VESTNIK j Poštni urad 9029 Celovec g : Verlagspostamt 9020 Klagenfurl Izhaja v Celovcu : Erscheinungsort Klagenfurt H Posamezni izvod 7 šilingov m * mesečna naročnina 25 šilingov 5 celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. S : s LETNIK XL. CELOVEC, PETEK, 18. OKTOBER 1985 ŠTEV. 42 (2247) Položaj Slovencev v zamejstvu izčrpno obravnavan v skupščini SR Siovenije V torek so se vsi zbori republiške skupščine SR Siovenije sestati na skupni seji, ki je biia v ceioti posvečena vprašanju Slovencev v zamejstvu. V večurni razpravi je skupščina obravnavala obsežno „Poroči!o o položaju slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu", ki ga je pripravil izvršni svet. Na podlagi poročila in razprave je skupščina sprejela ..Ugotovitve, stališča in sklepe", ki bodo služili kot smernice pri nadaljnejm obravnavanju vprašanja zamejskih Slovencev tako v Sloveniji kot Jugoslaviji (o zaključnem dokumentu obširno poročamo na 2. strani — op. ured). V razpravi v slovenskem parlamentu so aktivno sodelovali tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, s čimer je Slovenija vidno demonstrirala, da narodnostnih manjšin ne obravnava kot objekt, o katerem drugi odločajo, temveč kot samostojen subjekt svojih pravic in teženj — torej očitna razlika s prakso na Koroškem in v Avstriji, kjer odločitve o manjšinah navadno sprejemajo mimo prizadetih. „Orabosnjakov dom" na Kostanjah novo kulturno središče na jezikovni meji Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" je preteklo nedeljo v Zgornji vasi nad Kostanjami izročilo svojemu namenu „Drabosnjakov dom", v katerem so poleg društvenih prostorov uredili tudi muzej o literarnem delu Andreja Šusterja - Drabosnjaka. Številne goste otvoritvene svečanosti je pozdravil predsednik Janez Lesjak, ki je ob tej priložnosti orisal pot od prvih načrtov do uresničitve zastavljenega cilja; slavnostni govor je imel dr. Pavle Zablatnik, pevke in pevci iz Škotič ter domači prosvetaši pa so oblikovali kulturni spored. (O otvoritvi obširneje poročamo na 5. strani.) ŠOLSKA OBLAST NAPOVEDUJE: ..Kontinuirano izboijševanje" dvojezičnega šoistva na Koroškem Položaj koroških Slovencev se slabša Tako v poročilu kot v razpravi je bilo nedvoumno opozarjano, da položaj Slovencev v zamejstvu tudi 40 let po zmagi nad fašizmom, 30 let po Podpisu avstrijske državne pogodbe in 10 let po podpisu osimskih sporazumov še nikakor ni zadovoljiv. V Primeru Avstrije je bilo zelo jasno ugotovljeno, da v nasprotju s trditvami posameznih politikov, češ, da je -len 7 v celoti izveden, ..republika Avstrija 30 let po podpisu državne Pogodbe ni dosledno in v celoti izpolnila določil 7. člena državne pogodbe, ki se nanaša na jezikovne, kulturne in druge pravice slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti". In prav tako odločno je bilo poudarjeno, da „se v zadnjem času položaj koroških Slovencev celo poslabšuje, krepijo se pritiski nemškonacionali-stičnih sil za odpravo že obstoječih pravic, zlasti na področju dvojezičnega šolstva". Pri tem so v slovenskem parlamentu z zadovoljstvom ugotavljali ..sorazmerno ugoden razvoj'" odnosov s sosednjimi državami, vendar tudi naglašaii, da kljub temu še nadalje ostaja odprta vrsta vprašanj povezanih s pravicami, varstvom in izboljšanjem položaja slovenske narod-.nostne skupnosti v zamejstvu. Prav v to smer je šel tudi disku- sijski prispevek obeh predtavnikov koroških Slovencev — predednika ZSO Feliksa Wieserja in predsednika NSKS Matevža Grilca. Argumentirano sta pojasnila, da se položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v zadnjem obdobju ne samo ni izobljšal, temveč se je nasprotno še poslabšal. V tej zvezi sta posebej prikazala najnovejše napade nemških nacionalistov na dvojezično šolstvo ter opozorila tudi na škodljive posledice tristrankarskega pakta, kjer so rešitve na osnovi najmanjšega skupnega imenovalca vedno na škodo slovenski narodnostni skupnosti. F. Wieser: Naše mesto je na strani tistih, ki se borijo za demokraci-zacijo družbenih odnosov in proti vsem oblikam zatiranja Proti tej nevarnosti je predsednik ZSO postavil akcijsko enotnost obeh organizacij v vprašanjih člena 7 ter naslonitev na demokratične sile v avstrijski družbi, ker ,,se Slovenci v Avstriji vedno bolj zavedamo, da je naše mesto na strani tistih, ki se borijo za demokratizacijo družbenih odnosov in proti vsem oblikam zatiranja". Posebno vlogo v našem boju za obstoj seveda igrajo naše lastne dejavnosti in zlasti akcije samopomoči, s katerimi skušamo nadoknaditi vsaj del tistega, za kar mr sicer prikrajšani, je dejal predsednik Wieser. Ob koncu pa je poudaril, da želimo koroški Slovenci, ki smo del avstrijske družbe, hkrati ostati tudi del slovenskega naroda. „V tej luči vidimo in se zavzemamo za dobrososedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, za odprto mejo in za skupni kulturni prostor, kajti to so pridobitve, ki so za nas življenjskega pomena, saj z odprto mejo in vsestranskim sodelovanjem vnovič pridobivamo življenjsko funkcijo v prostoru, kjer živimo že nad tisoč let." V večurni razpravi v slovenskem parlamentu je prišla do izraza živa zavzetost vsega slovenskega naroda za svoje dele, ki živijo v sosednjih državah. Ta zavzetost je bila izpričana v zagotovilu, da bosta slovenski narod in njegova država tudi v prihodnje nudila vso podporo Slovencem v zamejstvu. Obenem pa so poudariti', da vprašanje zamejskih Slovencev ni le zadeva Slovenije same, temveč gre za ustavno opredeljeno skrb cele Jugoslavije in vseh njenih narodov in narodnosti. ..Odstopanje od dvojezične vzgoje nikakor ni predvideno, temveč si šoiska obiast nasprotno prizadeva in bo izvedla kontinuirano izboijševanje na področju dvojezičnega šolstva." Tako je rečeno v pismu, s katerim je deželni šolski svet za Koroško odgovoril na resolucijo 2. avstrijske ženske poletne univerze (kakor številne organizacije in skupine, tako so tudi udeleženke omenjene prireditve izrazile svojo zaskrbljenost zaradi nevarnosti, da bi na Koroškem prišlo do uresničitve nemškonacionalnih zahtev po uvedbi šolskega apartheida - op. ured.). Pismo deželnega šolskega sveta je podpisal dvorni svetnik dr. V. Inzko, vodja manjšinskega šolskega oddelka. Podobno pa se je ob nedavnem obisku predstavnikov de- želnih šolskih oblasti pri republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije izjavil tudi po-slevodeči preds. deželnega šol-skega sveta K. Kircher, ki je v pogovoru z ljubljanskim Delom poudaril: ..Izjavljamo se za skupno šolo, to smo delali do sedaj in bomo tudi v prihodnosti." Predsednik Kircher je poudaril veliki pomen dvojezične vzgoje, glede sedanje razprave o dvojezičnem šolstvu pa je dejal, da deio v okviru strokovnih komisij in dežeinega zbora še ni zaključeno. ..Dokončne rezultate pričakujemo ob koncu tega koledarskega leta," je napovedal Kircher. „Ko bodo predložena zadnja poročila, se bomo lahko ukvarjali s konkretno zastavljenimi vprašanji in željami. Zeto se bomo trudili, da bomo v okviru naše sorodnosti in stičnih točk v deželi Koroški nadaijevaii skupno pot." V razpravi v slovenskem parlamentu so sodelovali tudi predstavniki zamejskih Slovencev, med njimi predsednik ZSO Feliks Wieser in predsednik NSKS Matevž Grilc. PREBERiTE na stran) 2 Dvoiičnost koroške poiitike ob primeru škocijanske šote 3 Navdušenje nad Turrinijevo uspešnico „Lov na podgane" 4 Cankarjev dom gre v 6. !eto detovanja 5 Ob jubiteju Josipa Vidmarja 6 „ie!ezne medijske zavese" ORF-a 8 Kritične prireditve ob 10. oktobru Kabeiska TV bogatejša za satetitski spored zato pa siovenske oddaje izrinjene na stranski tir OčZtno Aot z