (Ferrara). OSEBNE NAPAKE: Jadran 28, Delfino 23; PET OSEBNIH NAPAK: Caleagnini (27), Ducei (39), Daneu (40). PROSTI METI: Jadran 20:23, DEL- V ženskem odbojkarskem prvenstvu C-2 lige Tudi Kontovelke v skupini boljših V anticipirani nogometni tekmi 2. AL Bazoviški Zarji točka Sicer pa je bil »glavni junak« srečanja sodnik Libertas — Zarja 0:0 LIBERTAS: Ulcigrai, Gnezda, Tau-cer, Francolla, Mottica, Kocman, Music, Raker, Molino, Bernabei, Di Nicolò. ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognetti, Marc, Grgič, Križmančič, Damjan Fonda (od 46. min. Ražem), Bon, E-gon Fonda, Peroša, Sossi, 12 Racman. Štirje rumeni kartoni, izmišljena e-najstmetrovka in kakih dvajset prostih strelov z roba kazenskega prostora, je popolnoma nesposobni sodnik dosodil v včerajšnji tekmi proti Zarji. Gospod v črnem je verjetno tokrat hotel pokazati, kdo ukazuje na igrišču in si je stalno izmišljal neobstoječe prekrške, tako da je bolj zglodalo, da navijači sledijo znanstveno- fantastičnemu filmu kot pa pravi nogometni predstavi. O tekmi sami ni veliko povedati, saj je bilo igrišče bolj podobno bazenu kot nogometnemu pravokotniku. Ekipi sta se sicer srčno borih in imeli vsaka po eno priložnost, da povedejo. Najprej se je ta ponudila Libertasu, ko je imel v svojo korist enajstmetrovko, ki pa jo je Puzzer z odličnim posegom ubranil. V drugem polčasu pa je vratnica rešila domačega vratarja po izredno močnem strelu Peroše. Drugega razen sodnikovega »shovva« navijači niso videli. (Big) • MARCIALONGA. Danes bo iz Močne do Cavaleseja (Trento) 13. izvedba znanega množičnega smučarskega teka »Marcialonga«. Fontanafredda - Kontovel Electronic Shop 1:3 (15:13, 11:15, 9:15, 2:15) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Čemjava, Pr asti j, Maver, Mervič, Gruden, Purič, Paulina. Kontovelke so si z zmago v Fontanafreddi priborile pravico do nastopa v skupini boljših in se bodo tako v drugem delu prvenstva borile za prestop v C-l hgo. Zmaga Konto-vela ni bila nikoli v dvomu, čeprav so prvi set prepustile nasprotnicam. Fontanafredda je igrala izredno demotivirano. (J. B.) ŽENSKA D LIGA Friulexport — DMA Olympic 2:3 (15:9, 15:12, 3:15, 11:15, 14:16) FRIULEXPORT : Vera in Sandra Stoper, Foraus, Venier, Garbini, Uk- mar, Žerjal, Ušaj, Košuta, Centaz-zo, Umek in Pertot. Prav v zadnjem kolu prvega dela je združena ekipa izgubila svojo nepremagljivost in (zaradi slabše razlike v nizih) tudi prvo mesto na lestvici. Tekma je bila sicer le prestižnega pomena. Pred res številnimi gledalci se naše igralke po več kot zadovoljivem začetku niso več znašle. V tretjem setu so živčno popolnoma popustile in dovolile OMA, da se je dobesedno razigrala. V nadaljevanju ni Friulexport več igral tako, kot zmore. Dobesedno katastrofalen je bil odstotek servisov, sledile pa so tudi napake (vključno trenerjeve), ki jih doslej še nismo videli. Kljub temu so dekleta občasno pokazala nekaj izvrstnih kombinacij, le da jih je bilo premalo, da bi lahko srečanje zaključile sebi v korist, čeprav so v petem nizu že vodile s 14:13. (ak) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Club Altura 2:3 (9:15, 7:15, 15:9, 15:13, 11:15) SOKOL: Pizziga, Jazbec, Rade- tti?, Perdec, Legiša, Brajkovič, škerk. Masten, Visintin, Pieri, Gruden, Ru-dež. Po drugem setu so mlade Nabre-žinke prešle na enostavnejši sistem igre, saj letošnjega še niso dovolj dobro asimilirale. Igra se je tedaj takoj izboljšala in že je kazalo, da bodo naše igralke slavile nepričakovano zmago. Žal, pa jih je na koncu »pokopala« neizkušenost. Za Sokol igrajo namreč v glavnem igralke »under 15«. medtem ko Club Altura sestavljajo veteranke. (S. U.) • NA PLAVALNEM MITINGU v Amersfoortu (Nizozemska) je Marco Dell'Uomo v času 3’56"03 izboljšal državni rekord na 400 m prosto. KOŠARKARSKA A-l LIGA Bic-Simmenthal V 3. povratnem kolu italijanske košarkarske A-l hge bo tržaški Bic i-gral danes (17.30) doma proti Sim-menthalu iz Brescie, goriški San Benedetto pa bo gostoval v Turinu proti Berloniju. DANAŠNJI SPORED Bic - Simmenthal; Berloni - S. Benedetto; Honky - Peroni; Bancoroma - Latini; Star - Indesit; Febal - Gra narolo; Jollycolombani - Scavolini ; Binova - Simac. A-2 LIGA V sinočnjem anticipiranem srečanju A-2 lige je Benetton v Trevisu premagal beneško Carréro z 82:74 (45:33). Naj omenimo, da bo videmski Gedeco igral danes v gosteh proti Vicenziju iz Padove. • AMERIČAN CARL LEWIS je na atletskem mitingu v New Yorku izboljšal svoj dve leti stari svetovni dvoranski rekord v skoku v daljino z 8,79 m. Lewisu se je podvig posrečil v zadnji seriji, saj je do tedaj imel najboljši skok »le« 8,30 m. V prvi jugoslovanski košarkarski ligi Olimpiji preti izpad S.A.C.A.T. nadomestni deli za Olimpija — Partizan 85:96 (42:49) OLIMPIJA: Janžek, Blaznik, Brodnik, Kompara, Mržek, Subotič 30 (2:2), Hauptman 15 (1:1), Todorovič 5 (3:5), Vilfan 25 (5:5), Šantelj 2, Kotnik 8, Mičunovič. LJUBLJANA — Ljubljanska Olimpija si je sinoči s porazom proti beograjskemu Partizanu verjetno dokončno zapravila obstanek v ligi. Ljubljančani pa so v sinočnji tekmi krepko razočarali. Košarkarji Partizana so bili namreč skozi vse srečanje v vodstvu in tudi zasluženo zmagali. Tudi Subotič in Vilfan, ki sta dosegla lepo število točk, sta igrala pod svojimi sposobnostmi in poraz je bil neizbežen. Pri gostih sta bila najuspešnejša Pešič (27 točk) in Cvi-jetničanin (26). V derbiju kola je Zadar premagal zagrebško Cibono, splitska Jugoplasti- ka je osvojila še eno zanesljivo zmago v borbi za obstanek. Dragoceni točki pa je osvojila tudi Budučnost proti Šibenki . IZIDI 15. KOLA Ohmpija - Partizan 85:96; Zadar -Gibona 95:84; Jugoplastika - Borac 98:84; Budučnost - Šibenka 71:66; Crvena zvezda - Rabotnički 104:91; Bosna - IMT danes. LESTVICA Gibona Zagreb 22, Zadar 20, Šibenka Šibenik in Crvena zvezda Beograd 18, Bosna Sarajevo in Borac ča-čak 16, Partizan Beograd in Budučnost Titograd 14, Jugoplastika Split 12, IMT Beograd 10; Olimpija Ljubljana in Rabotnički Skopje 8. MLADINSKA KOŠARKA NARAŠČAJNIKI Kontovel - Scoglietto 91:87 (45:43) DEČKI Kontovel - Don Bosco 52:103 (26:44) FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 V petek je bilo v Kulturnem domu v Gorici nagrajevanje najboljših športnikov Priznanje najboljšim je priznanje vsemu našemu športu Nagrajenci s petkovega večera s Kalanom in našim glavnim urednikom Samso Z uspelo svečanostjo so v petek zvečer v goriškem Kulturnem domu nagradili najboljše športnike, ki so jih izbrali dopisniki našega dnevnika ter radia Trst A ter športne delavce, ki jih je izbral izvršni odbor ZSŠD1. Manifestacije, ki je v telovadnico kulturnošportnega središča privabila veliko ljudi, so se udeležili tudi predstavniki telesnokulturnih in drugih organizacij iz Slovenije in zamejstva. Med temi bi omenil delegacijo Teles nokulturne skupnosti, ki jo je vodil Drago Požar, predstavnika deželnega komiteja CONI Civellija ter predsednika in tajnika TO - SKGZ za Goriško Primožiča in Košuto. Po uvodnih besedah napovedovalke Adrijane Petean, je nastopil dekliški pevski zbor iz Sovodenj, ki je pod vodstvom Sonje Pelicon ubrano zapel nekaj slovenskih narodnih. V programu so poleg mladih Sovodenjk sodelovali tudi plesalci novogoriške šole ter skupina za izrazni ples iz Nove Gorice, ki je prikazala, kako se tudi telesna kultura prep eta z umetnostjo. Slavnostni govornik na petkovem večeru je bil predsednik Teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško Aldo Ru- pel, ki je ugotovil, da smo na ta obisk prišli sproščeni, brez tiste zaznavne, ali bolj prikrite napetosti, ki nas spremlja, kadar sledimo svojemu ali prijateljskemu moštvu in smo v dvomu, kakšen bo končni izid srečanja. Prišli so, je ugotovil govornik, tudi brez zaskrbljenosti, ki pogostokrat spremlja zaključne akademije in so kot vaditelji ali organizatorji pod drobnogledom obiskovalcev. »Prišli smo, da počastimo lanske nagrajence in se z njimi veselimo ob priznanju, ki so ga dosegli, ki simbolizira uspeh vseh ostalih, ki so na lestvici dosegli sicer nižje mesto, a so se ravno tako trudili, da bi zadostili lastnim nagnjenjem in hotenju širše skupnosti. Ta skupnost, ki je v našem primeru narodnostnega značaja in je sposobna doseči kakovostne uspehe na področju umetnosti, gospo- darstva, politike in deloma tudi teh nike, postavlja telesni kulturi zahtev-’ ne naloge. Glasnik mora biti hotenj te skupnosti, ki hoče sicer z velikim naporom uresničiti svoje desetletja dolge želje: opravljati mora nalogo glasnika, ker ima večje možnosti, kot katerikoli druga oblika delovanja ali ustvarjanja, da prodre v široke plasti pripadnikov večinskega naroda, ne le na področju, kjer slovenska skupnost živi, temveč tudi v širšem državnem prostoru. Slavljenci so to nalogo, po^ leg marsikatere druge tehničnega in vzgojnega značaja, opravljali dolgo let.« Rupel je svoj poseg takole zaključil: »Prilika je, da razmislimo o sklepu, da obogotimo telesnokulturno dejavnost s preseganjem relativne ožine, v katero nas pogostokrat oklepajo prvenstva, ter da preidemo na iskanje in uresničevanje pobud, kjer se bosta telesna motorika in izraznost prepletala z izročilom, z ljudskim praznikom ali kjer bo vrhunski šnortni dosežek vpleten v dogajanje množične rekreacije. Mislim, da sta povezava in ravnotežje teh prvin svojstvenost telesne kulture naše narodnostne skup- nosti. Nič novega ne odkrivamo s tem. Potrjujemo le veljavnost spoznanj, do katerih smo prišli že pred desetimi, petdesetimi in sto leti.« Sledilo je nato nagrajevanje najboljši športnikov. Pokale in medalje so iz rok našega odgovornega urednika Boga Samse prejeli košarkar Vitez, kotalkar Kokorovec, atlet Pučnik ter predsednik Jadrana Gantar. Predsednik ZSŠDI Odo Kalan pa je plakete izročil zaslužnim športnim delavcem Vojku Križmančiču, Gianni ju Marsonu ter Zvonku Simoneti. V imenu deželnega olimpijskega komiteja, je predsednik Ci velli poudaril pomembnost slovenskih športnih društev in organizacij pri utrjevanju telesne kulture v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Drago Požar, predstavnik telesnokulumiht sredin iz Slovenije, pa je podčrtal vlogo športnih društev pri utrjevanju in razvoju naše narodnostne skupnosti. Naj ob koncu povemo še, da se je v petek zvečer zaključila razstava o zbirateljstvu med našimi športniki, ki je bila deležna posebne pozornosti. RUDI PAVŠIČ Triestina v Palermu Danes se začne povratni del drugo-ligaškega prvenstva. Prvo kolo bo Triestino poneslo na najdaljše gostovanje sezone v mesto z najvišjim številom prebivalstva med tistimi z ekipami, ki nastopajo v B ligi - Palermo. V prvem srečanju je ravno Palermo omajal upe tržaških navijačev, da bo letošnje prvenstvo zmagoslavno, kakor je bilo prejšnje, saj je z zelo previdno obrambno igro dobro zaustavil vztrajne napade Tržačanov, tako da se je tekma zaključilo brez golov. . Od tistega dne je preteklo precej časa in stvari so se precej spremenile. Palermo je začel prvenstvo zelo dobro, v zadnjih tekmah pa je nekoliko popustil in ima sedaj točko manj °d tržaškega drugoligaša. Bistvena razlika pa je v razpoloženju, ki vlada v obeh moštvih. Pri Palermu prevladuje nervoza in nezadovoljstvo, po-®ebno med gledalci, pri Triestini pa Je Po nedeljskem podvigu s Comom vzdušje na višku. Triestina bo verjetno igrala v popolni postavi, saj kot zgleda poškodba, ki jo je utrpel De falco ni zelo huda. Pri Palermu pa “o gotovo odsoten vezni igralec De “•asi, ki je izključen. DANAŠNJE KOLO Atalanta - Cagliari, Cremonese - Ca-vese, Empoli - Como, Monza - Lecce, gadova - Arezzo, Palermo - Triestina, i,orugia - Sambenedettese, Pescara -v-ampobasso, Pistoiese - Catanzaro, varese - Cesena. V 1. ITALIJANSKI LIGI Udinese - Avellino Torino - Inter in Milan - Roma sta prednji tekmi današnjega kola ita-*nskega prvoligaškega prvenstva °d nedeljsko prekinitvijo (v soboto n državna reprezentanca odigrala r’J.nteljsko tekmo z Mehiko). Tekmi je • v °kvir velike dileme: »Kdo najnevarnejši nasprotnik Juventu- sa?« V tej luči je treba gledati tudi na srečanja Fiorentine, Verone in Udineseja, ki morajo proti objektiv-no*slabšim nasprotnikom dokazati, da se lahko vključijo v boj za končno zmago. Kaj pa Juventus? Gostovanje v Neaplju ni najlažje, vendar sedaj ustreza Turinčanom že politika »malih korakov« in neodločen izidi bi že bil v skladu z njihovimi ambicijami. DANAŠNJI SPORED (14.30) Ascoli - Fiorentina, Lazio - Genoa, Milan - Roma, Napoli - Juventus, Pisa - Verona, Sampdoria - Catania, Torino - Inter, Udinese - Avellino. • ITALIJA - ALBANIJA. Italijanska reprezentanca bo prvo polfinalno tekmo evropskega prvenstva za nogometaše pod 21. tetom proti Albaniji igrala 14. marca 1984 v Tirani, povratno pa 4. aprila v Italiji (sedež še ni znan). Na 20. rednem občnem zboru Športnega krožka Kras Še vedno pomanjkljivo vključevanje mladih V petek je imel ŠK Kras svoj 20. redni občni zbor, na katerem so pregledali delovanje v minuli sezoni, prerešetali razne probleme, ki tarejo to naše društvo in v glavnih obrisih obrazložili načrte in pobude za leto 1984. V svojem predsedniškem poročilu je Stanko Budin najprej izrazil obžalovanje, da se zaradi znanih omejevalnih ukrepov jugoslovanskih oblasti v zvezi s prestopanjem meje, pred stavniki pobratenega društva TVD Partizan Moste niso mogli udeležiti občnega zbora. Nato je Budin načel par zelo perečih in aktualnih problemov, s katerimi se ubadajo praktično vsa naša društva. V prvi vrsti gre za pomanjkljivo vključevanje mladih v društveno delovanje. Veliko otrok sploh ni nikjer angažiranih in če pomislimo še na upadanje rojstev, je jasno, da treba tu voditi neizprosno bitko za vsakega posameznika. Iskati treba tudi tesnejšo povezavo s šolo, ki lahko veliko pripomore k rešitvi tega vprašanja. Budin je v nadaljevanju ugotovil, da je vzdušje pri večinskem narodu do Slovencev precej bolj naklonjeno, kot pa je bilo v preteklosti. To so športniki dosegli z vestnim in marljivim delom ter s številnimi tekmovalnimi uspehi. Predsednik se je še dotaknil nekaterih pobud, ki jih Kras namerava izpeljati v sodelovanju s TVD Partizan Moste (skupno pustno rajanje za najmlajše, izlet v Črni vrh), zahvalil se je- bančnim zavodom, organizacijam, podjetjem in posameznikom, ki so Krasu priskočili na pomoč, na koncu Tudi Olympia v prvenstvu »under 15« Na Goriškem se je v teh dneh pričelo žensko odbojkarsko prvenstvo »under 15«. Mlade igralke Olympie bodo svoj krstni nastop opravile danes ob 10.30 v Ločniku, kjer se bodo pomerile s tamkajšnjo šesterko. Že v prvem delu odbojkarske Interlige so Goričanke pokazale lep napredek v igri, kar je vsekakor spodbudno. Največ zaslug za učinkovito delo in veliko zanimanje igralk ima trener Metod Tušar, bivši član jugoslovanske državne reprezentance, ki mladim posreduje svojo tehnično znanje in navdušenje. Za Olympio bodo igrala naslednja dekleta: Bednarik, Bensa, Feri, Markočič, Martinuc, Maraš, Musič, Pavio, Pintar, Rinelli, Scarazzolo, Valentinčič, A. in B. Vetrih in Vrtovec. svojega poročila pa si je zaželel, da bi prihodnji občni zbor Krasa potekal v prostorih novega zgoniškega kultur-no-športnega centra. Tajnik Jordan Rebula je podrobno pregledal delovanje posameznih odsekov. Iz njegovega poročila je izšlo, da ima še največ težav odbojkarska sekcija, kjer naraščaja praktično ni. Vse drugače je z namiznoteniškim odsekom, ki je tudi v preteklem letu dosegel vrsto uspehov in to celo v mednarodni areni. Delovanje balinarske, nogometne in rekreacijske sekcije je bilo prav tako pozitivno, zelo priljubljena pa je bila med najmlajšimi tudi otroška telovadba. Sledili so še blagajniško poročilo Neve Rebula in pozdravi gostov, nakar se .je razvila diskusija, ki pa resnici na ljubo ni bila preveč razgibana. Osrednja točka je bila nogometna problematika s poudarkom na vključevanju italijanskih nogometašev v slovensko okolje. Občni zbor se je zaključil z razreš-nico staremu odboru in z izvolitvijo novega, ki si bo na prvi seji porazdelil funkcije. NOVI ODBOR Dragica Blažina, Tamara Blažina, Miloš Bresciani, Slavko Briščik, Sergij Budin, Srečko Budin, Stanislav Budin, Vladimir Budin, Sergij Cerkve-nič, Marčeto Dol jak, Igor Furlan, Vinko Gregoretti, Branko Guštin, Eligij Kante, Nevja Kem te, Josip Kocman, Liljana Kralj, Aleks Milič, Igor Milič, Lucijan Milič, Marjo Milič, Miloš Milič, Robert Milič, Sonja Milič, Bruno Pegan, Darma Purič, Andrej Race, Bogdan Ravbar, Jordan Rebula, Neva Rebula, Gianni Romagna, Zvonko Simoneta, Zdravko Skupek, Divna Slavec, Majda Stubelj, Nadja Škabar, Nataša Škrk, Silvana Vesnaver. Bo ris Zidarič, Anica Žigon, srečko Živec. llxwllEEElliiliillI* ; ()r^ Breg — smučarski odsek v nedeljo, 5. februarja, ob taiu P°ka*a ZSŠDI izlet na Masen r-‘ ^formacije in vpisovanje na društva jutri, 30., in 31. t.m. BD Mladina smučarski odsek jUra”izira avtobusni izlet na Mata-skem nede|i°> 5. februarja, ob zamej-A c. Prvenstvu. Vpisovanje v Domu itvln.iv v Križu vsak dan. Odhod ob 63UQSa z Opčin, ob 6.15 in iz Križa 0|) ZSŠDI PhS’ ,da X lorek> 31 • t m-> odpade pei „ tečaj v Lipici. Tečaj bo zo-V torek, 7. februarja 1984. v SD Polet na IZREDNI in REDNI "Uitri:, iQ(!!<>R,,ki bosta iutri- 30- ja-Hxa * Jr8*» v dvorani Prosvetnega do-v Drv« u^inah. Izredni občni zbor bo °b 2i> ®kUcaniu ob 19.30, v drugem 20.3o * Un' rcdni občni zbor pa bo ob sp°x busm*L,v,nedc|jo, 5. februarja, avto-ZSšdi v -na Matajur ob tekmovanju 1. feK_Vpisovanje do vključno srede, tekniBv , Ja' m sedežu ZSŠDI. Za torek ti . Pa se vrši vpisovanje v na d’Januarja, od 19. do 21. ure umstvenem sedežu. Domači šport Danes NEDELJA, 29. JANUARJA 1984 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Palmanovi: Palmanova -Vesna. 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku : Primorje - CGS; 14.30 na Opčinah: Opicina - Kras. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah: Gaja - Poggio; 14.30 v Beglianu: Begliano - Mladost; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Braz-zanese; 8.15 na Opčinah, Ul. Alpini : S. Andrea - Breg. NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: S. Sergio - Breg; 9.00 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Zarja. NAJMLAJŠI 10.30 v Trebčah: Primorec - S. Andrea; 11.15 na Opčinah, Ul. Carsia: Roianese - Kras; 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Vesna; 13.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju : S. Vito - Breg. ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Killjoy - Sloga; 9.30 v Štandrežu: Olympia Bertolirii - Bancudine CUS. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 na Proseku : Kontovel Electronic Shop - Cortina Sport A; 9.00 v Štandrežu: Soča - Dom Agorest. UNDER 15 ŽENSKE 10.30 v Ločniku: Lucinico - Olympia. KOŠARKA KADETI 10.30 v Dolini : Breg - Kontovel. DEČKI 9.15 na stadionu »1. maj»: Bor -Ricreatori. PROPAGANDA 11.30 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Li-bertas - Bor. SNEŽNE RAZMERE Forni di Sopra 60 - 140 cm, Rava-scletto 50 - 210, Nevejsko sedlo 120 -245, Trbiž 70 - 120, Piancavallo 100 - 200, Claut 40 - 50, Matajur 40 - 100, Sauris 60 - 85, Sedlo Chianzutan 60 -80, Ampezzo 40 - 80, Mariborsko Pohorje 80, Rogla 140, Golte 80 - 100, Velika planina 120, Krvavec 110, Kranjska gora 60 - 80, Pokljuka 110, Vogel 220, Kobla 65 - 135, Kanin 150 -230, Cerkno 70, Zatmik 70 - 80, Kalič 50, Črni vrh 80, Lokve 40 - 50. ITALCOPY ZASTOPNIK REGISTER-BLAGAJN OMRON sistem 3M H0M0L0GIRAN0 M. D. 343655 dne 7. 9. 1983 register-blagajne, tiskalnik za davčna potrdila in fakture, hotelski računi TRST - Ul. Milano 11 Telefon 61993 Naročnina: Mesečna 10000 lir - celoletna 120 000 lir. V SFRJ številka 15,00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180,00, letno 1 800.00 din. za organizacije m podjetja mesečno 250,00, letno 2 500,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 39 000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se noro čaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ZTT lEìrfl! ^Ian i,all'anske in tiskaj Trst IN|3jJ *veze časopisnih ' 1 laloZmkov FIEG 29. januarja 1984 Nova skrivnostna usoda V LR KITAJSKI Ubili fotografa italijanske tovorne ladje Motorna ladja »103« še dva dni ne daje nobenih signalov RIM — Potem ko se še ni poleglo presenečenje nad skrivnostnim izginotjem ladje »Tito Campanella«, se je včeraj sprožil nov alarm, še ena italijanska tovorna ladja je prekinila vsakršno radijsko zvezo in o njej ni več ne duha ne sluha. Gre za motorno ladjo »103« sardinske družbe »Somatra« z enajstimi člani posadke in nosilnostjo tisoč 597 ton. Sami odgovorni pri sardinski družbi so obvestili ministrstvo za trgovinsko mornarico, da so že dva dni prekinjene vse zveze z ladjo »103«. Zaskrbljenost je toliko večja, ker je poveljnik ladje Alfredo Dinelli imel navado redno klicati svojo mater v Viareggio, ki je hudo troiana. Ladja je 25. t.m. odplula iz pristanišča v Seltzu s tovorom tisoč 200 ton lesa in bila je namenjena v Casablanco v Maroko, kamor bi morala pripluli danes. Še so upanja, da se ni posadki in ladji pripetilo najhujše, kajti mornarji motorne ladje »Alessandro Volta« naj bi včeraj okrog 10. ure zaznali radijske valove »103«, a takoj zatem se je kontakt prekinil. Vsa zadeva je dokaj skrivnostna, kajti ladja »103« je sodobno opremljena in s tremi radijskimi oddajniki, dograjena pa je bila pred devetimi leti. Minister Carta je ob tem novem izginotju takoj prispel v Cagliari, kjer koordinira akcijo. Zaenkrat preletavata morje pri Gibraltaru dve letali in upajo, da bo ladja res priplula do ožine. Drugače pa... zaradi porno-slik PEKING — Med tisoči oseb, ki so jih v zadnjih mesecih usmrtili na Kitajskem zaradi ropov in umorov, je tudi neki iznajdljivi fotograf iz Šan-gaja, ki je fotografiral gole ženske. Ren Fuxin je namreč odkril v Šan-gaju, da obstoja »trgovina s fotogra fijami ženskih aktov« in v štirih letih je prepričal na desetine deklet, da se mu nastavijo pred kamero. Z nekaterimi je imel tudi lepe spolne avanture, druge pa je prisilil, da se mu vdajo. Fotografa so obsodili na smrt v četrtek na neki javni sodniški razpravi in ga usmrtili s strelom pištole v tilnik. Odkar se je na Kitajskem začel boj proti kriminalu, so od lanskoletne jeseni ustrelili okrog 10 tisoč ljudi. Po nekaterih neuradnih virih pa naj bi ta številka do konca letošnjega leta narasla na kar 50 tisoč. Nacistični dokumenti v Kanadi MOOSE JAW (Kanada) — Na podstrešju neke hiše v Moose Jaw v Kanadi so našli sveženj tajnih nacističnih dokumentov. Kot kaže je na številnih dokumentih podpis Adolfa Hitlerja, druge pa so siglirali Barman, Himmler in drugi nacistični veljaki. Gradivo so našli v stanovanju Freda Schiessera, 80 letnega možaka, ki je umrl pred nekaj dnevi in ki je bil med vojno baje član britanske obveščevalne službe. Schiesserova vdova je novinarjem pojasnila, da je bil njen mož zbiratelj takega gradiva, ni pa vedela povedati, kako je do dokumentov prišel. Gradivo preučujejo sedaj izvedenci, da bi ugotovili avtentičnost. ZRN: zdravniki zdravili mrtve BONN — Nekateri nemški zdravniki so prav v zad njih časih dali svojo interpretacijo Gogoljevih Mrtvih duš. V Dortmundu so na primer odkrili, da je 70 zdravnikov ohranjalo na svojih seznamih imena že zdavnaj mrtvih pacientov, da bi zanje dobivali honorarje za »zdravljenje in preglede«. Kaže, da odkriti primeri so le vršiček iceberga, kljub temu pa nemške skrbstvene ustanova ne poznajo krize, ki je zajela podobne inštitucije drugih evropskih držav. Prav pred kratkim so na primer nekatere bolniške blagajne začele razmišljati o tem, da bi znižale prispevke svojih zavarovancev, češ da so previsoki glede na potrebe blagajne. TRŽIČ — UL 1. MAJA 67-1 — TEL 0481/44314 _____________________________________________ ROTANO hišna oprema iz ločja, vrbovine, slame, manjši predmeti iz ebenovine Neuspeh perujske mornarice v porečju Amazonke S puščicami pregnali bojne čolne LIMA — »Kljub temu da smo poslali vodiče in prevajalce, da pomirijo in prepričajo domorodce, da nas pustijo mimo, je prvi val strupenih puščic zasul naše čolne. Da bi jih preplašili, smo odprli ogenj iz vsega razpoložlji vega orožja. Streljali smo v zrak in izkoristili mali metež, da smo se u-maknili.« Kapetan bojnega čolna Lazzaro De Perreira je tako opravičil neuspeh perujskih izvidniških čolnov, da bi se po porečju Amazonke prebili do izliva reke Cashmajali. »Nismo imeli pooblastila, da uporabimo orožje in če se ne bi umaknili, bi ga morali uporabiti proti domorodcem,« je kapetan zapisal v poročilu za generalštab perujske vojne mornarice. Do sedaj še nihče nima pravih in zanesljivih podatkov o življenju v po- rečju Amazonke. V «perujskem delu, ki je znatno manjši od brazilskega, živi kakih 30 plemen, vseh indijancev pa je tu približno 500 tisoč. Oblastem so te podatke posredovali »kolonizatorji«, ki jih perujska vlada vsako leto pošilja na to območje, da bi naselila »zeleno puščavo«. Oblasti v Limi skušajo doseči dvojni cilj: s koloni upa jo povečati poljedelske pridelke in si zagotoviti nadzorstvo nad temi redko naseljenimi kraji. Kolonizacijski načrti pa kot kaže propadajo, ker so vezani z ogromnimi finančnimi izdatki, saj bi bilo treba zgraditi na novo vse prometne infra strukture. Vlada v Limi se je zato odločila, da skuša izkoristiti vodne poti, upoštevajoč domnevo, da so vse reke porečja. Amazonke med seboj povezane. Prav zato so z juga države poslali dva izvidniška čolna po reki Cashmajali do izliva v reko Ucayald, od koder jima je nasproti plula bojna ladja perujske mornarice. Do srečanja pa ni prišlo, saj so indijanci preprečili iz-vidniškima čolnoma, da bi lahko nadaljevala pot po reki. Vlada v Limi lahko torej upošteva le satelitske posnetke pri ugotavljanju plovnosti rek porečja Amazonke. Posnetki so kot kaže spodbudni, večina rek je plovnih, le da ob njihovih bregovih žive belemu kolonizatorju sovražni indijanci. Iz dosedanjih brazilskih izkušenj pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali bo tudi perujska vlada dopustila, ali celo podpirala genocid do indijancev v imenu belega napredka in vsemogočnega profita. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella «-■> rTORE3 OČE ZDA3 VE ZA NA3I .NO RAZMER3E... CARRAMBA ! N3EN ■STARI ME NE MARA KER .SEM UBOG,..) DA. IN STROGO Ml 3E PREPOVEDAL SESTA1AN3E š TE 803... VSEÉN0 SEM PRlS-LA... , NAMESTO ODGOVORA 3E ROSITA 083ELA TOAQUINA... Pf/ IN KAS Sl ODLO rA ČILA Tl« ME ZA-SV PUSTIŠ..« 1947 MEHCF6 $L(A,<>a Takojšn jo doba ivi URADNI DOBAVITELJ KULTURNEGA DOMA V GORICI TRST Ul. dei Bonomo 5-A (vogal Dreher) Telefon 569285 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE eo vam na razpolago v degustatili na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah KDOR KUPI REGISTER - BLAGAJNO S W E D A JE IZPOLNIL VSE POGOJE homologirana dne 23. 6. 83 št. 343149 □gSweda Litton Italia POMENI REG1STER-BLAGAJNO ...KER 2E 40 LET PROIZVAJA EDINOLE REGISTER-BLAGAJNE OP R.E.A.N: Ekskluzivni zastopnik TRST - Ul. Campo Marzio 6,- Tel.: (040) 733401 TRŽIČ - Ul. Matteotti 4 Tel.: (0481) 75050