J s s : s S is r< < Is s Is ' . I i R s > ; i S S j s Srečno v novo leto! Ob vsakem prehodu v novo teto si želimo, da bi bilo srečno in uspešno. Storimo tako torej tudi tokrat! Sleherni med nami živi zase, v svojem domu, družini pa tudi na delovnem mestu, v delovni organizaciji, kjer je delček velikega kolektiva. Naše želje ob novem letu zajemajo zato vse to, vse kar si sami želimo. V delovni organizaciji, kot je naša, je poleg visoke proizvodnje, tehnološkega napredka in vestnega poslovanja še posebej Potrebno vzajemno tovarištvo, občutek, da vsi pripadamo močnemu združenemu podjetju. ki ima vrsto odgovornosti v naši splošni socialistični skupnosti. Zato je potrebna vselej nova •n nova vnema pri izpolnjevanju nalog, pri uresničevanju načrtov. Zavedati se moramo, da smo dejansko najpomembnejša industrija te vrste v Jugoslaviji in da ne smemo razočarati. Vsak med nami je soustvarjalec nove, boljše prihodnosti vseh jugoslovanskih delovnih ljudi. Naše želje ob novem letu zato ne posegajo samo med nas same, ampak se razprostirajo po vsej naši domCVini; da bi bila Pot naše skupne socialistične Jugoslavije v letu 1978 še svetlejša in še učinkovitejša, kot v minulem letu! Živimo torej v obdobju velikih prelomov in sprememb v svetu. Marsikaj se ruši, drugo na novo raste. Jugoslavija je v kro9U neuvrščenih dežel branik neodvisnosti in razvoja. Tudi na beograjski konferenci o sodelovanju med enakopravnimi s deželami smo ne samo gosti- ^ telji, marveč eni izmed glavnih Pobudnikov tega sožitja. Naše žeije za novo leto zato kličejo , tudi po nadaljnjem utrjevanju miru in svobode v svetu! Vsak dan se srečujemo na £ delovnih mestih. Za nekaj dni se bomo zdaj razšli in odšli na novoletni praznični dopust. ? Želimo, da bi ga vsi preživeli s čim bolj veselo in zadovoljno, < zato, da bi se po praznikih, v novem letu 1978 spet sešli Polni moči in z novim poletom poprijeli za delo. Mara Ovsenik Tako kot bi se radi pred novim letom pogovarjali s slehernim delavcem naše delovne organizacije, da bi si vzajemno odkrili dobro in slabo v preteklem letu, smo se seveda obrnili tudi na generalnega direktorja ZP Iskra tovariša Jožeta Hujsa, ki ni samo vodilni član v naši veliki skupnosti, ampak v marsičem morda tudi tisti, v katerem se stikajo problemi in tegobe vseh naših delovnih ljudi. V pogovoru, ki se mu je ljubeznivo odzval, smo zato načeli hkrati pogled naprej in pogled nazaj in kot je pri odgovorih skušal biti čimbolj odkrit in iskren, tako bo podoben verjetno odmev, saj gre za našo skupno bilanco minulega leta. Generalni direktor Združenega podjetja Iskra Jože Hujs je po svojem govoru vzidal temeljni kamen za našo novo tovarno - Center sistemov za avtomatizacijo, s čimer teko na Stegnah gradnje kar štirih novih tovarniških objektov. Referendum bo pozneje V S kakšnimi občutki zaključujete zadnji ktog letošnjega leta, osebno in še posebej glede na uspehe in neuspehe Iskre v minulem letu? V poslovnem pogledu bi lahko rekli, vsaj pričakujemo, da bomo leto > 1977 zaključili dokaj uspešno, saj drugače indeksov kot so rast proizvodnje za 23 % in rast izvoza za 33 % nad lanskoletno, skoraj ni mogoče imenovati. Vendar pa, če bi rekel, da sem s tem intimno že pripravljen z zadovoljstvom oceniti leto 1977, ne bi bil odkrit. Na tako industrijsko rast smo v Iskri na neki način že vrsto preteklih let bili navajeni. Mnogo bolj pomembno se mi zdi, oceniti, ali smo te rezultate dosegli s kvalitetno drugačnimi sredstvi kot doslej. Tu pa tudi moj odgovor ne more biti povsem zadovoljiv. Preobširno bi se bilo spuščati v celotno analizo situacije, zato naj ocenim samo najbolj markantne elemente, ki nam še vedno dajo misliti. To šu predvsem: nezadostna in povsem prep o časna investicijska aktivnost, ki v končni konsekvenci pomeni tudi prepočasno osvajanje novih programov začrtanih v srednjeročnem planu, pa tudi prepočasno inoviranje obstoječih programov. Rekel sem prepočasno: enako krivično bi bilo, če bi rekel, da na tem področju nismo storili nič. Priznati pa moram, da bi se verjetno zelo težko odločil, da bi kadarkoli rekel, da bi bili na teh področjih zadostno učinkoviti ali hitri. Vsekakor: te in še nekaj drugih ključnih pozicij iz srednjeročnih programov so tiste, ki jim bomo morali še naprej posvečati vso svojo pozornost. In kar se mene tiče — mislim, da me cilji, ki smo si jil^ zastavili v Iskri in spoznanje o pomembnosti in vrednosti teh ciljev, bolj kot kdajkoli vežejo na Iskro. Ali menite, da je Iskra v tem letu dosegla in ustvarila to, kar • Precej razgreto ozračje sejne dvorane Iskrine poslovne stavbe v Ljubljani je povzročil predlog republiških forumov, da se referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra prestavi na začetek februarja. Na razširjeni seji sekretariata sveta naj bi in kar bi glede na svoje sposob- * ZK Z P Iskra in 10 KOOOS sindrkata, nosti lahko? Ali so jo razni instru- * ki je bila v torek, 20.12., sta bili samo menti, od nje neodvisni, v terd podpirali, ali zavirali? Ob začetku leta smo ugotavljali, da je leto 1977 na neki način ključno leto v našem srednjeročnem programu. Da je to leto, v katerem bomo stvari morali premakniti iz mrtve točke, če si hočemo ustvariti položaj, ki bi dajal realne izglede za uspešne zaključne borbe za srednjeročni plan. Mislim, da smo sicer dosegli manj, kot bi lahko, vendar pa še vedno toliko, da smo še vedno znotraj meja položaja, ki sem ga prej omenjal. Kje so (Nadaljevanje na 2. strani) dve točki dnevnega reda: pregled poteka samoupravnega sporazumevanja v ZP Iskra in sprejemanje samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ter razno. Teža je bila seveda na prvi točki dnevnega reda, saj je šlo za kočljivo poglavje odlaganja podpisovanja, ah bolje rečeno prekinitev akcije sprejemanja samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD v celi Iskri. Predsednik 10 KOOOS Jože Čebela je v uvodnem referatu najprej prikazal celotni samoupravni proces dogovarjanja in razprave za sprejemanje omenje- Z zasedanja političnega aktiva. Temeljni kamen za objekt Centra sistemov za avtomatizacijo TOZD Inženiringi Drago Podlogar govori na proslavi v kino dvorani Ljubljana, 26. decembra 1977. — Na Iskrinem kompleksu na Stegnah je danes dopoldne ob kratki slavnosti generalni direktor SOZD Iskra Jože Hujs vzidal temeljni kamen za nov objekt — za Center sistemov za avtomatizacijo temeljne organizacije združenega dela Inženiringi v DO Avtomatika. Slavnosti so prisostvovali številni člani tega delovnega kolektiva in gost je iz Iskre, prav tako pa tudi predsednik izvršnega sveta MS Ljubljana Albin Vengust. Slavnost ob polaganju temeljnega kamna je začel predsednik delavskega sveta TOZD Inženiringi Siavko Močnik. V svojih izvajanjih je izrazil veliko zadovoljstvo delovnega kolektiva, da je slednjič le prišlo do tako dolgo in težko pričakovanega začetka gradnje objekta, v katerem bo inženiring dejavnost še hitreje zaživela, čeprav se tudi v dosedanjem obdobju lahko pohvali z bogatimi rezultati pa najsi so se in se še otepajo z neustreznimi delovnimi prostori in lokacijsko razvitostjo. Na vzidanem temeljnem kamnu bo v prihodnjem letu zrasla sedemnadstropna stavba s površino 10.000 kvadratnih metrov, v kateri bo v bližnji prihodnosti zaposlenih okrog 500 Tudi generalni direktor SOZD Iskra Jože Hujs je pred vzidava temeljnega kamna za novo tovarno povedal nekaj vzpodbudnih besed fflllil Predsednik DS TOZD Inženiringi med govorom. (Nadaljevanje na 2. strani) nega sporazuma. Citiral je kronološki pregled zgolj najpomembnejših sej organov družbeno-poUtičnih organizacij SOZD Iskra v zvezi z izvajanjem zakona o združenem delu, ki jih je od decembra 1976, ko je bil seminar sindikalnih in mladinskih predsednikov TOZD ZP Iskra s sodelovanjem Romana Albrehta, pa do decembra letošnjega leta, natanko 28. Celotni potek tega procesa je bil prikazan nedvoumno in brez dlake na jeziku. Člani sveta ZK in IO KOOOS so se brez izjeme strinjali, da je bil celotni potek dogovarjanj izpeljan skorajda brez napake in spodrsljajev. Celotni potek je bil izredno demokratičen, predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs pa je izjavil, da „Tako obširnih razprav in tako detajlnih do- go valjanj v hsiai 3* ni bilo- V 7.aČetfli fazi sprejemanja sporazuma prisotnost delegatov morda res ni bila najboljša, zato pa se lahko pohvalimo, da so se v končni fazi delegati udeleževah vseh sestankov in zborov brez izjem. Prav zato je bila skupščina mnenja, da je osnutek zrel za referendum. Ptepričan sem, da podobnega kresanja mnenj v zgodovini Iskre še ni bilo.“ V nadaljnji razpravi so delegati, prisotni na omenjeni seji, pretehtah vse možnosti, da bi do odločitve republiških forumov, (ki so z argumentom velikega pomena referenduma oziroma sporazuma v slovenskem prostoru), odkrih vzroke za prelaganje znotraj Iskre. Toda že iz same zgodovine sporazumevanja na tem po-dro^u je izvirala ugotovitev, da če še enkrat poudarimo — napake na naši strani gotovo ni bilo. V zaključku so se delegati odločih, da v skladu z željo repubUških organov, preložijo referendum na začetek februarja. Vendar pa so hkrati iztekli enotno kritično oceno dela repubUških forumov, ki nedvomno niso v zadostni meri spremljali celotni samoupravni proces v Iskri. Težave zaradi odložitve podpisa in izvedbe referenduma so brez dvema po vseh delovnih organizacijah znotraj Iskre. Na sestanku so sklenili, da se vse ostale interne samoupravne .akte brez zamud »pelje naprej11 do podpisa. Interes širše družbene skupnosti, ki ga želja repubUških forumov nedvomno izraža, pa zahteva, da se referendum odloži Delegati so ugoto-viU, da takšna preložitev ni v nasprotju z zakonom ter da ni mogoče pričakovati kakršnihkoH sankcij -dejstvo pa je, da bo preložitev pomenila tudi stroške. Pod točko razno SO delegati potrdi-U sodelovanje pri iskanju možnih kandidatov za prvomajske nagrade dela, imenovati pa so tudi delegate v svete fakultet preko Gospodarske zbornice Slovenije in neposredno. Obenem so sprejeti predlog IO KOOOS, da na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata, ki se bodo v kratkem pričeti, izvolijo izvršilne organe kot delegacije za višje organe. Stane Fleischman Cenjene bralce obveščamo, da bo zaradi novoletnih praznikov naslednja številka Iskre izšla 14. januarja. Novoletni pogovor z Jožetom (Nadaljevanje s 1. strani) razlogi za to, da v celoti nismo uspevali? — Nedvomno najprej v nas samih, v naši notranji organiziranosti, v naši premajhni sposobnosti spoznavanja vrednot ciljev plana in v naši prešibki odločenosti, da ta plan tudi izvedemo. Seveda pa tudi okoliščine izven nas na poslovnem področju v letu 1977 niso bile posebej vzpodbudne. Precejšnja zaposlenost in preoku-piranost z urejanjem institucionalnih okvirov z uvajanjem novih zakonov, to je tistih okvirov, ki za tekoče leto ne predstavljajo direktno produktivno porabljenega časa (seveda pa upravičeno lahko pričakujemo, da to pomeni produktivno porabo za naslednje obdobje) je seveda tudi vplivala na ‘dosežene uspehe. Kako je bilo z raznimi spremembami v poslovanju, tako tehničnem kot upravnem? Ali smo vodili vse leto dovolj jasno in ravno politiko delovne organizacije? Ali so bili vsi sestavni deli našega ZP dovolj avtonomni, in hkrati, ali je bila dosežena zadostna skupna povezava vseh v eno celoto. V letu 1977 smo svojo aktivnost iz poslovodnega kroga ZP posvetili predvsem dvem smerem: temu, da smo v kar največji možni meri poskušali doseči aktivnost vseh dejavnikov pri dojemanju ciljev srednjeročnega plana in na osnovi tega na konkretnem izvajanju posamezne ključne naloge tega srednjeročnega plana. Ta naša aktivnost naj bi omogočila uspešen zaključek leta, o čemer smo že govorili in v čemer smo v določeni meri tudi uspeli. Naš drugi del aktivnosti pa je usmerjen v institucionalno konstituiranje ZP na osnovi določil novih zakonov. V široki razpravi smo ponovno proučili vse dobre in slabe strani naših dosedanjih sporazumov, in se odločili in dogovorili o tem, kaj moramo v njih spremeniti pač glede na dosedanje izkušnje in v čem jih moramo uskladiti na osnovi določil ZZD. Bistveni sestavni del te aktivnosti se je nanašal na iskanje rešitev za implementacijo dohodkovnih odnosov in ponovno oceno potrebe posameznih skupnih dejavnosti tako iz njihovega kvantitativnega kot tudi iz kvalitativnega vidika, — torej potreb, obsega in načina organiziranosti teh dejavnosti. Vse razprave v preteklem letu so nedvomno pokazale, da so spoznanja o potrebi urejanja določenih stvari skupaj in na način, ki vključuje tudi širša spoznanja, ne pa le gledanja lastnih ozkih interesov, danes globlja, kot so bila kadarkoli doslej. Ali bomo uspeli s prvim januarjem vsaj v osnovah preiti tudi obračunsko na vrednotenje dela v smislu ZZD? V letu 1977 smo ob razpravah o novih dokumentih institucionalno pa Hujšem tudi drugače zadosti jasno zaznali konture funkcioniranja delegatskega sistema v samoupravnem mehanizmu. Mislim, da se je spoznanje o razlikah med prejšnjimi in delegatskimi samoupravnimi organi že v celoti uveljavilo, kar je pomagalo pri odpravi nekaterih otroških bolezni pri uvajanju delegatskega sistema in tudi spoznanje o vrednotah in pozitivnih lastnostih tega sistema. Glede akcije za uvedbo delitve OD po rezultatih dela na osnovi ZZD v celoti ne moremo biti zadovoljni. Mislim, da smo v večini primerov omejili zadevo tako, da smo v večini primerov našli samo začasne izhode iz zagate, v katero nas je spravil zakonski rok. Zato bo, po mojem mnenju, še vse leto 1978 moralo biti posvečeno iskanju kvalitativnih rešitev na tem področju. Mnogi govorijo o svojem deležu pri proizvodnji za krepitev naše ljudske obrambe. Iskra veliko dela na tem, pa se vendar o tem malo govori. Bi vsaj vi kaj več povedali o tem? Tehnični in tehnološki napredek v moderni elektroniki je v svetu in tudi pri nas neposredno povezan z zahtevami in potrebami oboroženih sil vsake države. V Iskri je že od nekdaj jasno, da si brez sodelovanja z armijo in brez delovanja na področju potreb zanjo, lastnega razvoja v smeri profesionalne elektronike ne moremo niti predstavljati. Zato je logična težnja, da se poskušamo v čimvečji možni meri in po najboljših sposobnostih vključevati v delo za JLA. Ti posli že davno nimajo za Iskro samo strateškega pomena, ampak predstavljajo tudi že dokaj vitalen del njene obstoječe produkcije. V okviru tega spoznanja se nam je že nekajkrat zgodilo, da smo precenili svoje zmožnosti in sposobnosti (predvsem časovno in nestrokovno!) Leto 1977 lahko tudi v tem pogledu imenujemo kot leto, v katerem smo naredili nekaj bistvenih prčmikov v spoznanju o potrebah organiziranosti naše tovrstne dejavnosti. Upam, da bodo rezultati prihodnjih let neizpodbitno dokazali pravilnost naših odločitev na tem področju. Kako smo letos na splošno v Iskri lahko zadovoljni z izvozom? Izvozna dejavnost je vedno bila, v tem srednjeročnem obdobju pa še posebej je, ključna točka celotne naše poslovne politike. Verjetno bi bilo že dolgočasno ponavljati Vse eiemente, ki naj bi podprli tako trditev. Zato ostajamo pri tem, da je izvoz ena od redkih postavk srednjeročnega plana republike, za katerega smo s podpisom tega dokumenta prevzeli zelo konkretno obvezo, ki se ji reče 500 milijonov dolarjev izvoza v petih letih. Dosedanji rezultati pri izpolnjevanju te obveznosti - vsaj kar se tiče naše ČLOVEK, ZNANJE, TEHNIKA, PRODUKTIVNOST Sredstva javnega obveščanja Posebno raven bi predstavljala enotna akcija sredstev javnega obveščanja, ki bi nastala na podlagi dogovora med uredništvi in temeljnimi organizacijami združenega dela ter delovnimi organizacijami, ki delajo na tem področju. Sredstva javnega obveščanja bi sestavila skupni program, ki bi ga potem vsak medij zase uresničeval do konca akcije. Akcija bi se začela 1. oktobra 1977 in končala z XI. kongresom ZK Jugoslavije. Akcija bi bila torej vsestransko vključena v priprave na osmi kongres ZK Slovenije in enajsti kongres ZK Jugoslavije. Akcijo bi združeval na republiški ravni republiški odbor, ki bi ga imenoval izvršni komite predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Odbor bi imel šest delovnih skupin, za vsako raven po eno, vanj pa bi prišli predstavniki vseh struktur, ki jih zajema akcija. Akcijo na ravni občine bi vodil občinski odbor, imel pa bi toliko delovnih skupin, kolikor bo imel ravni. Akcijo v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega delu pa bi Vodii ustrezni odbor. Da bi lahko rezultate akcije kar najbolj točno merih, je akcija zamišljena kot proces, katerega namen je, da v času ko teče, doseže naslednje trajne rezultate: 1. povečanje produktivnosti dela v skladu s petletnim razvojnim načrtom in v skladu z resolucijo o razvoju gospodarstva, 2. občutno povečanje števila razvojnih programov v gospodarstvu in negospodarstvu. 3. občutno povečanje izvoza. 4. sprejetje družbenega dogovora o nagrajevanju po delu, ki bo kar najbolje upošteval rezultate dela. Vsaka temeljna organizacija združenega dela, delovna organizacija, sestavljena organizacija združenega dela in drugi bi kriti vsak svoje stroške, ki pa ne smejo biti pretirani, ampak predvsem funkcionalni. Stroške časnika in temeljne organizacije združenega dela Komunist bi kriti tudi iz prihodkov, ki bi nastali: - s prodajo značk na to temo, - z izrednimi številkami Reflektorja, posvečenimi tej akciji. sposobnosti prodaje — so vzpodbudni, saj bi že v letošnjem letu po zaključenih poslih verjetno lahko dosegli magično številko 100 milijonov dolarjev izvoza. Manj vzpodbudni pa so ti rezultati glede naše sposobnosti za izvršitve sklenjenih poslov, saj se nam neprestano zatika, tako v proizvodnji sami, se pravi po količini, kot tudi včasih dokaj resno — pri kvaliteti, vendar pa smo kljub temu z rezultati leta 1977 lahko še kar zadovoljni. Kako ste gledali na Iskro, ko ste bili na svojih popotovanjih v svetu, denimo v SZ, ZDA ali kje v Z ahodni Evropi? Ste bili intimno v sebi ponosni, da predstavljate Iskro, ali ste se na tihem nanjo jezili, ker vam povzroča razloge za očitke? Kot sem že nekajkrat povedal, — nikdar pa ni preveč to ponoviti — je dejstvo, da največkrat prav zunaj naletimo na večje spoštovanje in upoštevanje Iskrinih kvalitet, tako v tehnološkem kot v poslovnem pomenu, kot doma. Dejstvo, da o Iskri poslovni partnerji skoraj vedno govorijo s spoštovanjem — tak odnos je seveda nujno povezan s Slovenijo in Jugoslavijo — daje človeku vedno občutek ponosa in verjemite, to tistemu, ki ima možnost priti do teh spoznanj, mnogokrat pomeni več, kot kakršnakoli materialna stimulacija. Tudi moj zadnji obisk v SZ — v Moskvi, ko sem spremljal slovensko delegacijo, je tak občutek potrdil. Iskra je v SZ dobila priznanje kot soliden partner, tako glede rokov dobave, kot tudi glede kvalitete izdelkov. Naša uveljavitev na tem področju — za nas izredno pomembnega trga — je dejstvo, ki ga bomo morali v bodoče nenehno potrjevati. Kako gledate na svoje delo v minulem letu? Ali vam je za to ali ono, kar ste storili žal, ali bi se, če bi se odločali znova, odločili drugače? Naj začnem pri koncu vprašanja. V moji naravi je, da nerad gledam nazaj in ocenjujem to, kar sem storil, oz. razmišljam o tem ali mi je za to žal ali ne. S preteklostjo sem se pripravljen ukvarjati samo toliko, kolikor je ta lahko vir napotkov in izkušenj, ki jih uporabljam za bodočnost. Zato načeloma ne bi nikdar storil nič drugače kot sem tli pa se drugače odločil v . vseh vidikih delovanja in akcije. )t Nedvomno pa bom, kot vsi de lamo, uporabil izkušnje iz preteklostj v bodočnosti.. Ena od teh je ne dvomno ta, da imamo tu, na vrhu ZP sn predvsem pa tudi jaz sam, odločne ^ premalo direktnega stika s TOZD in J dr delavci v njih. Nekaj takih stikov i . letu 1977 je pokazalo, da bi se lahke os izognili marsikateremu nesporazumu če bi posvetili več časa takim direkt nim stikom. Seveda to v vsakodnev nj| nem tempu dela ni enako lahko storit kot zaključiti — vendar bo vsekakoi potrebno v naslednjem letu najt možnost, tudi za to. In morda še kakšna novoletni h;, misel? jjj Naj izrabim to priložnost za to, di ja[ zaželim vsem Iskrašem in njihovirr ^ svojcem v novem letu 1978 mnoge ^ zdravja in zadovoljstva, da bi s skupni ng mi napori tudi v tem letu zagotovil sm nadaljnji razvoj naše Iskre in s teir ^ tudi zagotovili bodočnost nas vseh ^ delavcev te Iskre, ki je otrok naše re Ur( volucije, naše nove Jugoslavije. de POGOVOR S PREDSEDNIKOM 10 KOOOS ISKRE JOŽETOM ČEBELO $ »ANGAŽIRANO!« S Ob zaključku leta smo se pogovarjali s predsednikom IO KOOOS Iskre Jožetom Čebelo ter mu postavili nekaj vprašanj o delu sindikata v preteklem letu. Leto 1977 je v celoti potekalo v vzdušju sprejemanja samoupravnih sporazumov, še posebej ..centralnega" o združevanju v SOZD Iskra, ki pa zaradi objektivnih okoliščin edini še ni podpisan. Dejstvo pa je, da to ni bila edina naloga, ki jo je sindikat v preteklem letu opravil, ni bila edina dolžnost. * °.r! V preteklem letu ste se me ti, drugim ukvarjali tudi s problematik nis osebnih dohodkov ter pričeli z akciji za poenotenje kriterijev in meril z ma vrednotenje osnov izplačila ... ma ..Skladno s programom delovanja ort sindikalni organiziranosti v Iskri sm del na osnovi spoznanj, da je izplačili ne: osebnih dohodkov za delavce ‘ prt enakim obsegom nalog ter opravil if me približno enakimi pogoji dela zelo raz lično, v nekaterih primerih je razmerji del tudi 1:3. Zato smo pričeli z akcije usj enotnih kriterijev in meril za vredno tenie osnov izplačila. Kljub široko za mc (Nadaljevanje na 3. strani na _____________________________________POI ne Temeljni kamen za objekt Centra sistemov za avtomatizacijo v I sta pre cio no| (Nadaljevanje s 1. strani) delavcev, inženirjev, tehnikov in drugih strokovnjakov, ki bodo s svojo prizadevnostjo do leta 1980 povečati celoten prihodek TOZD Inženiringi z letošnjih 500 na 1.000 mitijcncv V letu 1980. Za predsednikom delavskega sveta TOZD Inženiringi je spregovoril še generalni direktor SOZD Iskra Jože Hujs, ki je v svojih izvajanjih zlasti poudaril pomembnost razvoja sistemov v Iskri, kar je pomembno za njen nadaljnji procvit. Prav sistemi za avtomatizacijo predstavljajo tudi osrednjo nalogo Iskre v srednjeročnem načrtu razvoja in gradnja novega objekta Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah pomeni trdno osnovo za njihovo nadaljnjo rast. Seveda bodo poleg vlaganj v novi objekt potrebna tudi vlaganja v strokovni kader, da bomo kos tako zahtevnim nalogam. Po slavnostni vzidavi temeljnega kamna za novi objekt na Stegnah so se delavci TOZD Inženiringi in gostje preseliti v kinodvorano Union, kjer je sledila proslava. Pozdravni nagovor je imel direktor TOZD Inženiringi Drago Podlogar. V kulturnem programu so nastopiti Slovenski oktet, basist ljubljanske opere Ladko Korošec ter z recitacijami igralca Štefka Drolčeva in Janez Rohaček. Med proslavo, ki je sledUa slavnostni vzidavi temeljnega kamna za novo tovarn na Stegnah. kolektiva podeliti priznanja v zah’ za njihov dosedanji delež pri r; inženiring dejavnosti. Ob tej priložnosti so jubilantom dela in najbolj prizadevnim članom Jubilantom dela in najbolj prizadevnim sodelavcem so podelili priznanja. Priznanja so prejeti: za 204etn< delo: > Janez Petkovšek, Milk Šušteršič in Jože Šober; za 1 (Metni birc delo: Metod Benedik, Katarina Ka še s ničnik, Breda Katona, Stanka Langei pjsr walter in Marko Frankovič. Za uspešno delo in prizadevanje j' DS podelil priznanja in spominsk jv.® darila naslednjim sodelavcem: Viktor BedenkL Zdravko Čapelj ^ Vida Dobravec, Vlado Flerin, Igna Furman, Mirsad Hajrič, Ivan Iveta Marija Jan, Ratko Kamenar, Marjai Klopčavar, Branko Kolenc, Jane Se^ Kozjek, Martin Krivic, Matevž Kumef bj| Roman Lavriša, Vladimir Močni! ske Rajko Noč, Natalija Rupreht, Karol na Sluga, Ernest Torkar, Tihomi opj Tubak, Ivo Vritzel, Francka Zida) Brc Anton Žagar, Kristina Žmavc. Za uspešno delo in prizadevanja n družbenopolitičnem področju so pri znanja prejeti: za delo v DOS: Igna Čeak, v OOZK: Stanka Culot i Mladen Justin, v OO ZSMS: Nazii ličina, v aktivu ZB: Slavko Munda, z delo v samoupravnih organih: Slavk Močnik, Itija Goršič. Me up< nae SVo in i val, Misel na novo tovarno in uspešen nadaljnji razvoj sistemov je med slavnostjo ogrevala goste m člane kolektiva na Stegnah. Po končani proslavi m podeliti priznanj pa je še sledilo skupno kosti' v hotelu Union. J. C ste dri sec »ANGAŽIRANO!« it rti šil v de ne (Nadaljevanje z 2. strani) ^ snovani akciji pa nismo povsem uspeli, . ker ni bilo enotne podpore ostalih m 2 družbenopolitičnih organizacij in hk' samouPravn'h organov ZP Iskra, n c osnutki aktov za širšo obravnavo pa ^ kljub zadolžitvam niso bili izdelani." e »Rdeča nit dela družbenopolitič-Z nih organizacij v preteklem letu je bila gotovo samoupravna organiziranost v 1 . Iskri. 10 KOOOS je poslal nekakšen 'a| vprašalnik?" „V okviru sindikalne aktivnosti je bila samoupravna organiziranost spre-J ieta kot prioritetna, žal pa je skrb po-sameznih vodstev sindikalnih organi- oot Zac^’ da 56 skuPai sPreJeti delovni načrt dejansko uresniči, marsikje ^ .. naletel na gluha ušesa. Dejstvo je, da v smo zaradi nedoslednosti spoštovanja sklepov na ravni ZP kar petkrat 56 menjali roke izvajanja programov za r uresničevanje zakona o združenem delu. —- Zaradi ocen uresničevanja samo- upravne zakonodaje v okviru Iskre skladno z zakonom o združenem delu smo lani organizirali dva seminarja za predstavnike sindikalnih in mladinskih organizacij. Zopet pa moram ugotovimo ti, da se sprejeta stališča v praksi še tik niso povsem uresničila. :cijf Iz odgovora na vprašalnik sledi, da I z marsikje niso ustvarjeni pogoji za normalno delovanje družbenopolitičnih ija organizacij, da delegatski sistem ne sm deluje, da je informiranje delavcev čili nezadostno itd. Jasno je, da zaradi teh i : problemov tudi rezultati dela ne I if morejo biti ustrezni." raz „Po vašem pripovedovanju bi se erji delo lahko ocenilo kot popolnoma ne-cij< uspešno? " ,n0 »S tako oceno se nikakor ne i za morem strinjati, čeprav priznam, da ani na prvi pogled tako izgleda. Beležimo ____ Pomembne rezultate družbenopolitične aktivnosti, kritika pa je bila namenjena le dejstvu, da nismo dosegli najširše družbenopolitične aktivnosti v slehernem okolju. Vzrok za tako stanje so objektivne okoliščine ter Preobremenjenost sindikalnih funkcionarjev in njihova prešibka družbenopolitična usposobljenost." ..Je to ocena preteklega leta, ali so 10 spoznanja enajstih let vašega dela v predsedstvu sindikata? " »Zgodovina se ponavlja, ostaja pa dejstvo, da so naša izvajanja in ocene marsikje celo preveč kritične in da to marsikdo tudi izrablja. Mnenje sem si ■zdelal ne šele lani, temveč v celotnem obdobju predsednikovanja. Malo je podjetij, še manj pa SOZD, ki bi se lahko po proizvodni rasti, načinu razvoja, dosežkih v tehnologiji ^ jtd., pohvalile s podobnimi rezultati, „ kot so naši." ^ Stopili smo v novo leto, ki bo slej k° prej pomenilo tudi revolucionarno obdobje. Sprejeli so že vrsto internih samoupravnih sporazumov, v kratkem 1 Pa se bomo na referendumih odločili 1 za sporazum SOZD... o združevanju v »Želim si, da bi se naše akcije v letu 1978 usmerile predvsem v nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, da bi odpravili podjetniške miselnosti ter uveljavili delavsko so- Pogovor z Milošem Pavlico Kadar obravnavamo naše notranje tovariške odnose, je treba biti vselej do kraja odkrit, neposreden. Verjetno je tudi zaradi tega naš pomenek z Milošem Pavlico, predsednikom časopisnega sveta, sekretaijem družbenopolitičnih organizacij, izzvenel tako. Tu in tam je izrekel tudi kako ostro oceno, ali besedo, toda z ostrimi, odkritimi ocenami je treba začeti; le tako bomo lahko naše skupne naloge bolje izpolnjevali in naše vzajemne vezi še bolj okrepili. V Jože Čebela. Udarnost. Vse to so velike želje, ki smo jih zapisali tudi v samoupravne sporazume z eno samo željo — da ustvarimo take medsebojne odnose, da bo v naši družbi, še posebej pa v Iskrini družini človek — človeku dejansko človek. Delavcem Iskre in njihovim svojcem želim čim boljši skupni in osebni standard ter veliko zadovoljstva v njihovih delovnih sredinah." Stane Fleischman Ali je bila samoupravljalska sila v preteklem letu v Iskri dovolj vidna na področju razpravljanja in odločanja? Ali nismo včasih v iskanju demokra-tizacije samoupravljanja zašli tudi v ponovno administrativno in strokovno birokracijo? „Jasno je, da je v preteklem letu bilo v Iskri toliko samoupravnega dela kot veijetno v zgodovini Iskre še ne. Seveda pa je z gotovostjo govoriti o tem, ali je samoupravljalska sila dovolj vidna, ali ne zelo težko, ker samo-upravljanje dejansko pomeni odloča-nje o vseh rečeh, ki se človeka tičejo v celotni družbi. To zahteva tudi popolno osveščenega človeka. Marksi- za posledico, da ljudje prepogosto stično gledano popolnosti tu veijetno govore deklarativno, kei ni, so pa vsekakor objektivne resnice napak boje biti konkretni, danega trenutka. delovnih kolektivih. Tu pa smo v veliki meri zaostali. Šele tako vrednotenje bi imelo za posledico, da bi prišlo bolj do izraza osebno angažiranje, kar je še vedno osnovno izhodišče. Tu bi predvsem vloga ZK morala biti bolj poudarjena. Sploh bi se o teh stvareh morali pogovarjati boy odkrito. Drugič pa bi opozoril na tole: konsistirali smo sistem, v katerem je težko dopustna napaka, predvsem politična. Zaradi nekega abstraktnega pristopa smo v imenu človeka sistem v bistvu onečlovečili. Za vsako napako takoj mora vsak na „mizo“. To pa ima posledico, ker se zaradi Če s tega vidika gledamo na to trditev, namreč z vidika množične in angažirane, vendar še ne popolnoma dobre samoupravljalske sile, smo lahko zadovoljni le delno. V objektivni stvarnosti se pojavljajo problemi, ki niso objektivni, ampak izvirajo iz nas samih, na katere pa lahko vplivamo šele na tej stopnji osveščenosti ljudi. Menim, da gre tu za temeljno stvar: za primemo moralno vrednotenje samoupravnih in političnih dejani v Takih pomanjkljivosti je še vrsta: od slabega informacijskega sistema pa do tega, da strokovne službe slabo delajo. Vendar se mi zdita prav oni dve, ki sem ju omenil prej, najbolj poudarjeni. Ker imamo željo po temeljitem samoupravnem delovanju, se velikokrat znajdemo v krizi iskanja popolnosti demokratičnega obravnavanja, ali pa zapadamo v prakso, kije v svojem bistvu popolno nasprotje od tega, kar iščemo. Mnogim bi zares ne škodilo, če bi prebrali Titov govor, ki Elektronska ATC za celjsko področje Velika dvorana zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, kjer že 129 let potekajo razne prireditve in koder je tudi njega dni cesar Franc Jožef sprejemal vdanostne izjave svojih kolonijalnih hlapcev^ je bila minuli teden prizorišče povsem drugačnega dogodka. Pod njeno streho se je namreč sestal delavski svet podjetja za PTT promet v Celju in po kratki razpravi potrdil sklep o modernizaciji celotne telefonske omrežne skupine 063, hkrati pa je bil priča svečanemu podpisu pogodbe za novo elektronsko glavno AT C med PTT Celje in našo Industrijo telekomunikacij. Celjska regija z omrežno skupino 063 obsega teritorij osmih občin. Čeprav povezuje skupino 36 raznih vrst telefonskih central ima zelo šibko telefonsko omrežje. Od približno 228 tisoč prebivalcev je le 11.649 telefonskih naročnikov, kar daje izredno skromno poprečje 5,2 telefona na 100 prebivalcev. Poprečje bi bilo sicer nekaj večje, če bi upoštevali še vse priključke zasebnih central, toda še vedno ne bo dosegalo ravni potrebne za tak industrijski in turistični potencial, ki ga ima celjska regija. Ker obstoječa glavna centrala z zmogljivostjo 795 medkrajevnih vodov in 435 vodov proti lokalni centrali Celje že zdavnaj več ne ustreza sodobni povezavi, tikrati pa je tudi ozko grlo za nemoten razvoj celotnega z zasedanja delavskega sveta podjetja za PTT Celje. omrežja, je celjska PTT sprejela dokaj obširen načrt za modernizacijo. Odločila se je za nov telekomunikacijski center, ki ga bodo postavili na severnem poboqu Golovca. Tod bodo zgradili štirietažno poslopje s skupno površino 3840 m2. Zgradba naj bi bila (Nadaljevanje na 4.strani) Miloš Pavlica. ga je imel v Splitu, mislim L 1950, ko jeobravnaval birokracijo. Kakšne težave imate kot predsednik komisije za spremljanje ZZD v skupnih službah? Položaj je dosti težaven. Sporazumi delovne skupnosti skupnih služb so v bistvu izvedbeni sporazumi Sporazuma v SOZD. K delu smo pristopili v komisiji šele, ko je bil sporazum vskla-jen. Delovna skupnost mora doživeti nekaj temeljitih sprememb, o katerih so se dogovorili podpisniki sporazuma SOZD že v samem sporazumu o združevanju. Nekatere dejavnosti, ki jih doslej opravljajo v Skupnosti skupnih služb se poslej prenašajo v organizacije skupnega pomena, glede na dejavnosti, ali pa v posamezne DO. Sem spadajo služba na področju standardi-zacije, zaščite lastnine, informiranja ... Tudi ostale skupne službe bi se morale vsaj organizacijsko v določeni meri prestrukturirati, da bi lahko ■ opravljale tisto vlogo, za katero so ustanovljene. Velika težava se pri tem pojavlja zaradi pojmovanja ljudi o vlogi skupnih služb, zlasti pa DO; kjer včasih tolmačijo, da skupne službe odtujujejo dohodek delavcu, česar gotovo ne morejo in tudi nimajo namena delati. Drug problem je pojmovanje social, varnosti delavcev skupnih služb.Večina TOZD si predstavlja, da a redukr.ijn skupnih služb sami nekaj pridobijo, ker odpade del stroškov, ne razmišljajo pa veliko o usodi ljudi. To kaže, da ne poznajo ZZD, ki pravi, daje TOZD solidarno odgovorna za socialno varnost delavca v skupnih službah. Se pravi: če se dogovorimo, da se določena dejavnost ne opravlja več v skupnih službah, so dolžne TOZD zagotoviti socialno varnost tistim delavcem, ki na teh delovnih nalogah delajo. Prav takih problemov imamo zadnje čase kar nekaj in vidimo, da samoupravljalska zavest še vedno ni na primerni ravni. Kaj je doslej narejenega, da bi se v Iskri lanko začeli pogovarjati o delovnih nalogah in ne več o delovnih mestih? (Nadaljevanje na 4. strani) dušan žeueznov :n< lic * »»In prišlo je, danes že zgodovinsko leto 1948, leto Inform-;n' °jr°ja," je nadaljeval svojo pripoved general Žeželj. »Dobro se ^ ^ spominjam trenutka, ko je Tito na Brdu začel brati Stalinovo >e Pismo, ki je obsojalo našo partijo in njega. . ji Tito je takrat sedel za mizo in z zaskrbljenim obrazom hitro sk P|.eletel vsebino. Bila je neka čudna tišina, jaz pa sem stal v “'■žini in čakal. Tito se je globoko zamislil in še vedno je vladala eti 'sina. Potem pa je nenadoma, kot nekakšen izbruh, privrelo na ia. 9las iz njega: ^Ne, Stalin, ne!" je odločno rekel in udaril s pestjo po mizi. Tistega trenutka se seveda nikakor še nisem jasno zavedal, ^aJ je bil pomenil tisti Titov ne, prvi ne Stalinu. Danes nam je eveda vse to jasno in tako si zares lahko štejem v čast, da sem sir tak° priča morda našemu najpomembnejšemu zgodovin-kereu dogodku, po naši revoluciji seveda. pred tem dogodkom na Brdu pa sem imel še čudovit, tudi Piša vreden doživljaj s Starim. Vozila sva se iz Zagreba na rdo. Sedel sem poleg njega in Tito je med vožnjo zadremal. Meni pa se je tako hotelo prižgati cigareto. Vendar si tega nisem P9!, ker sem menil, da bom s tem motil dremajočega Tita. Kar enkrat pa se je Tito oglasil: ••Zezelj, kar prižgi, nič se ne sekiraj!" Sv .5 sem hotel, prižgal sem si cigareto in bil v srcu hvaležen i 0,err]u komandantu za takšno majhno, a značilno pozornost v hudomušnost, saj me je verjetno skozi priprte oči opazo-' kako me muči strast, da bi si prižgal." st C*0l^i vrst* 'et' k' ste j'h preživeli ob našem predsedniku, ^veda z njim tudi odhajali na njegova dolga in pomembna sedoVn'^* je bilo ustanovljeno 25. junija ^57 z odločbo takratnega občinskega odbora v Bovcu. Namen ustano-^rve je bil predvsem zaposliti od-ečno delovno silo ter omogočiti s Programom kovinske galanterije zaslužek ljudem, na tem, takrat zelo zaostalem gospodarskem področju. V tistih časih ni bilo kvalificirane delovne sile, niti ni bilo kakršne koli tradicije iz kovinske stroke, da kadrov iin prostorov niti ne omenjam. Ta-!kratni člani podjetja, nekateri so še danes med nami, so razpolagali le z majhnim kapitalom in z ogromno zagnanostjo in željo za uspehom. In prav to je bilo dovolj. Z voljo so prebrodili vse težave, ki jih ni bilo malo." „Ta nagel vzpon bi bilo zanimivo primerjati s številkami? “ ,,V dvajsetletnem obdobju je naš kolektiv več kot 180-krat povečal celotni dohodek, več kot 80-krat dohodek, število zaposlenih se je povečalo od 25 na 220, povečalo svoje premoženje od 70 tisoč na 44 milijo-novitd." Že same številke kažejo nagel napredek, prosim, da jih nekoliko razčlenite. nalnim proizvodnim objektom in delno adaptiranimi starimi prostori. Tovarno smo opremili z osnovnimi obdelovalnimi stroji in napravami tako, da smo v stanju prevzeti večino del v branži. Organizirali smo si družbeno prehrano in v glavnem omogočili» normalne delovne pogoje." Prav v letošnjem decembru mineva 3 leta od priključitve v Iskro — Avto-elektriko. Je bil ta korak pravilen? »Da, prav tu je potrebno podčrtati,. da je združitev z Iskro pomenila bistven preobrat v razvoju tovarne. Prav v Letošnji prejemniki državnih odlikovanj. »Čeprav večkrat na račun osebnega standarda, so si delavci v tem obdobju zgradili soliden fond poslovnih prostorov, saj razpolagamo s funkcio- Direktor tovarne vžigalnih tuljav, Bovec - Jože Melihen. tem obdobju beležimo glavne trende povečanja tako pri celotnem dohodku, številu zaposlenih, premoženju itd. In ne nazadnje, združitev z Iskro pomeni predvsem programsko dodelanost, svetlejšo perspektivo in trdnejšo socialno varnost vseh zaposlenih in njihovih družin." Poglejva na kratko še sedanji gospodarski trenutek TOZD. „V globalu se le-ta odraža predvsem v popolnem izkoriščanju proizvodnih in tržnih možnosti, ki jih omogoča program vžigalne tuljave ob realizaciji še drugih spremljajočih programov, predvsem storitev. Poslovni rezultati so letos bistveno boljši od lanskih, saj smo povečali celotni dohodek v primerjavi z lanskim za 33 %, dohodek za 368 %, izboljšali smo pro- Uspeli referendumi Z glasovalnega mesta v tovarni velikih zaganjalnikov. PoročaM smo že, da so se delavci majhne temeljne organizacije Livarna Komen pred nedavnim na referendumu odločili, da pristopijo s 1. januarjem 1978. leta v Iskro Avtoelektriko. Ta tovarna je dosedaj delovala v okviru delovne organizacije Aluminij Komen. Referendum o pristopu te tovarne v Iskro — Avtoelektriko je bilo potrebno izvesti tudi v vseh sedmih TOZD Iskre — Avtoelektrike. Glasovanja so potekala prejšnji teden nemoteno na lepo okrašenih glasovalnih mestih. Izidi glasovanja so dokaj razveseljivi, kar kaže na to, daje kolektiv Avtoelektrike na pravi poti, ko odpira vrata in daje možnost nadaljnjega razvoja majhnemu, za Iskro — Avtoelektriko izredno pomembnemu kolektivu. Sedanja dejavnost te tovarne, ki bo imela s 1. januarjem naziv TOZD — Delo v«' prostori tovarne VT v Bovcu. Tovarna odhtkov Komen zajema oskrbovanje Iskre — Avtoelektrike z odlitki iz silumina po tehnologiji tlačnega liva, drugi del dejavnosti pa je proizvodnja odlitkov po tehnologiji vlivanja v pesek in kotalnem livu. Odločitev o pristopu v Iskro — Avtoelektriko je predvsem v interesu vseh temeljnih organizacij Avtoelektrike, same livarne in ostalih T OZD v delovni organizacji Aluminij Komen. S tem bi se dejavnost Uvame hitreje razvijala v tolikšni meri, da bi krila potrebe obeh delovnih organizacij in tradicionalnih kupcev. Trenutne potrebe po odUtkih iz silumina, še bolj pa potrebe v naslednjem obdobju narekujejo organizacijo zadosti velikih kapacitet na enem mestu, saj bodo narasle že v letu 1980 na preko 1000 ton odlitkov. Iskra — Avtoelektrika je do sedaj reševala potrebe po odlitkih z mnogimi kooperanti. Le-ti niso bili v celoti v stanju ali pa niso pripravljeni razvojno slediti vsem potrebam po odlitkih, ki jih uporabljajo nekatere TOZD Avtoelektrike. Seveda je vsem jasno, da je potrebno zagotoviti tistim TOZD, ki uporabljajo odhtke iz silumina zadostno količino, še bolj važno pa — ustrezno kvaliteto. Ustrezna kvaliteta in oskrba pa je eden od osnovnih pogojev za dosego planskih ciljev. Vse to bo poslej rešeno na enem mestu, z enim proizvajalcem, ki bo imel svoje mesto kot osma proizvodna T OZD v Iskri—Avtoelektriki. To je kolektiv s 56 zaposlenimi — TOZD Tovarna odlitkov Komen. Marko Rakušček tl Jubilanti 20-letnega dela. duktivnost, ekonomičnost in rentabilnost ter povečali povprečno izplačani osebni dohodek. Naj na koncu dodam le še to, da so taki rezultati možni le ob sodelovanju celega kolektiva, kajti le samoupravljanje, obogateno z novimi spoznanji, ki nam jih je prinesel zakon o združenem delu, je jamstvo za uspeh. Prepričan sem, da nam Je skupen prispevek vsakega po svojih1 močeh omogoči odrezati večji kos kruha ter preživeti dan v dobrih medsebojnih odnosih." Tako torej v B ovcu. Dober, složen kolektiv je na pravi poti k še večjim uspehom. To jim tudi vsi želimo, saj so spomini na trdo prehojeno 20-letno pot preveč grenki. Marko Rakušček Tovarno vžigalnih tuljav in druge opreme Bovec so dan pred praznikom JLA obiskali vojaki, ki služijo vojaški rok v Bovcu. Predstavniki te tovarne so jih seznanili z organizacijo proizvodnje in jih popeljali skozi proizvodne prostore. x_______________________________________________. Vezi prijateljstva se nadaljujejo Prav na praznik naših vojakov so predstavniki mladine in borcev iz Iskre — Avtoelektrike obiskali obmejno karavlo v Opatjem selu na Krasu, nad katero ima Avtoelektrika pokroviteljstvo. Že v dopoldanskih urah so se pomerili v malem nogometu, zmagali so vojaki, popoldne pa se je pričel »uradni" del. Predsednik zveze borcev Živko Kokelj je v kratkem nagovoru pozdravil mlade uniformirane fante, ki so prišli iz raznih krajev naše domovine ter poudaril velik pomen tako iskrenega in prisrčnega medsebojnega sodelovanja. V znak tega sodelovanja jim je v imenu celotnega kolektiva Iskre — Avtoelektrike podaril nekaj športnih rekvizitov, fotografski material za foto krožek in nekaj praktičnih predmetov. Največje veselje med vojaki pa je zavladalo takrat, ko jim je izročal vgravirano plaketo, na kateri je bil prepisan sklep DS Iskre - Avtoelektrike o prevzemu pokroviteljstva nad njihovo karavlo. Z a prejeta darila se je zahvalil predsednik njihove mladinske organizacije in jih povabil na odličen vojaški pasulj. Srečanje se je nadaljevalo ob glasu harmonike, ob obujanju spominov na težke dni naše revolucije in ob borbeni pesmi še v pozne popoldanske ure. Srečanja še je udeležil tudi glavni direktor Iskre — Avtoelektrike Jože Eržen. Marko Rakušček INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO TOZD TV PRŽAN Komunisti z mladostnim poletom Poprečna starost v sekretariatu osnovne organizacije ZK na Pr Žanu je 27 let. Spomladi, po volitvah v mesecu marcu je novo izvoljeno vodstvo ponovno razgibalo svojo dejavnost. Pripravilo je akcijski program, ki je bil do konca leta v celoti izvršen. To smo izvedeli v pogovoru s sekretarjem Ran-kom Cukrovim OO ZK v TOZD TV Pržan. Komunisti na Pržanu so hoteli najprej ugotoviti, kakšna je »klima" v kolektivu in so zato pripravili izčrpno anketo. Anketa je pokazala, da je kolektiv zrel, da jemlje svoje samoupravne pravice zelo resno in, da se je organsko vkliučil v delegatski sistem. Seveda, kot vsaka analiza je imela tudi ta negativne ugotovitve: še vedno je čutiti določeno zadržanost, saj je kolektiv že drugo leto ostajal pri zamrznjenih OD, kar pa je bilo nujno, saj je bila TOZD v sanaciji. Na podlagi analize rezultatov ankete so razgibali družbeno poUtično življenje v tovarni. V sodelovanju z mladino, sindikatom, ZB in samoupravnimi organi so se lotili izvajanja Zakona o združenem delu. Sekretar ZK 00 Ranko Cukrov. Rezultat tega poglobljenega delaje nova sistemizacija in nova oblika merjenja učinkovitosti pri delu. Pri tem delu so dopolnjevali že postavljen sistem vrednotenja dela. Ocenjevanje so zastavih zelo široko in demokratično, saj je sodelovalo pri ocenjevanju prek 150 ljudi, kar pomeni, četrtino zaposlenih. Kanko Cukrov pravi, da se dobro zavedajo, da rezultati novih meril v (Nadaljevanje na 6. strani) INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Komunisti z mladostnim poletom (Nadaljevanje s 5. strani) sistemu nagrajevanje ne bodo ,.zabetonirani" v praksi. Ker je pač nagrajevanje odraz hotenja živih ljudi, se bodo tudi merila spreminjala, kot se pač spreminja življenje. V javni razpravi je bilo precej stvarnih pripomb na osnutek samoupravnega sporazuma o dehtvi UD. Pripombe so bile tehtne, kažejo na stvarnost in odgovornost kolektiva pa tudi na odstopanja določenih delokrogov. Ob tej razpravi se je še posebej pokazalo, da je odločanje utemeljeno na sodelovanju samoupravljalcev, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb, kajti le tako so odločitve demokratičen odraz hotenj in strokovno utemeljene. Osnovni organizaciji ZK bo letos uspelo povečati tudi članstvo v ZK, saj imajo evidentiranih 9 kandidatov za sprejem med komuniste. Osnovna organizacija šteje 63 članov, kar je dobrih deset odstotkov zaposlenih. Od tega je 23 % neposrednih proizvajalcev, še vedno pa je včlanjeno premalo žensk — saj jih je v ZK le 20 %, čeprav po številu prevladujejo v kolektivu. Mladina je dobro zastopana, tako med člani, kot tudi med kandidati. V predkongresni dejavnosti so se komunisti na Pržanu najprej lotili Kardeljeve študije, ki jim bo vodilo in osnova za poglobljeno študijsko delo. Člani sekretaijata in izvršnega odbora so si študijo razdelili, posamezno jo bodo temeljito preštudirah, nato pa načela in izhodišča primeijali z dejanskim stanjem v TOZD in skušali ta načela prenesti v prakso delovnega kolektiva. Druga velika naloga pržanskih komunistov in vseh družbenopohtič-nih organizacij so volitve čez nekaj mesecev. Komunisti so si naložili, da bodo skušali uresničiti življenjsko pravilo: jaravega človeka na pravo mesto. Ze ob evidentiranju kandidatov so šli na zelo široko in evidenti-rali preko 150 kandidatov za delegate, kar je četrtina zaposlenih. Kandidate pa so poiskali tako, da so najprej opravili temeljito anketo, kaj, kje in kako želi kdo delovati v delegatskem sistemu. Na podlagi rezultatov ankete so upoštevaje želje in sposobonosti posameznikov registrirali kandidate. Anketo je organiziral sindikat. „Naš cilj v letu 1978 je še večja homogenost — konsolidacija kolektiva z Zakonom o združenem delu, še boljše in uspešnejše delo. Elana in hotenj ne manjka, z mladostnim poletom in idejami sledimo naprednim tokovom družbenopohtične klime,“je zaključil Ranko Cukrov. pv DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Podelitev nagrad in srečanje kolektiva Skupne službe Široke potrošnje so zelo raztresene. Delovna mesta imajo kar na šestih krajih in zato se delavci med seboj malokdaj srečajo. Srečanje ob letnih konferencah in drugih priložnostih je zato zelo dobrodošlo za navezovanje osebnih stikov. Jubilanti dela: Marija Mihelič, Avgusta Jerala in Franc Lozar. Tako so se tik pred novim letom srečali ob podeUtvi jubilejnih nagrad in za proslavo novega leta. Slovesnost je organizirala sindikalna organizacija in v domačem vzdušju se je kolektiv zbral pri Cirmanu v Mednem. Najprej je predsednik sindikata pozdravil zbrane sodelavce in poudaril, da je tako, čeprav redko, srečanje celotnega kolektiva zelo potrebno in primerno. Nato je čestital in se zahvalil jubilantom, Id so dvajset let neprekinjeno ostali zvesti Iskri in jim zaželel še mnogo delovnih uspehov v krogu sodelavcev. Nato je za dvajset letno delo razdelil nagrade in priznanja: Mariji Mihelič, Avgusti Jerala in F ranču Lo-zaiju. Ob tej priložnosti se je zahvalil za sodelovanje tudi sodelavki Veri Šmi-dovi, ki se je pred kratkim upokojila. Ob zahvali ji je izročil tudi nagrado, ki jo daje kolektiv ob odhodu v pokoj. Po formalnem delu srečanja je sledilo skupno kosilo in nato prosta zabava sproščenega kolektiva, ki je v pravem novoletnem vzdušju in ob veselih vižah preživel lepo popoldne. -KF- .JSejembUježiv...“ TOZD ANTENE VRHNIKA Razvojna in tehnološka iskanja Kljub velikim kadrovskim težavam v strokovnih službah TOZD Antene so tudi v letošnjem letu posvetili mnogo pozornosti izboljšavam, razvoju in tehnologiji. Janez Kastelic nam je povedal, da jim je v letu 1977 celo uspelo prodreti na zunanje tržišče z avtomobilskimi antenami. Največji uspeh lanskoletnih razvojnih in tehnoloških prizadevanj je nova družina avtomobilskih anten. Moderna oblika, funkcionalnost in kvaliteta so jim omogočili, da so jih precej izvo- zili na zunanje tržišče. Domači in tuji trg jih je dobro sprejel, so pa tudi visoko akumulativne, kar je tudi bistvenega pomena. Mnogo so se tudi ukvarjali z izboljšavami sedanjega proizvodnega programa. Tako so kvalitetno izboljšali TV antene in dosegh, da so močnejše. Razvili so tudi nov pritrdilec anten in novo antensko škatlico, ki bo prostornejša za montažo kabla, polžasto kolo pa bo imelo še to prednost, da se bo kabel samostojno pritegoval, kar do sedaj ni bilo mogoče. Zdaj v TOZD Antene razvijajo V spomin Zlatki Željko Z mislimi smo pri usodi, ki se je tako kruto poigrala s tvojim mladim življenjem. Ne najdemo besed, s katerimi bi opisati pretresljivo resnico, da smo te • izgubili za vedno iz našega kolektiva, da si zapustila samega moža in komaj leto dni starega otroka, ki še kako potrebuje materino ljubezen. Kaj je lahko večja tragedija kot iztrgati življenje komaj dvajsetletni ženi, ki ni niti dobro zaživela družinske sreče. Ne moremo verjeti, toda tvoja tišina priča, da je vse to res. V naši delovni organizaciji si se zaposlila 6. 8. 1973. Kot skromna in marljiva delavka si začela z delom v navijalnici kondenzatorjev, nato pa si opravljala delo pri montaži. Hitm si spoznala svoje naloge in se vključila v življenje v svoji sredini. Nikoli nisi prigovarjala, temveč vedno opravila, kar je bilo potrebno. Skupaj s svojimi sodelavci si skrbela za boljši jutri in ni ti bilo žal stvari, katerim si se odrekla. Med delavci si bila priljubljena, ker si znala priskočiti na pomoč, kadar je bito potrebno. Bila si dobra delavka, zato je tvoja izguba še teže odjeknila v kolektivu. S solzami smo se poslovili od tebe. V naših srcih boš ostala takšna, kot te poznamo. Pogrešali te bomo, tvoji družini pa bo za vedno zarezana rana, ki je ni moč zaceliti. Vsem tvojim izrekamo iskreno sožalje. Delovni kolektiv iskre Semič INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Sklepi poslovnega odbora Objavljamo važnejše sklepe poslovnega odbora Elektromehanike, sprejete na zadnji 35. seji, ki je bila v Tovarni mehanizmov v Lipnici: - Odbor predlaga delavskemu svetu delovne organizacije, da za potrebe tovarne VEGA odobri nakup licence za tehnološki postopek kohezij-skega lepljenja optičnih elementov od poslovnega partnerja Carl Zeiss iz Vzhodne Nemčije. — Poslovni odbor je obravnaval predlog investicijskega področja za odobritev dodatnih sredstev za do- je predlog upravičen, in predlaga delavskemu svetu DO, da odobri potrebna sredstva. — Odbor je obravnaval poročilo komercialnega področja o realizaciji prodaje v novembru, po katerem je bil plan prodaje za domači trg izpolnjen s 109 %. V prihodnjem obdobju čakajo komercialno področje predvsem sledeče naloge: izpeljati potrebne akcije za zvišanje cen našim izdelkom, za področje telekomunikacij rešiti odprte razvojne in tržne probleme, reševati problematiko akumulativnosti v izvozu, z vsemi temeljnimi organiza- končno opremo nove proizvodne hale cijami urediti vprašanje izpolnjevanja j Tovarne mehanizmov. Odbor meni, da plana po asortimanu. TOZD-TEN Letna konferenca 00 ZSM Mladina Tovarne elektronskih naprav se je zbrala na letni konferenci, da bi pregledala dosedanje delo in začrtala program, ki je neposredno povezan z delom mladinske organizacije za bodoče. Dosedanji predsednik je v svojem poročilu o delu v pretekli mandatni dobi opisal v čem vse se je delo mladine odražalo, pri tem pa predvsem izpostavil kot enega pogla-vitnejših problemov premajhno število mladincev, ki se vključujejo v neposredno delo organizacije. Se vedno , se ugotavlja, da nastopajo naloge, ki so v današnjem razvejanem družbenopolitičnem življenju dostikrat zelo zahtevne in težavne, slonijo pa le na peščici tistih, ki so s svojim delom nesebično pripravljeni pomagati v kakršnihkoli akcijah. Dosedanje delo se je v glavnem odvijalo na področju športnega in kulturnega udejstvovanja, nedvomno pa premalo na področju politično ideološkega usposabljanja članstva, kar naj bi imelo neposreden odraz pri vključevanju in delu mladih tako v samoupravnem kot družbenopolitičnem življenju. Nedvomno bi se mladi, dobro podkovani iz tega področja lahko mnogo aktivneje vklju-; čevali v reševanje raznih družbenopolitičnih in gospodarskih težav, istočasno pa bi jim bfla to najboljša šola za bodoče vodenje raznih organov in organizacij, oziroma za vključevanje v razne ostale organizacije, predvsem pa v vrste zveze komunistov. V programu dela za bodoče so bile ravno te zadeve navedene kot bistven element za delo organizacije. Glede na pomlajeno vodstvo mladinske organizacije, v katerega je bilo vključenih Elektromehaniko so obiskati učenci banjške osnovne šole France Prešeren. Sprejel jih je direktor kadrovskega področja Ivan Cvar. Predstavili so mu številne aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo poleg rednega šolanja. Namen njihovega obiska je bil v tem, da bi z našo detovno organizacijo navezati tesnejše stike. Med učenci OŠ France Prešeren je veliko zanimanje za nadaljevanje šolanja na Iskrinem šolskem centru. Zato bi želeti tesneje sodelovati z Isbaši na področju kulture, telesne kulture in podobnih aktivnosti O konbetnih oblikah sodelovanja se bodo dogovoriti naknadno. X_________________________________________________________________/ novo antensko kretnico, ki bo omogočala priključitev več anten hkrati za isti sprejemnik (VHF, UHF in UKV). Hkrati pripravljajo tudi ustrezen antenski filter in ojačevalnik. V ta novo razviti artikel so vložili mnogo truda, saj so zastavih povsem novo rešitev. Pri tej zasnovi so marsikaj spremenili od dosedanjega antenskega sistema. Tudi pri tehnologiji dela in izboljšavah pri delovnih postopkih niso mirovali. Tako so skrajšali in poenostavili delovne postopke v nekaterih fazah. Izboljšali so tudi konstrukcijo poteznega stikala in s tem so dosegli večjo zanesljivost, v proizvodnem pro- cesu pa razbremenili stiskalnico za bakelit, ki že postaja ozko grlo v proizvodnji. Počasi tudi prihajajo na nove konstrukcije orodij za ekscentrično stiskalnico, kar bo povečalo tempo proizvodnje. Tudi kadrovska zasedba se jim počasi izboljšuje. Tako so letos dobili novega konstrukteija orodij, domačega orodjarja, ki je dobesedno v orodjarni dokončal šolanje ob delu. Ta kombinacija se je v praksi dobro pokazala, saj je novi strokovnjak izredno prodoren in poln idej, kar je prineslo mnogo svežine v konstrukcijsko dejavnost. KF tudi nekaj popolnoma novih delavcev in ostale elemente, iznešene v zvezi s programom, smo mnenja, da bo ob podpori mladih članov ZK v bodoče organizacija še plodnejše delovala kot dosedaj in se vključevala v delo na vseh področjih našega življenja. Z a vodstvo OO oziroma komisij pri OO ZSMS so bili izvoljeni naslednji mladi delavci: 1. Pertinač B ojan — predsednik 2. Mladenovič Ana — sekretar 3. Gluhak Slavko 4. Lojič Zinka 5. Matko Franc 6. Spasojevič Savo 7. Stojanovič Zora 8. Drofenik Franc 9. Bartolovič Zdravko 10. Podobnik Anton 11. Savič Mihajlo 12. Lončarič Spomenka 13. Šalič Marinka 14. Kranjc Dane 15. Ljuboja Stojan 16. Andolšek Bojan 17. Kramar Majda 18. Porenta Slavko 19. Savič Mihajlo 20. Laznik Aleš 21. Fekonja Edo 22. Keržič Mitja - LEBER A ZAHVALA Ob izgubi dragega brata FRANCA AVBLJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelaV' cem TOZD TEA - Releji za venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti brat Ciril. Revolucija in NOV Detajl z dobro obiskane razstave DruStva likovnikov Iskra. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo Skupnih služb v SOZD Iskra — elektrokovinske industrije, Ljubljana -S Objavljamo osnutek Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo Skupnih služb v SOZD Iskra. Pozivamo vse temeljne organizacije, da osnutek obravnavajo in svoje pripombe ter stališča posredujejo na gornji naslov do 15. januarja 1978. Zbrane pripombe bo obravnaval in usklajeval Odbor za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra, ki bo po opravljenem usklajevalnem postopku tudi izdelal predlog tega samoupravnega sporazuma. Delavski svet Skupnih služb ZP Iskra \______________________________________________________________________/ OSNUTEK Na temelju 404. člena Zakona o združenem delu in 58. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, sklenemo delavci, ki združujemo svoje delo in sredstva v naslednjih delovnih organizacijah: 1. ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehansko Kranj, o. sol. o. Kranj, Savska loka 4. 2. ISKRA — Industrija elementov za elektroniko Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Stegne 17. 3. ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov. Nova Gorica, n. Sol. o. Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62. 4. ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Savska c. 3. 5. ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov „ŠI ROKA POTROŠNJA" n. sol. o. Škofja Loka. 6. ISKRA — Industrija kondenzatorjev Semič. 7. ISKRA — Tovarna baterij ZMAJ p. o. Ljubljana, Šmartinska 28. 8. ISKRA — Commerce Ljubljana n. sol. o. Ljubljana, Trg revolucije 9. ISKRA — Inštitut za kakovost in metro log ijo Ljubljana, o. sub. o. Ljubljana, Tržaška c. 2 10. ISKRA - Inženiring za organizacijo in informatiko, o. sub. o. Ljubljana, Snežniška 1. 11. ISKRA — Invest servis, vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb. p. o. Ljubljana, Trg revolucije 3. 12. ISKRA — Šolski center Kranj, Savska loka 1. naslednji: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavr; JQ7t)r združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo Skupnih služb v SOZD Iskra — elektrokovinske industrije, Ljubljana. V širše obeležje proslav ob dnevu JLA so 20. decembra v 14. etaži ljubljanske poslovne stavbe odprli razstavo del Društva likovnikov Iskre. Razstava oziroma dela, ki jih člani Društva likovnikov razstavljajo je odziv na razpis s predlogom, da se organizira razstava na temo NOV. Člani so se udeležili natečaja množično, s precej izvirnimi rešitvami. Izstopala so zlasti dela mlajših avtor-jev, ki so se posvetih grafičnemu obli- kovanju (zlasti Tavčar iz Sežane), prvikrat pa se je na razstavi pojavilo nekaj del iz področja naive. Dela, ki jih je izbral doktor Sedej, so na razstavi razporejena po smiselnem principu — zajeta so namreč vsa področja — od realizma, naive, do grafike in kiparskih stvaritev. Vsa razstavljena dela so izdelah člani Društva likovnikov Iskre, ki so seveda vsi člani delovnega kolektiva. Stane F leischman I. TEMEUNE DOLOČBE 1. člen Ta sporazum ureja medsebojna razmerja in pogoje svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi ostala razmerja, ki zadevajo uresničevanje skupnih ciljev in interesov delavcev delovne skupnosti Skupnih služb SOZD Iskra (v nadaljevanju: delovna skupnost) in delavcev TOZD, ki združujejo svoje delo v delovnih organizacijah v SOZD Iskra (v nadaljevanju, združene delovne organizacije), zlasti pa: — vrsto del, ki jih opravlja delovna skupnost, — osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, — pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del, — temeljne pogoje glede strukture del in nalog in kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti, — odgovornost delovne skupnosti za opravljanje njenih del, — način reševanja medsebojnih sporov, — način koordiniranja dela, — druga vprašanja skupnega pomena. II. VRSTA DEL 2. člen Dela in naloge delovne skupnosti kot izvajalca administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del je razvrščeno v naslednje zvrsti: 1. Priprava informacij za odločanje v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah SOZD Iskra, ki zajema: a) Pripravljanje prognoze razvoja okolja, gospodarskih gibanj, razvoja tehnologije, mednarodnih gospodarskih političnih odnosov ter zbiranje ustreznih informacij. b) Pripravljanje informacij o spremembah družbenega urejanja (zakoni, dogovori, sporazumi in drugi normativni in zavezujoči ukrepi) odnosov v finansiranju, inves.i-ranju, planiranju, zunanji trgovini, organizaciji, informatiki, kontroli kvalitete, samoupravljanju in skrbi za kadre. c) Pripravljanje podatkov o finančno-ekonomskem stanju SOZD, stanju investicij, proizvodnje, tehnologije, inovacijske dejavnosti, organizacije, informacijskega sistema, kadrov, ter kakovosti proizvodnje in storitev. d) Ugotavljanje razvojnih možnosti SOZD Iskra z makroekonomskega vidika in predlaganje delitve dela ter predlogov proizvodnih programov, kar je osnova za izdelavo samoupravnih sporazumov o temeljih skupnega plana, planov in letnih programov ter predlogov sprememb in dopolnitev teh dokumentov. e) Priprava in izdelava predlogov samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se ureja politika na posameznih področjih kot na: kadrovskem področju, ki zajema štipendiranje, zaposlovanje, izobraževanje, delitev osebnih dohodkov, nagrajevanje posebnih dosežkov in izenačevanje delovnih pogojev delavcev v SOZD; področju planiranja in analiz; finančno kreditnem področju, ki zajema ustanovitev interne banke ter stimulacijo izvoza, pri ukvarjanju in delitvi dohodka, pri delitvi dela; v razvojno-razi-skovalni in inventivni dejavnpsti, politike kakovosti, strokovnega informiranja, o proizvodnji in tehnologiji, standardizaciji, družbeni samozaščiti in ljudski obrambi, vzdrževanju stikov z javnostjo in na področju samoupravljanja. 2. Opravljanje drugih izvedbenih nalog za SOZD, kakor so: a) plačilni promet in finančno poslovanje z združenimi sredstvi na ravni SOZD, periodični obračun, zaključni račun za SOZD ter priprava informacij o finansiranju iz združenih sredstev, b) registracija SOZD in spremembe ter dopolnitve registrskih podatkov, opravljanje ostalih nalog, ki zadevajo statusna vprašanja SOZD, c) administrativno-tehnična opravila v zvezi s podeljevanjem in obračunavanjem štipendij. 3. Strokovna opravila za delo organov upravljanja. 4. Priprava informacij za sodelovanje družbenopolitičnih organizacij v procesu upravljanja. 5. Pripravljanje predloga za uveljavljanje skupnih interesov SOZD Iskra v družbenopolitičnih ter samoupravnih organizacijah in skupnostih in mednarodnih institucijah. 6. Intervencije in posebne naloge po pooblastilu združenih delovnih organizacij kot so: nadomeščanje, revizije, sanacije in analize stanja. 7. Pojasnila in svetovanje, ki zadeva interno ter družbeno zakonodajo. 8. Administrativno-strokovna dela za delovno skupnost Skupnih služb. III. OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA 3. člen Delovna skupnost pridobiva svoj dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari s svobodno menjavo dela, z delavci združenih delovnih organizacij, za katere opravlja dela skupnega pomena. Dohodek delovne skupnosti je odvisen od: a) vrste in obsega ter kakovosti dela delovne skupnosti. b) ustvarjenega dohodka združenih delovnih organizacij. 4. člen Celotni prihodek delovne skupnosti vsebuje: 1. dogovorjeno višino materialnih stroškov, 2. zakonsko oziroma dogovorjeno stopnjo amortizacije, 3. dohodek detovne skupnosti, ki se razporedi za: — prispevki iz dohodka, — sredstva za osebne dohodke, — sredstva za sklad skupne porabe. a) Materialni stroški 5. člen Materialne stroške predstavljajo: — najemnina, — stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja poslovnih prostorov, — funkcionalni stroški, kakor so PTT stroški, kopiranje, tiskanje, dnevnice, potni in selitveni stroški in podobno. V materialnih stroških iz prejšnjega odstavka niso zajeti tisti materialni stroški, ki nastanejo z izvedbo posebej dogovorjenih skupnih nalog, za katerih realizacijo je zadolžena delovna skupnost. b) Amortizacija 6. člen Delovna skupnost izloča iz skupnega prihodka sredstva za amortizacijo po minimalnih stopnjah,ki so z zakonom določene. Morebitna amortizacija iznad minimalnih stopenj se lahko dogovori z letnim planom dela in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov. c) Dohodek 7. člen Izdatki iz dohodka delovne skupnosti sc: — dogovorjena višina prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim, — dogovorjena višina prispevkov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, razen izdatkov za predmete, ki predstavljajo osnovna sredstva po veljavnih predpisih in razen nadomestil osebnega dohodka delavcev za čas, prebit na opravljanju obveznosti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — premije za zavarovanje osnovnih sredstev delovne skupnosti, — drugi izdatki delovne skupnosti, ki so predpisani z zakoni. 8. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev delovne skupnosti so odvisna: 1. od vrste in obsega nalog, določenih: — po samoupravnem sporazumu o temeljih skupnega plana SOZD — po letnem programu. 2. od osnov in meril za delitev osebnih dohodkov, določenih: — v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delavcev kovinske in elektroindustrije ter proizvodne obrti SR Slovenije, — v ustreznem samoupravnem sporazumu o enotnih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v SOZD Iskra; 3. od osebnega dohodka za enoto dela kot je določena v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke kovinske in elektroindustrije ter proizvodne obrti v SR Sloveniji, pri čemer je osebni dohodek za enoto dela v delovni skupnosti enak poprečno izplačanemu osebnemu dohodku za enoto dela v SOZD Iskra. 9. člen Sredstva za sklad skupne porabe se dogovorijo med delovno skupnostjo in združenimi delovnimi organizacijami z letnim programom. 10. člen Sredstva za širjenje materialne osnove dela bodo namensko združevale vse podpisnice, razen organizacij skupnega pomena, in sicer v skladu s sporazumno načrtovanim razvojem posameznih dejavnosti skupnega pomena, za širjenje materialne osnove dela delovnih skupnosti pa tudi organizacije skupnega pomena. Delež, ki ga bo združevala posamezna podpisnica, pa bo sorazmeren njenemu čistemu dohodku v preteklem letu. č) Zagotavljanje sredstev delovne skupnosti 11. člen Združene delovne organizacije zagotavljajo delovni skupnosti sredstva iz svojega dohodka, pri čemer so posamezne združene Illilli 5.5' IMi!........ ti p ■lil JVa sliki je dirkalno vozilo - formula ,A 1001 J“ - Janeza Aliča, vodje proizvodnje debeloplastnih vezij v Šentjerneju, ki ga je izdelal s svojimi prijatelji. O tem več v naslednji številki! .J Prebrali smo za vas V naših, evropskih glavah nekako trdovratno živi, z ničemer dokazano spoznanje, kot da črna Afrika sploh nima zgodovine. Tudi v naših šolskih zgodovinskih programih je tako, kot da na svetu sploh ne obstoja ta kontinent, ki prav danes, v času in vzponu neuvrščenosti in zatonu kolonializma igra še kako pomembno zgodovinsko vlogo. Ves ta naš predsodek in napačno spoznanje o nezgodovinskosti Afrike pa zbledi, čim vzamemo v roke obsežno delo sodobnega afriškega zgodovinarja Josepha Ki-Zerba pod naslovom »Zgodovina črne Afrike". Res je sicer, da je bila Afrika tudi prej predmet zgodovinarjev, arheologov, in drugih znanstvenikov, večinoma Evropejcev, oziroma belcev, ki so sicer strogo znanstveno raziskovah zgodovino tega kontinenta, vendar iz različnih, predvsem kolonialnih razlogov in rasnih predsodkov nikakor niso mogli podati bodisi pravilne podobe zgodovinskega razvoja v Afriki bodisi razumeti specifičnosti družbenega m ekonomskega razvoja tega kontinenta, ki je v glavnem v zgodovini služil za izkoriščanje kolonialističnim, belim imperialistom. Joseph Ki-Zerbo pa je črni Afričan, mlajši, v Franciji šolani Mtelektualec in zgodovinar, ki se je polotil pisanja sintetične podobe zgodovine črne Afrike in priznati je treba, da mu je to v veliki meri tudi uspelo. Pred nami namreč od strani do strani vstaja čisto drugačna, doslej za uas nepoznana Afrika, ki je bila zgodovinsko, zlasti v predzgodovini, Prava in resnična zibelka človeštva sploh, saj o tem pričajo številne arheološke najdbe iz prvih začetkov pojava človeka na zemlji. Še več, od rod, iz Afrike, je krenil homo sapiens na sever v Evropo, na vzhod v Azijo ju se v dolgi evolucijski dobi prilagodil razmeram hladnejših območij, katerih značilnost je bela ali rumena barva kože. V nadaljevanju sledimo egiptovski civilizaciji, na katero je zelo vplivala tudi črna Afrika, dalje arabskim osvajanjem severne Afrike in njihovim Prodorom globoko na jug in v osrčje Afrike, zlasti pa njihovemu vplivu na urni kontinent sam in vplivu tega kontinenta na njih. Tu je še Etiopija in u®« vrsta afriških kraljestev in cesarstev, ki so odigrala pomembno vlogo v zgodovini Afrike, tu je dalje kolonialno, najbolj mračno zgodovinsko obdobje Afrike, dokler se ni začela prebujati in osvobajati, skratka, dokler se ni prav v našem času njena zgodovina spet začela. Za lažje razumevanje je v knjigi precej zemljevidov in skic, ob koncu Pa so dodane še kronološke in sinoptične tabele za jasnejše razumevanje e tako nove in seveda tudi malce zapletene snovi kot je sintetični prikaz večtisočletne zgodovine črnega kontinenta. Obsežno delo je prevedla iz francoskega izvirnika Marjeta Ciglenečki, premil Matjaž Vipotnik, izdala pa založba Borec iz Ljubljane. D. Ž. delovne organizacije udeležene sorazmerno njihovemu doseženemu dohodku v tekočem letu s tem, da delovne organizacije skupnega pomena prispevajo sorazmerno dohodku, ustvarjenem s poslovanjem izven SOZD Iskra. Združene delovne organizacije poravnavajo svoje obveznosti do delovne skupnosti v mesečnih akontacijah v višini 1/12 planiranih sredstev za tekoče leto. Deleži posameznih združenih delovnih organizacij iz prejšnjega odstavka so sorazmerni ustvarjenemu dohodku iz preteklega leta. Ob zaključnem računu se opravi poračun obveznosti združenih delovnih organizacij do delovne skupnosti na temelju dejansko doseženega dohodka v tekočem letu. Strokovno-administrativna služba delovne skupnosti izračunava deleže akontacij in poračunava ter izstavlja združenim delovnim organizacijam posamezne obremenitve. IV. PRAVICE DE LOVNE SKUPNOSTI GLEDE ODLOČANJA 0 ZADEVAH IN UPORABE SREDSTEV V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM NJENIH DEL IZ člen Delovna skupnost ima v pravnem prometu s tretjimi pooblastila za sklepanje pogodb in drugih pravnih poslov, vendar v mejah sredstev, s katerimi ima po tem sporazumu pravico razpolagati. 13. člen Delovna skupnost ne more opravljati del in nalog za pravne in fizične osebe izven SOZD Iskra. 14. člen Delavci delovne skupnosti lahko poverijo izvršitev posameznih strokovnih del ali nalog pravnim in fizičnim osebam izven SOZD Iskra, če gre za dela oziroma naloge takega značaja, da za kvalitetno in stroko vnoTžvedBo le-teh, v delovni skupnosti ni ustreznega strokovnjaka. O tem odloča delavski svet delovne skupnosti, ki je tudi pristojen, da v smislu statuta delovne skupnosti odobri tozadevno pogodbo o delu. Določbe prejšnjega odstavka ne zadevajo primerov, ko je za kvalitetno in učinkovito izvedbo del in nalog delovne skupnosti potrebno sodelovanje ustreznih strokovnih organizacij združenega dela oz. strokovnih delavcev v okviru SOZD — taka razmerja pa se urejajo S posebnimi medsebojnimi pogodbami oziroma dogovori. Delavci delovne skupnosti lahko za združene delovne organizacije opravljajo tudi druga dela in naloge izven okvira 2. člena, vendar na podlagi posebnih sporazumevali pogodb in pod pogojem, da opravljanje takih del in nalog ne vpliva na redno, kvalitetno in pravočasno opravljanje s tem sporazumom dogovorjenih del in nalog. 15. člen Delavci delovne skupnosti sklepajo samoupravni sporazum o združevanju del delovne skupnosti in sprejemajo statut, samoupravni splošni akt o urejevanju delovnih razmerij ter druge samoupravne splošne akte, skladno z zakonom. V. TEMELJNI POGOJI GLEDE STRUKTURE DEL IN NALOG IN KVALIFIKACIJSKE STRUKTURE KADROV V DELOVNI SKUPNOSTI 16. člen Temeljni pogoji glede strukture del in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti izhajajo iz družbene vloge SOZ D Iskra, opredeljene z družbenim dogovorom o temeljih plana SR Slovenije za srednjeročno obdobje, samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje ter samoupravnim sporazumom o združitvi delovnih organizacij v SOZD Iskra. Vsi navedeni dokumenti opredeljujejo SOZ D Iskra kot proizvajalca materialnih' dobrin in izvajalca storitev na področju elektronske industrije, ki: — ustvarja novo vrednost z razširjeno družbeno reprodukcijo, — zagotavlja delo obstoječim in novim delavcem, — omogoča vključevanje v mednarodno delitev dela, — nenehno prispeva k trajni in kvalitetni usposobljenosti družbenih dejavnosti posebnega pomena (PTT, železniški promet, energetika), — prispeva k razvoju sredstev za obrambo in družbeno samozaščito. 17. člen Pri zagotavljanju v prejšnjem členu opredeljene vloge SOZD Iskra, morajo biti delavci delovne skupnosti ustrezno usposobljeni za pripravo informacij za odločanje v upravljanju iz naslednjih vidikov: 1. Prodajnih sistemov, metod organiziranja, zagotavljanja kvalitete, informatike, ekonometrije, komunikologije, zaposlovanja in izobraževanja, samozaščite in ljudske obrambe, politične ekonomije socializma, zakonodaje. družbene razširjene reprodukcije (ma-kroekonomika); 2. Programov in tehnologij za blagovna področja: telekomunikacije, avtoelektri- ke, elementov, široke potrošnje, avtomatizacije, računalništva in kompleksnih sistemov; 3. Sistemov posebnega družbenega pomena kakor so: JA, PTT, promet in energetika. 18. člen Na osnovi vrste del i$ 2. člena tega sporazuma in na osnovi v prejšnjem členu opredeljenih znanj, je določena organizacija del in kadrovska struktura tako, da delovno skupnost sestavljajo: 1. strokovna služba, 2. sekretariat samoupravljanja, 3. sekretariat družbeno-političnih organizacij, 4. administrativno-tehnična služba, 5. služba štipendiranja, 6. vodja delovne skupnosti. 19. člen Člani kolegijskega poslovodnega organa uresničujejo svoje pravice iz dela in po delu v delovni skupnosti. 20. člen Strokovna služba pripravlja ustrezne informacije, ki so potrebne organom upravljanja (DS SOZD, izvršilni organi SOZD, kolegijski poslovodni organ SOZD), da lahko sprejemajo kvalificirane odločitve. Strokovni potencial te službe mora obsegati vsa znanja, navedena v 17. členu tega sporazuma in se določa s srednjeročnim planom in letnimi programi. 21. člen Sekretariat samoupravnih organov zagotavlja ■ pravno regularni potek dela teh1 organov (DS, izvršilni organi, odbori in komisije SOZD) in opravlja strokovna opravila za delo organov upravljanja. 22. člen Sekretariat družbenopolitičnih organizacij opravlja strokovna dela za potrebe DPO. 23. člen Administrativno-tehnična služba opravlja vsa spremna dela: tajniška, stenodakti-lografska in administrativna dela, finančno-računovodska in personalna, ki omogočajo nemoteno delo DSI, izvršilnih organov SOZD, komisij, članom kolegijskega poslovodnega organa, družbeno-političnih Organizacij SOZD in delavcev strokovne službe. 24. člen Služba štipendiranja opravlja administrativno-tehnična opravila v zvezi s podeljevanjem in obračunavanjem štipendij. 25. člen Vodja delovne skupnosti zagotavlja tako organizacijo in potek dela delovne skupnosti, da omogoči optimalno izvrševanje del in nalog delovne skupnosti, ki so določene s plani in programom dela, s sklepi organov upravljanja, poslovodnega organa SOZD Iskra, organov DPO SOZD Iskra in delovne skupnosti in zagotavlja uresničevanje pravic iz dela delavcev delovne skupnosti. Imenuje in razrešuje ga DS SOZD po javnem razpisu, potem ko dobi mnenje DS delovne skupnosti; njegova mandatna doba pa traja 4 leta. Oseba, ki kandidira za vodjo delovne skupnosti, mora izpolnjevati pogoje, kot so določeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD za člane kolegijskega poslovodnega organa. 26. člen Kadrovska struktura in število delavcev v delovni skupnosti — razen glede članov kolegijskega poslovodnega organa — se določa z letnim programom dela in nalog. O sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev iz prejšnjega odstavka, odloča pristojni organ delovne skupnosti na način, po postopku in pod pogoji, kot so predpisani s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti. VI. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG 27. člen Delovna skupnost je odgovorna za vsebinsko ustreznost in pravočasnost informacij, potrebnih za odločanje v upravljanju ter za ustrezno izvedbo vseh ostalih del in nalog delovne skupnosti, določenih v 2. členu tega sporazuma. 28. člen Združene delovne organizacije so odgovorne za pravočasno dostavo, točnost in ustreznost vseh potrebnih podatkov, ki jih delovna skupnost potrebuje za izvedbo del in nalog iz prejšnjega člena. 29.člen Če delovna skupnost ne opravi ali ne opravi v redu prevzetih del in nalog iz 27. člena — kar ugotavlja kolegijski poslovodni organ kvartalno — lahko DS SOZD na pred- log kolegijskega poslovodnega organa sprejme naslednje ukrepe: — kadrovske premestitve v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD oz. drugim samoupravnim splošnim aktom, — reorganizacija delovne skupnosti, — sprememba programa dela, kot ga določa letni plan dela in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov delovne skupnosti. 30. člen Če združene delovne organizacije ne ravnajo po določbah člena in zaradi tega delovna skupnost ni mogla opraviti, ali v redu opraviti prevzetih del in nalog, predlaga kolegijski poslovodni organ DS SOZD, da sprejme proti tem organizacijam ustrezne ukrepe v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD. Vil. NAČIN KOORDINIRANJA DE LA MED ORGANI UPRAVLJANJA SOZD IN DELOVNO SKUPNOSTJO Izlet v Kumrovec in Zagreb Udeleženci izleta v Zagrebu. 31. člen Dela in naloge delovne skupnosti, opredeljene s tem sporazumom in s sklepi organov upravljanja SOZD daje delovni skupnosti: a) poslovodni kolegij prek vodje delovne skupnosti oziroma neposredno ustreznemu delavcu v soglasju z vodjo delovne skupnosti, b) predsednik DS SOZD neposredno delavcem sekretariata samoupravljanja, c) predsedniki družbeno-političnih organizacij neposredno delavcem v sekretariatu družbeno-političnih organizacij}. Vlil. DRUGE DOLOČBE SKUPNEGA POMENA 32. člen Kadar združene delovne organizacije sklepajo o zmanjšanju in zoževanju programa dela delovne skupnosti ter temu ustreznemu zmanjšanju svojih finančnih obveznosti do delovne skupnosti, morajo hkrati tudi odločati o ustreznem razporejanju tistih delavcev delovne skupnosti, katerim bi zaradi takih ukrepov prenehala potreba po delu. 33. Člen Vse spore, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem tega sporazuma rešuje notranja arbitraža na način in po postopku kot je določen v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD. 34. člen Nadzor nad uporabo določil tega sporazuma opravlja delavski svet SOZD in organ samoupravne delavske kontrole SOZD. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Dokler ne bo sklenjen samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v SOZD Iskra, s katerim bo dogovorjena metodologija ugotavljanja in merjenja dela, bo delovna skupnost namesto izplačanega osebnega dohodka za najbolj enostavno delo v SOZD Iskra, uporabljala za izračun osebnega dohodka za svoje delavce poprečni osebni dohodek, izplačan v SOZD Iskra. Jutro se je zbudilo in vsi prešerni ter veseli smo se zbrali na Trgu osvoboditve. Šoferji v avtobusih SAP so živčno pritiskali na plin, toda organizacijski odbor je v svoje zadovoljstvo lepil Iskrine reklame na avtobus ter postavljal čudovite modro—bele zastave Iskre. Prvi avtobus je krenil še v zaspano, komaj prebujajoče se jutro. Na prvem vetrobranskem steklu je vihrala zastava in naznanjala radovednežem kdo smo, kaj bomo, kam gremo in zakaj gremo. Za njim so oddrdrali tudi ostali avtobusi. Bilo jih je sedem, to so mi povedali organizatorji, saj jaz jih nisem mogel prešteti. Vsi veste kje so prezračevalniki v avtobusu, torej skozi so ,.štrleli" drogovi in na njih so vihrale Iskrine zastave. Štipendisti po avtobusih so zapeli pesem za odhod. Organizatorji so vzpostavljali kontakte v VOKI—TOKIJI, kinamjihje velikodušno priskrbel Stane Preskar. Vožnja do Brežic je minila v bučnem pogovoru med štipendisti. Slišati je bilo tudi nekaj šaljivk. V šestem avtobusu je bilo še posebno bučno. Nek štipendist se je oprijel pletilk in ob bučnem smehu in zanimivem komentarju skušal splesti nekaj vrstic šala. Klubski tajnici pa sta se še posebej odrezali. Skoraj vso vožnja sta držali zastavin drog in pazili, daje Iskrina zastava lepo vihrala v čudovitem jutranjem vetru. Prvi desetminutni postanek v Čatežkem motelu so štipendisti izkoristil za jutranje mleko in . . . Naš propagandist in kulturnik ter podpredsednik kluba (oh, ti nazivi, saj ne vem vseh) je „ZUM-ai" s svojo kamero. Snemal je enkratne prizore množice ljudi, ki se je valila po parkirnem prostoru mo-tSlS.- Postanek je minil, a o njem bi lahko še veliko veselega napisali. Prihod v Kumrovec nas je navdal z nepopisnim občutkom sreče in zanosa, saj tam se je rodil naš idol in veliki vzornik, naš učitelj tovariš Tito. Po ogledu njegove rojstne hiše, v kateri je preživel svoja mlada leta ustvarjalec svetovnega miru ter neodvisnosti, smo odšli v S po men dom nad Kumrovcem ter si ogledali stalne razstave mladih ustvarjalcev in muzej NOB. Takrat sem s štipendisti občutil njegove besede: ..Učiti se, učiti se in še enkrat učiti sel", saj le v učenju je naša bodočnost in bodočnost naše Iskre. V Zagrebu smo po kosilu odšli v gledališče Jazavac, bolj poznano kot eno najboljših eksperimentalnih gledališč v Jugoslaviji, i Ogledali smo si predstavo, polno humorja Gospodsko djete, avtorja Kolomana Mesariča. Tridejanka izhaja še izpred vojnih let in kritizira družbene odnose v tridesetih letih devetnajstega stoletja. Dogaja se v zagorski vasici, v manjši družini, kjer imajo otroka Jožeka, starega okoli dvajset let, ki je brez staršev in živi pri starih starših. Je prava lenoba in zahteva le hrano. Zanimiv zaplet pripelje veseloigro do konca, ko stara mama preda Jožeka njegovemu očetu, ki: ima vse Jožetove lastnosti: lenobo in lakoto, sicer mu je pa pravi oče. Po končani predstavi smo se igralcem zahvalili za njihov vložen trud v predstavo in s simboličnim darilom glavni igralki (rože) ter predsednikovim poljubom na obe ličil Burno ploskanje je prikazalo visoko raven kulture naših štipendistov. Na poti domov smo se po uspešni akciji"ustavili še v čatežkem motelu, ki je komaj sprejel zs eno uro prek štiristo udeležencev našega izleta. Pri izvedbi tako množične akcije se j« odbor dobro odrezal, pokazal pa je tudi, da nismo osamljeni v slovenskem svetu študentov, saj so sodelovali tudi drugi študentski klubi. Rad bi se zahvalil kot štipendist Iskri in odboru Kluba štipendistov SOZD Iskra za čudovit dan, ki sem ga preživel z udeleženci akcije. Štipendist Z s ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ o. sol. o. razpisuje delo in delovne naloge delavca, ki ima posebna pooblastila in odgovornost V TOZD OBRATA TELEFONSKIH ENOT BLEJSKA DOBRAVA za VODJO TEHNIČNE KONTROLE 36. člen Vse določbe tega sporazuma, ki zadevajo službo štipendiranja in njeno delo, veljajo do sklenitve družbenega dogovora o štipendiranju in kadrovski politiki v SR Sloveniji. Poleg pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — visoka izobrazba elektrotehnične smeri in 5 let debvnih izkušenj ali — višja izobrazba iste smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in delovnih nalog — poznavanje telefonije — smisel za organizacijo in vodenje — aktiven odnos do samoupravljanja in moralnopolitična neoporečnost. 37. člen Dokler ne bo skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra dejansko izvršeno združevanje delavcev delovne skupnosti služb KTD, IN DOK in SIL v odgovarjajoče delovne organizacije skupnega pomena in druge delovne organizacije, velja ta in vsi ostali sporazumi tudi za delavce teh služb. 38. člen Delavci delovne skupnosti morajo najpozneje v roku 6 mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma sprejeti in vskladiti svoje samoupravne splošne akte z njegovimi določili. 39. člen Ta sporazum prične veljati, ko je bil v predpisanem postopku sprejet v T OZD, združenih delovnih organizacijah v SOZD Iskra in v delovni skupnosti. S tem dnem prenehajo veljati določbe dosedanjih samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju z njegovimi določili. 40. člen in objavlja delo in delovne naloge V TOZD TOVARNA STIKAL. KRANJ za 1. VODJO KONSTRUKCIJE Pogoji: — visoka izobrazba strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj. 2. VIŠJEGA RAZVIJALCA I. Pogoji: — višja izobrazba elektrotehnične smeri — industrijska elektronika — 5 let delovnih izkušenj. 3. VODJO TEHNOLOŠKEGA ODSEKA v tehnološko analitskem oddelku Pogoji: — visoka izobrazba strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj pri izdelavi tehnoloških projektov in analize vrednosti. Zaželeno je znanje nemškega ali angleškega jezika. V TOZ D OBRATA TEL EFONSKIH ENOT, BLEJSKA DOBRAVA za 4. SAMOSTOJNEGA KLJUČAVNIČARJA Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsak delavec, postopek za spremembo in dopolnitev pa se mora pričeti, če podajo obrazložen pred-log: — delavski svet katerekoli udeleženke tega sporazuma, — delavski svet SOZD, — družbeno-politične organizacije, — pristojna družbeno-politična skupnost. Pogoji: — 3-letna poklicna šola strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in delovnih nalog. Za razpis naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEK-TROMEHANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4. Za objavljena delovna mesta naj kandidati pošljejo pismene prijave v istem roku in na isti naslov. V.