Spedlzloa« to abbonatnento postale Pošliinie plačana * (oluttnl
Naročnina mesečna 18 Lir, ta Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja c«« loletno 34 Lir, z* inozemstvo 65 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserat«, Podružnic«! Novo mesto«
Izključna poobla5?enlca ta oglaSevanJe ttafTJamdcega !n tujega Izvora i Unione Pubblicita Italiana & A, Milana
Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznika.
S Uredntitvo In npravat Kopitarjeva 6, LJubljana. § Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. S	Telefon 4001—4003,
Abbuoamentl: Mes* 18 Lira. Estero, mesa 31 50 Lir*. Edizione domenica. »n-no 34 Lir*. Estero 65 Lir*. C. C P.i Lubiana 10 650 per gli sbbnnamenti, 10.349 per I* in-serzioni.
Filial« I Noto mesto.
Concesslonarl« Meln^lva per la pnbbTleHi dl provemenza Italiana ed «.stern: llnionr Pubblicita Italiana S. A.. Milana
Vojno poročilo št. 1096
44 sovražnih letal sestreljenih
Italijanska torpedna letala potopila dva nasprotna parnika — Bizerta
bombardirana
Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Neka skupina naših torpednih letal je pri napadalnem ogledniškeni poletu oh alžirskih obalah preslrcgla sovražno spremljavo, ki s'o jo-spremljala lovska letala: 2 srednjevelika parnika sta bila potopljena, eden pa ležko poškodovan.
Italijanska in nemška letala so bombardirala pristanišče v Bizerti.
Včeraj je sovražno letalstvo napadlo razne kraje mi Siciliji, na otoku 1'a n t c 11 e r i j i iu nekatera središča na Sardiniji.
Mesto M e s s i n a jc bilo ponovno napadeno in jo imelo ležko škodo zlasti v središču. V leku je ugotavljanje žrtev nicil civilnim prebivalstvom.
Sestreljenih jc bilo skupno 41 letal. 15 od naših lovcev prvega roja ter od 81. skupine kopenskih strelcev, 8. od nemških lovcev ler 21 od protiletalskega topništva, od tega 7 nad l* a n t e l -i e r i j o.
Po nadaljnih poročilih je treba dodati sovražnim izgubam, navedenim v včerajšnjem vojnem poročilu, šc 12 letal in sicer jih je 4 sestrelilo protiletalsko topništvo v 01 hi j i (Cassari). 8 pn so jih sestrelili v boju naši lovci na s a r d i n i j s k c m u c h ii.
Večina sestreljenih letal jc padla v morje:
med njimi je bilo 8 letal tipa »leteče trdnjave«, sestreljenih pri otoku Eolia. 2 tipa »Liherator« južno od lita S p n r t i r c n t o. 3 južnovzhodiio od kraja Bovo Marina (Reggio Calabria), 1 pa južnovzhodiio od Ali Marine (Messina).
Dodatek k vojnemu poročilu št. 109(5:
V letalskem nastopu, izvedenem proli Italijanski Vzhodni Afriki in Sudanu, o katerem govori včerajšnje vojno poročilo, so sc posebno odlikovali naslednji piloti: major Villa Giulio Cesare iz Verone, kapitani Peroi Maks iz Fer mre, Liccani Manlio iz Rima, Crisliani Ardito iz Ancone.
Skupina lovcev, ki se jc izkazala v hoiih nad Messino, prav tako omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu, jc bila pod poveljstvo majorji Ser-riui Piclra iz Madcrna (Brescia).
Od torpednih letal, ki so napadla sovražno spremljavo in potopila dve ladji, kakor poroča današnje vojno poročilo, je treba omeniti: kapitane Pulti Carl.t iz Triesteia, Zureoni Giuseppcja iz Stignana (Poln), <«reco 1'ielra iz Caprijn (Salcr-no); narednike vodnike Gunlamli Carla iz llo-logue, Marrcllio Giovnnnija iz fantu (Conui) ter narednika 1'asscriui Eurica iz Bcttollc (Siena).
Najvišje priznanje maršalu Messeju
Padova, 20. maja. AS. Včeraj je odposlanstvo častnikov z generalom na čelu dospelo v Padovo, tla bi izročilo visoko odlikovanje Savojskega reda, ki ga je italijanski vladar poklonil maršalu Giovanniju Messeju, ženi junaškega poveljnika 1. armade, grofici Venezzi Messe. Novo najvišje priznanje je bilo eksc. maršalu Messeju podeljeno iz tegale razloga: »Armadni poveljnik je v Tuniziji v posebno kočljivih in težavnih okolnostih svojo veliko enoto spremenil v močno bojno orodje ter s svojim gorečim in spodbudnim duhom vplival na vse vojake, ki so vsi dajali zaled vneme in hrabrosti. Silnemu navalu ■ zagrizenih nasprotnih enot, ki so bile mnogo večje po številu in sredstvih, se je upiral z duhovito vojaško sposobnostjo
in kar se da trdno obrambo ter ustavil zalet nasprotnika in izčrpaval njegove velike sile v dolgem ter hudem boju.« Sciotta: marca iu aprila 1943-XXI.
Divjaški napad na Reggio Calabria
Itcggio Calabria, 20. maja. AS. Znžigalne in razdiralne bombe, ki jih je nasprotnik metal na mesto, so v katredrali razrušile kapelo svetega Zakramenta, ki je bila razglašena kot narodni spomenik, uničile pa tudi nadškofijski seminar. Težko so bile poškodovane cerkve sv. Lucije, sv. Avguština in sv. Pavla. Nasprotnikovi lw>mbniki so razen tega metali bombe na pokopališče S. Giovanni in druge kraje. Ponosno kalabreško prebivalstvo je tudi ob tej priliki pokazalo mirnost in pogum ter preklinjalo letalske razbojnike.
Drzen čin italijanskega letalstva
Bojno področje, ?6. maja. AS. Italijanska letalska armada je dala še nov junaški in ponosni prispevek k dosedanjemu zakladu svoje vojaške slave. Bombniki, ki imajo veliko samostojnost, so v noči na 24. maj učinkovito napadli vojaške cilje v Sudanu in v Vzhodni Afriki. Bombardiranja v lako veliki oddaljenosli od naših prednjih oporišč so imela namen zadeti dvoje ciljev, ki pripadata področju, od koder se sovražnik na vojnem prizorišču vzhodnega Sredozemlja oskrbuje. Proti prvemu teh dveh krajev je bila po morju v resnici prepeljana velika večina pošiljk, ki so jih potem razposlali po šahovnici Srednjega vzhoda. V drugem kraju pa se stekajo ameriški letalski prevozi, ki prihajajo z zahodne zemeljske poloble preko Afrike in po britanskih imperialnih poteh na vzhodno poloblo. Napadi na ta dva cilja, ki sta v vojaškem oziru tako pomembna, so znova pokazali v pravi luči popolno izšolanost naših letalskih posadk in njihovo neobičajno sposobnost, napasti sovražnika na njegovih najoddaljenejših vojaško važnih prometnih zvezah. Letala so odletela 23. maja ob prvem jutranjem 6vitu z nekega letališča v vzhodnem Sredozemlju. Zaradi dolge poli, na katero so se namenila, je bilo nemogoče vedeti vnaprej, kakšno bo vreme ves čas poleta. Letenje je bilo izredno težavno, a po enaj-
f
stih urah in tridesetih minutah so v redu prispela na tisti kraj v Sudanu. Letalci so točno lahko ugotovili, kje je njihov cilj, čeprav je bilo nekoliko temačno. Napad je bil izveden iz višine komaj tristo metrov z razdiralnimi in zažigalnimi bombami, ki so zadele skladišča in delavnice.
Druga letala so, kakor je že zgoraj omenjeno, vzela na piko nek vojaški cilj v italijanski vzhodni Afriki. Po enajstih urah in 45 minutah letenja so napadalci prispeli na rilj. Tudi s tem napadom se je posrečilo sovražnika povsem presenetiti, kar je razvidno že iz tega, da je ta cilj bil in tudi med napadom ostal razsvetljen kakor podnevi. Bombe, ki so jih naši letalci zagnali z višine nad 1000 m, so, navzlic temu da je bila nad krajem megla, zadele velika poslopja in naprave neke tovarne ter med drugim povzročile silno eksplozijo, ki ji je sledil veiik požar.
Naša krila na imperialnem nebu so potrdila našo navzočnost v teh deželah, ki so neločljivo navezane na usodo Italije z nepretrgljivo vezjo prelite krvi. Vsa letala, ki so se udeležila tega poleta, so se vrnila predvčerajšnjim ob zori na svoja oporišča, potem ko so izvedla polete, ki so trajali, če upoštevamo razdalje, ki so jih preletele, najmanj 23 ur in največ 24 ur.
Ganljivo tevno povelje regenta Horthyja
»Prepričan sem, da boste, ako bo potrebno, zopet šli v boj za domovino«
Budimpešta, 26. maja: Regent IIorthy je naslovil ganljivo dnevno povelje četam druge madžarske armade, ki so se vrnile v domovino iz vzhodnega bojišča. Regent je izrazil svojo visoko pohvalo II. armadi, ki se je junaško borila proti boljševizmu za obrambo madžarske domovine in Evrope. S svojim pogumom in udeležbo srditih bojev proti številčno nadmoeneinu sovražniku, je dejal regent, ste odeli zastavo madžarske vojske z novo slavo. Prepričan sem, da boste, ako bo potrebno, zopet šli v boj za obrambo domovine, z isto nezlomljivo vero, ki
vas je navdajala eno leto nri trdih bitkah na vzhodnem bojišču. Načelnik glavnega stana
Zadušnica za katinske žrtve
Rim, 26. maja AS. Včeraj zjutraj je bila v cerkvi Sv. Stanislava Poljskega maša zadušnica za katinske žrtve. Poljska kolonija je bila pol-noštevilno zastopana. Sveto mašo je daroval škof msgr. Ignacij Dubowsky.
Fordov dedič umrl
Buenos Aires, 26. maja AS. Tz Dctroita poročajo, du je umrl edini dedič llenryja Forda, magnata ameriške avtomobilske industrije, Edsel Ford, ki mu je bilo 49 let in je bil predsednik družbe »Ford Motors Companie.«
Bangkok, 26. maja AS. Tukaj sc je razširil glas, da je med kandidati za indijskega podkralja tudi vojvoda .Windsorski, guverner Bahamskih otokov,
madžarske vojske general Szombatelly je v Kološvnru pozdravil tudi neko pehotno divizijo, ki se je vrnila iz vzhodnega bojišča izražajoč častnikom in vojakom priznanje domovine za junaštvo, ki so ga pokazali v zimskih borbah proti boljševizmu.
Uspešni napadalni boji na vzhodu
Nad zahodno Nemčijo je bilo sestreljenih 24 angleških bombnikov Hitra nemška bojna letala bombardirala Brighton v Angliji
Hitlerjev glavni stan, 26. maja Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Z vzhodnega bojišča poročajo o uspešnem delovanji! lastnih napadalnih oddelkov. Posamezni sovjetski krojcuii napadi so se i/.ju-lo\ iii.
Letalstvo je dalje obstreljevalo sovjetske prometne zveze in bombardiralo razen tega letalsko oporišča in industrijske cilje.
V	noči nu 26. maj so angleška letala napadla z n p a d ii o nemško oz c 111 I j e. Prebivalstvo je imelo izgube in nastala je škoda na poslopjih. Sestreljenih je bilo 24 napadajočili bombnikov.
V	Sredozemlju in ob atlantski obali je letalstvo včeraj uničilo M sovražnih letal. Bombardirana je bila luka v Bizerti.
Hitra nemška bojna letala so včeraj obmetavala 7. bombami težkega kalibru industrijske naprave in preskrbovala«' obrale v pristanišču B r i g h t o u u. Dve letuli sc nista vrnili.
Berlin. 26. maja. AS. Na vzhodnem bojišču ic bilo poleg čiščenja, ki ga opravljajo nemške čete v sodelovanju z ruskimi prostovoljskimi Oddelki, ki sestavljajo armado generala Vlasovu, un mnogih oddelkih le ogledni-ško delovanje. Na skrajnem severnem koncu
v.vv
kubnnjskegn mostišča sto se včeraj ponesrečila dvu sovražna sunka. Na obali Azovskcga morja so nemški oglcdniski oddelki |m> dolgem pohodu preko težavnega ozemlja v «1 r I i v sovruž.ne vrste in uničili številne obrambne naprave. Nemški pešci so se vrnili v svoja taborišča /. lepim številom ujetnikov in s plenom. Južno od Novorosijska je nemško topništvo zadelo sov ražno trgovsko ladjo, ki je dovažolu preskrbo osamljenim boljševiškim četam. Nemško letalstvo je nadaljevalo z napadi na zbirališča sovražnih sil in na topniške postojanke. / letalstvom je sodelovalo tudi topništvo in pomagalo uničiti številne topove, skladišču streliva ter nasprotne prometne zveze. V maju je bilo na kubanjskem mostišču uničenih nud 20 sovjetskih tankov.
Na srednjem odseku donješkega bojišča so nemške oglednice zlomile odpor nekaterih sovražnih slrojničnih gnezd pri Lisieaiisku. Nemški branilci so odbili sovražne poskusne vdore v nemške črte nn odseku pri Bjelgorodu, čeprav je sovražnik začel svoj pohod šele po močnem ognju težkega orožja. Nemško letalstvo je na odsekih pri l.isieansku, Kupjansku in l/jumti včeraj uničilo glavne sovražnikove prometne zveze, rn/bilo lokomotive, železniške postaje in mnogo železniških vagonov.
Mko čiščsnje sovjetskih tolp
Sovjetski dezerterji tožijo o pomanjkanju živeža v Rusiji
Berlin, 26. maja. Dočim so bili žc več dni na vzhodnem bojišču samo krajevni boji, ki so jih i/z vu I i nemški napadalni oddelki, jc v zaledju poteknlu velika očiščevalna bitka s številnimi boljševiškimi tolpami, ki so se klatile po zasedenih vzhodnih pokrajinah. Sovjetske tolpe, ki so prej delale lojeno in so se sktrivale |m) gozdovih ter močvirjih, so se pred kratkim združile v večje skupine in začele napadati nemške čete. Neko tako skupino so sovjetska letala stalno preskrlKivala z orožjem in živežem in so imele zgrajenih okoli 120 barak, le so bile vse uničene. Odkritih in uničenih je bilo ludi še 20 drugih središč, kjer so sc zbirale sovjetske čete 111 so imele nakopičeno veliko
količino živega in orožja. Cela vrsta drugih tolp, ki so vznemirjale prebivalstvo v zaledju, so bile napadene in razpršene s sodelovanjem domačih prostovoljcev. Zadnje čase prihaja ,ia nemško strun vedno več dezerterjev. Vsi ti dezerterji in vojni ujetniki \-ak dan potrjujejo, da se nahaja Sovjetska Zve/a v veliki sti-ki /a živež, lo je uruduo potrdila tudi,sovjetska delegacija na konferenci v llot Springsu, kjer je zahtevala, nnj sc nc izgublja čas z razpravljanjem o preskrbi po vojni, marveč naj <0 bavi z današnjo preskrbo, ker se Sovjetska /vc/a nahaja v veliki stiski za prehrano. Žive/ nc manjka le prebivalsh u, marveč tudi vojski.
Kova letalska ofenziva proti Angliji
Nemci uporabljajo »superbombe« in letala s posebnimi oklepi »Superbomba« uniči vse v razdalji 880 metrov
Stockholm, 26. maja. Dopisniki švedskih listov v Londonu se zelo zanimajo za zadnje nemške letalske napade na angleška industrijska središču in zlasti na obalna mestu, kjer so važna središča vojne industrije.
Kakor poročajo dopisniki, so nemški napadi navzlic izredno neugodnim vremenskim razmeram povzročili tolikšno škodo, da angleški vojaški tehniki zagotavljajo, da so nemški letalci uporabljali novo vrsto bomb. Te bombe, ki jih tehniki označujejo "z imenom »super bombe«, imajo yx> poročilih švedskih dopisnikov strahoten učinek. Izpričano je, dn taka bomba uniči vse, kar se nahaja 700 do 800 metrov okoli mesta, kamor pade. Pritisk te bombe — mislijo, du je napolnjena s tekočim zrakom — je tako močan, da ga čuti celo bombnik, ki sc nahaja 4300 metrov visoko.
Na tajnem zborovanju v spodnji zbornici so številni govorniki zahtevali pojasnila o novih nemških bombah. Zunanji minister, ki je zastopal vlado, jc odgovoril, da se nemško bombardiranje zadnje tedne bodisi po eksplozivu, ki jo v teh bombah, bodisi po strahotnem poku, ki mu sledi velikanski zračni pritisk, bodisi po taktičnem nastopanju nemških letal, zelo razlikuje od prejšnjih napadov. Očividno imajo Nemci letala s posebnimi oklepi, da jih ne more sestreliti niti protiletalsko topništvo, niti lovsko letalstvo. Kar se tiče eksploziva, sumijo, da gre za tekoči zrak, iz katerega je odstranjen dušik, kar se doseže s spremembo atmosferskega zraka v tekočino, katero nato pomešajo z zažigaltrmi sredstvi. Razdiralna moč teh bomb je strahotna. Znano je tudi, dn so nemški znanstveniki dokončali zanimive izume, ki so jili doslej držali v tajnosti. Gre za nov eksploziv, ki ga imenujejo »Oxiliquili«. (»II Piccolo«).
Riin, 26. maja. Bivši minister za narodno
kulturo Pavolini je objavil v listu »Mcssnggc-ro« članek, v katerem pruvi med drugim naslednje: Nov tip bomb s strahotno eksplozivno silo, ki jih uporablja nemško letalstvo pri zadnjih napadih na Anglijo, je bil neprijetno presenečenje zu Angleže, ki niso pričakovali takšnega odgovora, pač pa so se veselili težke škode, ki jo povzročajo njihovi bombniki v nekaterih najlepših nemških in italijanskih mestih. Italijani, ki so se sicer šc bolj utrdili spričo tolikega razdejanja in žrtev, ki jih povzročajo angleški ter severnoameriški letalci, sc ne vesele strašnih razvalin, ki jih lahko povzroče nove nemške bombe, kajti Italijani so predvsem kristjani. Vodo pu, da je edina govorica, ki jo razume sovražnik, ravno ta, iu zato upajo, da jim nove bombe jasno govore in da jih dobro razumejo. Bivši minister pripominja, dn je nova letalska bomba prva v vrsti vojnih presenečenj, ki bodo utegnila prihraniti Angležem in severnim Amerikancem še zelo bridka presenečenja.
V\,
lavidezna smrt kominterne
Stalinu je kominterna trenutno škodovala, zato jo je dal v hladilnik
Stockholm, 26. maja. Nevtralne in nevojskujoče se države niso v pogledu razpusta Komintcrne tako optimistične kakor Amerikanci in Angleži. Z velikim humorjem in z jedkostjo pripominjajo, da je moskovski radiom ki je preteklo soboto sporočil novico o razpustu tretje intcrnacionale, končal svoje poročilo z nepremišljenim dodatkom »Proletarci vseh dežel, združite sel« Brez ozira na dejstvo, da ni iskreno verjeti uradnemu moskovskemu poročilu, češ da se Moskva v bodoče ne bo več posluževala Kominterne za svoje politične načrte za boljševiziranje sveta, piše nevtralni tisk, da se Moskva predobro zaveda prednosti, ki 'ih bodo imele komunistične stranke v raznih državah, ako si bodo nataknile etiketo tako imenovane narodne stranke, kar jim bo omogočalo odkrito prevratno delovanje, ne da bi se jim bilo treba skrivati.
Kaj sta plačala London in Washington Moskvi za ta varljivi korak? Očividno sta žrtvovala Finsko, baltske države in Poljsko, oziroma z drugimi besedami Moskvi sta dala prosto roko pri prodira-
nju v te kraje. Ti listi pišejo, da Stalin prav za prav v ničemer ni popustil, za povračilo pa je dobil to, kar je hotel. Kominterna sicer ne bo več delovala, toda želja Kremlja bo za njene članice še vedno povelje. Kominterna je toraj navidezno mrtva, moskovski komunizem pa je ostal. Kominterna ni bila komunizem, ampak sredstvo za razširjanje komunizma. Kominterna je imela srečo v času med dvema voinama in če bi Rusija zmagala, bi se zopet lahko vrnila na delo. Toda leta 1939 so napočili zanjo hudi dnevi. Zunanji predstavniki Kominterne so životarili v Moskvi. Bili so Stalinovi talci, ki se mu sedaj zdijo nekoristni ali celo škodljivi za mednarodne dogodke. Moskva |e opažala, da ji razne nevtralne, pa tudi tako imenovane združene države vedno manj zaupajo. Zato je Stalin dal Komin-terno v hladilnik, kjer jo imajo 5e za vsak primer v rezervi. Zaenkrat šc ne ve. kaj naj naredi z njo: ali nai io navidezno uniči, ali pa jo pošlje v boj proti zaveznikom, če bi pri njih padel v nemilost. Vse to bodo pokazali bodoči dogodki, (»I Piccolo«.)
Topniški dvoboji pri Leningradu
Berlin, 26. maja. AS. Slabo vreme je oviralo bojno delovanje na celem vzhodnem bojišču, zlasti pa pri Leningradu, kjer sc razvija pozicijska bitka med obojestranskimi oglcdnicami. Boljševiki so nekaj dni molčali, nato pa so se končno odločili odgovoriti nemškemu topništvu. S tem pa so izdali, kje se nahajajo njihovi veliki topovi, tako da so Nemci lahko osredotočili svoj ogenj na te postojanke, ki so bile doslej popolnoma skrite v mestu med podrtinami.
Tudi sovjetske vojne ladje, ki so bile zasidrane pred Kronstadtom, so se prikazale iz umetne megle, ki jih je navadno zakrivala pred nemškimi top-ničarji in opazovalci. Zdaj so se začele premikati proti Leningradu, da bi s svojim topništvom streljale na nemške postojanke. Razvil se je silen dvoboj in Nemci so prisilili k molku nekaj sovražnih topov. Nato so se dvignili strmoglavci in se spustili na nove cilje, to je na postojanke težkega sovjetskega topništva. (»Le Ultime Notizie«.)
Nova japonska zmaga
šanghnj, 26. maja. Včeraj je bilo v Čung-kingu objavljeno poročilo, ki priznava, da so Kitajci izgubili Jungjanpkvan, važ.no cestno križišče,, ležeče 55 km južno od pristanišča lšang na reki Jangce.
Zanimiv banket
Stockholm, 26. maja AS. Pri banketu, ki ga je priredil Stalin llooseveltovemu odposlancu Da viesu, je po poročilih iz Moskve Davies predlagal, naj mesto Stalingrad ostane porušeno kot dokaz borbe za posest tega mesta. Banketu se je udeležilo 4-8 povabljenih oseb. Na banketu je bilo 17 napitnic, pri katerih je moral vsak povabljenec dvakrat piti, najprej na koncu govora, ki je bil v ruščini in potem ko ic bil prčveden v angleščino. Sovjetski kronist, ki skrbno poroča o tem banketu, ne pove. kakšno je bilo stanje povubljeucev po tolikšnem popivanju.
Divjaški napadi na italijanska mesta bodo povrnjeni
Rim, 25. maja s. Pod naslovom »Letalska bombardiranja« piše »Giornale d'Italia«; Izvršujoč ukaz, ki ga je vsekakor navdihnil sestanek Churchilla in Roosevelta v Wushingtonu in še bolj nujna potreba angleške propagande, se londonski listi bolj kakor kdaj strnjeno in besno zaganjajo proti Italiji ter poveličujejo uspehe angleškega in ameriškega bombardiranja in v naprej naznanjajo njegov naraščajoči uuiče-valni razvoj. Včeraj je »Daily Telegraph«, eno izmed Edenovih glasil, posvetil temu vprašanju uvodnik z naslovom »Obvladovalije neba nad Italijo«: Zavezniško letalstvo napada brez odmora ponoči in podnevi Italijo. Letališča in si-cilska ter sardinska pristanišča kakor tudi pristanišča na polotoku so stalno bombardirana in zadelo jih je žo na tisoče ton bomb. Italijanski šefi ne prikrivajo svojega mnenja, da |Kiinoč nemškega letalstva Italiji ni zadostna za rešitev. Zavezniki se morajo neprestano zaganjati« z vsem, s čemer razpolagajo, proti Italiji in proti njenim zelo razširjenim iu lahko ranljivim mejam. Sedaj, ko so bile letalske sile Osi desor-ganizirane ter so morale prenesti nemajhen napor, ko se Italija približuje kaosu in je na poti do propada, morajo zavezniki ojačiti do .skrajne meje svojo letalsko ofenzivo.
l ako piše eden izmed poluradnih listov v Londonu. Bržkone ne pozna ponosnega zgodovinskega neupogljivega odpornega duha Italijanov, naraščajočega razvoja obrambne reakcije in letalske ofenzive Osi, ki ne ustreza upanju Londona. Vsak dan beleži vojna kronika znatno število angleških in ameriških letal, ki jih osovinske letalske sile zrušijo nad polotokom in nad otoki. Vsak dan beleži ista kronika znake obnovljene italijanske in nemške letalske ofenzive v Sredozemlju proti ladjam in pristaniščem Anglosasov od francoske severne Afrike do Malte in Sudana ob Rdečem morju. Primer »Daily Tclegraplia« pu ni osamljen. »Nevvs Cronicle« piše o udarcih zadanih Italiji, da bi se Italija omehčala. »Daily Express« piše: Toča bomb bo padla na Italijane in bo trdnejša kakor tista, ki uničuje Nemce in kakršna je bila
Razstava športnih motivov in turističnih lepakov bo odprta (2. junija
Ob zaključku vpisovanja za udeležbo na raz-stsvi športnih motivov je Lilo napovedanih lepo število umetnin, ki bodo razstavljene 12. junija v Jakopičevem paviljonu. Na ta način je popolnoma gotovo, da bo uspeh te nove in zanimive umetniške maniicstacije v celoti zagotovljen. Ker vemo, da tudi še drugi umetniki pripravljajo nova dela, je pripravljalni odbor odločil, da bo sprejel še nove prijave vse do 31. maia. Ni dvoma, da bo ta umetniška ruazstava vzbudila kar največje zanimanje ljubljanskega občinstva, ki ve prav dobro ceniti umetniška dela in ki je tako navdušeno za športno življenje.
Istočasno, ko bo odprta razstava umetniških motivov, uo ^ Jakopičevem razstavnem paviljonu tudi razstava lepakov za turistično propagando, ki jo prireja Pokrajinska tudistična delegacija. Videli bomo, kako so naši umetniki znali prikazati v svojih delih etnični, duhovni in turistični značaj naše pokrajine.
Dsdatne živilske nakaznice za ročne delavce
Mestni preskrbovalni urad poziva delodajalce, ki zaposlujejo za dobivanje dodatnih živilskih nakaznic za ročne delavce (S-D I) upravičeno delavstvo, naj jih od 1. do 10. junija prijavijo v 1. nadstropju palače Bate, Cesta 3. maja št. 1.
Na prijavi v dvojniku na polovici pole mora biti napisan priimek in ime delavca, očetovo ime, rojstna letnica, bivališče (če je podnajemnik, tudi ime in priimek družinskega poglavarja, pri katerem stanuje), poklic in natančen opis dela, ki ga opravlja. To naznanilo je treba datirati z dnevom oddaje, ga podpisati in nanj odtisniti žig podjetja. Ce ni že z žiga razvidno, je treba navesti tudi kraj (ulico), kjer se obrat nahaja.
Prijave brez vseh teh podatkov bodo zavrnjene ali ne upoštevane.
Hkrati opominjamo, da morajo biti navedbe v prijavah natančne in resnične, da ne bo treba občutiti posledic, ki jih določa naredim Vis. Komisarata št. 78 z dne 23. aprila 1942-XX člen 27.
Vse upravičene delavce pa pozivamo, naj
svoje delodajalce takoj opozore na obveznost te prijave, ker bodo onim, ki za njih prijave ne bodo predložene v določenem roku, dodatne nakaznice vzete.
Vremenska napoved: 27. maja, (četrtek):
večinoma jasno.
28. maja, (petek): pretežno jasno.
pri El Alameinu. Prekosimo po besu in natančnosti angleško-ameriško bombardiranje, kakršno je bilo pred napadom na Bizerto. Zakaj bi Italiji prihranili naš bes. Vojna zahteva, da bombardiramo glavno mesto, ki so možgani so-vružnika. Razbiti moramo brloge novega imperija.
Ta izražena krutost angleških predlogov ima ofenzivne namer6 živčne vojne pu tudi defenzivne, ki naj ojači že zrahljane živce angleškega prebivalstva. Izostali so nagli odločilni učinki, ki so jih pričakovali |h> zaključku bitke v severni Afriki. Danes jc položaj Anglosasov v Sredozemlju več kot negotov in vnemir-iajoč, pričenja pa se nova letalska ofenziva Nemčije na angleški otok, ki bo spremenila račune anglosaških politikov in vojaških poveljnikov ter povzročila novo strašno razdejanje. Angleški listi govorijo o obvladanju neba nad Italijo, da bi prikrili angleškemu narodu nemško obvladovanje neba nad Anglijo. Obramba italijanskega neba se izpopolnjuje dejansko z. odločno in mogočno letalsko ofenzivo Nemčije nad angleškim otokom. Angleški ministrski predsednik Churchil je prevzel pred zgodovino človeštva in omike strašno odgovornost za novo neusmiljeno vojno s smrtonosnimi bombami iii zažigalnimi lističi ter strahovitimi eksplozivnimi pripravam proti neborcem ne nevojaškim objektom, proti otrokom, ženskam, ranjencem, bolnikom,« cerkvam in umetniškim spomenikom. Roosevelt se je pridružil Churchillu s tem, da mu je dal na razpolago svoje gigantske bombnike in zločinsko hlndnokrvnost svojih pilotov in strojničarjev. Rekli smo, da ta novi razvoj vojne, ki so ga hoteli in pričeli Anglosasi, ne bo dolgo brez odgovora. Churchill je ustvaril precedense. Osvobodil je Nemčijo sleehrnega obzira. Anglija se žc strašno pokori za svojo pobudo, za svoj monstruozen način vojne. Sedaj se je znašla nenadoma pod strašnimi udarci bombardiranja nove vrste s strani nemških letal novega tipa z novimi eksplozivnimi sredstvi. Obveščevalci govorijo o nemški superbombi, ki uniči vse, kar je v območju 700 do 800 metrov od mesta, kamor pade. Iz višine 4000 metrov občuti bombnik natančno zračno premikanje, ki nastane po eksploziji. Gre za stipereksnlozivno sredstvo, bržkone iz tekočega zraka. Gre za novo iznajdbo nemške kemične industrije, ki je gotovo prva na svetu v iznajdljivosti in obsežnosti svoje proizvodnje, in katere ne more prekositi nobena konkurenčna angeška ali ameriška kemična, industrija. Nova nemška akcija, ki se je komaj deloma pričela, ima že velik učinek, izvedcuu pa bo po
Ducejeve nagrade dvojčkoma
Visoki komisaru je iz Ducajevega sklada podelil zakoncema Kovačifiu Ivanu in Rozaliji iz Gornje Gomile št. 11, občina St. Jernej, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Zvezni Tajnik pozdravlja odhajajoče avanguardiste
Včeraj, dne 25. maja, je Zvezni Tajnik sprejel v navzočnosti V. Poveljnika deset avantgardistov, ki so prosili, da bi bili sprejeti v vojsko ter poslani v prve bojne vrete.
Zvezni Tajnik je naslovil na odhajajoče svoj pozdrav ter pozdrave vseh ljubljanskih fašistov. Izrazil je svoje globoko zadovoljstvo nad temi mladeniči, ki so pripravljeni dati vse za zmago pravičnosti nad barbarstvom komunizma.
Darovi za vojake
Pripravljen z običajno marljivostjo Glavnega Štaba Kr. Vojske — Urada za tisk in iavno skrb — je prispel na področje 2. Armado 15. vlak APE (Pomoč — Propaganda — Vojska), sestavljen iz 30 vagohov, ki vsebujejo darove in razne potrebščine za vojake.
Tudi pri organizaciji tega novega vlaka — ki ga prinaša zahvalnost italijanskega naroda junaškim četam, ki se bore na Balkanu proti za-vratnim partizanskim bandam — je v veliki meri sodelovala Fašistična Stranka in tako ponovno dokazala, da je vedno prisotna med bojevniki.
Razdelitev darov, čim prispejo to velike količine vsakovrstnih stvari do določenih edinic. ho izvršena s strani pristojnih poveljnikov v prisotnosti Okrožnih Tajnikov Fašistične Stranke ali njihovih zastopnikov.
znanstveni metodi, kakor jo je naznačil Churchil proti industrijskim središčem in pristaniščem v Angliji. Značilno je dejstvo, da letijo novi nemški bombniki tako visoko, da jih ne more doseči protiletalsko topništvo in tudi ne angleški lovci.
Evropska vojna stopa torej v fazo letalske ofenzive. Neizprosnost anglosaškega letalskega liombardiranja Italije 1k> poplačana v pravični meri z neizprosnostjo bombardiranja angleškega otoka in drugih važnih anglosaških postojank po nemškem letalstvu. Da bi prikrili to dejstvo, govorijo londonski listi zaman o razdejanju Italije. Omikanega državljana sveta boji srce ob hladnem premisleku te tragedije, katere niso hotele in ne pričele sile Osi. Vsa odgovornost obremenjuje Angleže in Američane.
Igralska družina Rem Ricci v ljubljanski Drami
V	zndnjem času smo imeli priliko precej spoznati italijansko dramntsko produkcijo in to od najstarejših pisateljev pa do sodobnih, še zdaj živečih. Naš oder je ta dela prikazal — to lahko mirno zapišemo — zelo dostojno in igralci so naredili vse, da so ta dela dosegla Čim večji uspeli. Približali so se italijanski duši, se poglobili vanjo iu prestavili živo življenje nu ljubljanski oder.
Ob teh številnih predstavah italijanskih del, je naravno, da zanima občinstvo in igralce, kako svoja dela igrajo Italijani sami. Zato smo liili prijetno presenečeni op prihodu igrulske družine Rcnza Riccija v Ljubljano.
Pokazali nam bodo tri predstave, in sicer: tridejanko Vkicenza Tierija »Amarsi eosi« (Tako ljubi), Giulia Viole »Vivere inseme« (Skupno življenje) in dramo Roberta Bracca »11 pi-colo santo« (Mali svetnik). To so dela avtorjev, ki jih že nekoliko poznamo, oz. jih bomo imeli še priliko spoznati, saj je »Skupno življenje« na sporedu naše Drame v prihodnjem mesecu.
Po prvih dvcli predstavah' vidimo, da so to dela, ki so po snovi in po dramatski tehnični izvedbi podobna ostalim italijanskim delom. Nimamo ne vem kako bogatega dogajanja, dejanje ni napeto in drainatsko razgibano, niti kričavo in efektno. So to komedije, ki niso komedije z duhovitim dialogom, pa brez kake situacijske komike. V teli igrah je neko tiho dogajanje, ki se razvija kot novela, včasih kot roman, ki ima precej psiholoških problemov, katere rešuje pisatelj čisto po svoje in na svojski način.
V	tridejanki »Tako ljubi« vjame pisatelj pustolovskega Gianfranca Scalo in preprosto pastorko bogatega meščana Simonello, ki nekako po naključju začneta skupno življenje, a ljubita oba svobodo. In ko žc mislita iti spet vsak svojo pot, ju združi otrok. Enostavna je tudi zgodba »Skupnega življenja«. Predmet ji je družina in že znani in tolikrat obdelani tri-kot. Važnost res ni na vsebinski strani, ampak je težišče v dialogu, ki se dvigne večkrat do čudovitih duhovitosti in je vseskozi tekoč in neprisiljen.
Zanimivejša kot vsebinska stran je odrslca interpretacija. Po obeh predstavah se šele čuti, kako zelo je igralska družina enotna, kako ima popolnoma svojski stil in pa da jc duhovni in
oblikovalni vodja te družine Renzo Ricci. Kar nekam preseneča nas tista mirnost podajanja, nekaka statika in nerazgibanost. Ni tu poudarka na telesnem gibanju, ampak je vsa sila na govornem izrazu in na moči notranje psihološke sile izraznosti igralca. Tako se igralec ves prizor ne premakne z mesta in svoj govor spremlja le s skopo gesto. Čudovito jc naraven in preprost, miren in vsakdanji. Le ob redkih primerih čustvo vidno vzvalovi, a igralec se takoj spet obvlada in dialog teče mirno naprej. Čudovit je ta rculizcm, včasih tako drzen, da človek pomisli, kakšno vero vase ima igralec, da si upa tuko daleč. Renzo Ricci pije nn odru n. pr. kavo, je piškote in ta njegov obed traja clo šest minut. Občinstvo, ki je ob tem dogodku pozorno, opazi, da je pospravil enajst zalogajev brez vsakega vzporednega odrskega dogajanja in brez besed.
Ricci gradi torej na močnem igralcu, saj zahteva ta telesna nerazgibanost zato tem močnejšo notranjo dograjenost in doživljanje igralčevega fantazijskega sveta, zahteva, da tako rekoč »nem« govori. Igralska družina je enotna in izšolana, saj se nikjer ne čuti razpoke v tem načinu igranja, čeprav je po pri-rodi italijanskemu temperamentu, ki je živ in živahen, vendarle tuj in nenavaden.
Najmočnejši igralec je režiser in vodja sam Renzo Ricci. Njegova igra je tako prepričljiva in dograjena, da z vsemi skromnostmi zunanjih efektov gledalca osvoji. Le izgovorjava je manj jasna in nerazumljiva. Ob Ricci-ju se dviga močna podoba igralke Eve Magni, ki je posebno v tragičnem občutju zelo močna. 1'a tudi ostali igralci vzbujajo pozornost s svojimi močnimi izraznimi poudarki, posebno Tino Biannchi, Arnaldo Martelli in Lola Braccini.
Tako sta nam že prvi predstavi prinesli marsikaj zanimivega posebno v odrskem oblikovanju.	P.
Ncmško-italijanska trgovina. Poročali smo že o posvetovanjih med nemškim in italijanskim kmetijskim ministrom v Rimu. Sedaj poročajo, da so ta posvetovanja veljala lanskim nemškim dobavam krompirja in žita, za katere je v zameno Italija dobavila vrtnarske proizvode. Ta trgovina je bila potrebna zaradi klimatičnih razlik med obema državama, kjer proizvodnje dozorevajo ob istem času v obeh državah.
Spominska sv. maša zadušnica za dr. L. Ehrlichom
Ljubljana, 26. maja.
Na obletnico mučeniške smrti vseučiliškega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha je bila v stolnici spominska sveta maša, ki jo je daroval prošt Ignacij Nadrah. Udeležba pri sveti maši zadušnici je ponovno potrdila, kako odličen voditelj katoliške dijaške mladine je bil rajni. Stolnico je napolnila prav tista mladina, ki jo je rajni tolikokrat vodil pred oltar in je tudi danes v lepem številu pristopila k obhajilni mizi. Med mašo pa je pel zbor akademikov. Maše zadušnice so se udeležili tudi prevzvišeni g. škof dr Rožman, vseučiliški rektor dr. Milko Kos s profesorji bogoslovne fakultete z dekanom dr, Lukmanom na čelu, mnogi drugi vseučiliški profesorji, predsednik SKAS ravnatelj Remcc in številni starešine, razni drugi zastopniki. duhovščina ter rojaki in prijatelji vsepovsod priljubljenega rajnika.
Naprava in popis hišnih zaklonišč ter prijava hišnih starešin
Po nalogu odbora za protiletalsko zaščito pri Visokem Komisariatu je mestno poglavarstvo te dni dostavilo pozive za urediiev hišne letalske zaščite z navodili in potrebnimi obra-z-ci. Te pozive so dobili vsi hišni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu, t. j. v gostejšem naselju mesta Ljubljane.
Pripominjamo, da ne gre za kake nove predpise, temveč le za poživitev in obnovitev ukrepov, ki so jih, ali bi jih hišni lastniki morali že izpolniti po še vedno veljavnih predpisih protiletalske zaščite.
Opozarjamo znova na roke, določene z no-vodili ali pozivom:
t. Glavna navodila za obrambo hiše pred sovražnimi letalskimi napadi je treba takoj nabiti v vsaki veži, torej ob vsakem vhodu s ccste.
2.	Vse odredbe po splošnih navodilih za organizacijo hišne zaščite pred letalskimi napadi v mestni občini ljubljanski, t. j. zlasti ureditev podstrešja, ureditev zaklonišča, napravo napisov je treba opraviti v 30 dneh.
3.	Obrazec B (popis hiše glede na zaščito) je treba predložiti, čim bodo vsi ukrepi pod 2.) izvršeni, najkasneje pa v 30 dneh; obenem je treba predložiti načrte hišnih zaklonišč v treh izvodih.
4.	Obrazec A (predlog za imenovanje hišnega starešine) je treba predložiti v 5 dneh.
Hišni posestniki, ki niso dobili poziva, navodil in obrazcev, a njih hiše spadajo v ožji varnostni okoliš — meja tega okoliša je razir-njena pri zaščitnem in tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, pri mestnem cestnem nadzorstvu in pri Sindikatu hišnih posestnikov — morajo po te tiskovine sami priti na magistrat, soba št. 37 (Mestni trg št. 2-1).
Gospodarstvo
Narodna banka za delo v Rimu izkazuje za lansko leto povečanje čistega dobička od 23.5 na 28.1 milij. lir. D.ividcnda na delniško glavnico 400 milij. lir ostane neizpremenjena 4%, dočim se rezerve zvišajo za dotacijo 13.7 milij. lir na 50.7 milij. lir.
Sladkorna pesa v Evropi. Po ugotovitvah Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu je računati, da je v Evropi posajeno s sladkorno peso: nn Danskem 40.000 ha, v Španiji je zaradi znatnega povišanja cen pese pričakovati, da bo letos posajena površina trikrat večja kot lanska, ki je znašala 23.000 ha. Einska obdeluje 3100 ha s peso (lani 2600 ha). V Franciji so določili površino na 240.000 ha (lani 265.000 ha). Na Irskem se bo obdelana površina povečala za 6—7 odstotkov. Italijanski obdelovalni načrt predvideva povečanje posajene površine od 150.000 na 170.000 ha. Romunija je svojo površino pod sladkorno peso povečala za 50%. Na švedskem je predvideno zmanjšanje za 10%. V Švici bo površina narasla. Lani je bilo posajenih 3600, marca letos pa že 4550. Hrvatska računa s podvojitvijo svoje tozadevne površine, v Turčiji pa pričakujejo povečanje površine, ki je lani znašala 27.600 ha. za 65—70%.
Tvornica tobaka v štipu. Tvornica tobaka v Štipu, ki je sedaj v Bolgariji, je bila na novo opremljena z modernimi stroji in bo v kratkem zopet začela delati z 200 delavci. S to novo tvornico ima sedaj Bolgarija 41 tobačnih tvornic, dve sta od teli državni: v štipu in Ka-vali, ostale pa v zasebnih rokah. 5 največjih tvornic poseduje ena družba.
Izdatki Zedinjenih držav za gradbo ladij. Proračun severnoameriških Zedinjenih držav predvideva za leto 1943-44. ki se začne dne 1. julija letos, izdatke 29.463 milij. dolarjev za gradbo ladij. To je za 5725 milij dolarjev več kot znašajo izdatki za gradbo ladij v tekočem finančnem letu.
31
Toložaj je bil silno mučen. Zdel se je neznosen celo takim ljudem, ki mladi carici niso bili naklonjeni. Nemalokrat se je zgodilo, da je kaka mlada dama skomiznila z rameni in zamrmrala, da bi so ona na caričinem mestu brez dvoma ne pustila tako zapostavljati od tašče. Toda kaj naj bi storila carica, da bi spremenila ta položaj. Okrog nje je bilo mnogo takih, ki so z vso pazljivostjo zasledovali vsako njeno nestrpno kretnjo. Vsakdo izmed njih bi bil srečen, če bi mogel opaziti kakršno koli kretnjo ali besedo s strani carice, ki bi izražala nevoijo naRram tašči. Toda vse take želje so ostale neizpolnjene, kajti carica se je znala premagati in je bila vedno ljubezniva napram svoji tašči, čeprav morda njeno vedenje ni bilo vedno povsem iskreno. Nikakega dvoma ni, da se je morala'neprestano premagovati. Kadar kdo strogo sodi njeno vedenje v zadnjih letih carjevanja, ne sme pozabiti, da niso zadnji vzrok njenega vedenja težka premagovanja tekom dolgih let, kakor tudi neštela majhna, drugim neopazna ponižanja. Ni ji bilif prizanešeno z malimi vhodi ja ji, bila je preveč ženska, da bi ne poskušala pripravili povračila. Če je na eni strani bila nasproti tašči ljubezniva in spoštljiva, io znala na drugi strani še preveč pokazati svojo hladnost nasproti ostalim članom rodbine in prezir do sovraživa, ki so ji ga oni vedno bolj očilo kazali.
Kakor je bilo že rečeno, se je za carsko rodbino 6krivala cela množica ljudi, ki so jih veliki knezi in kneginje ščitili. Ti so si nesoglasja gospodarjev prisvojili in jih skušali še povečati. Poleg »velikega dvora« so bili »mali dvori« raznih velikih knezov, predvsem pa »stari dvor« carice-matere. Ta dvor je bil najbolj številen, kajti poleg caričinega spremstva se je zbiral tukaj velik krog starih dam, ki so bile njene prijateljice, starih gospodov, ki so ostali zvesti svojim mladostnim spominom; bili so častniki vseh polkov, katerim je carica-mati bila »poveljnik«. Bili so neštevilni uradniki raznih ustanov, ki jim je bila ona predsednica... Za vse le ljudi in za njihove družine jo obstojala samo ena vladarica. Izrazi, ki se jih je večkrat slišalo, kakor »naša carica« in naš »slari dvor« so v splošnem označevali okolje, ki je bilo nasprotno »mlademu dvoru« in to okolje je združevalo velik del družbe v prestolnici. Iz nasprotovanja do mlade carice so se vsi tisti, ki so se zbirali okrog velikih knezov, klanjali staremu dvoru. Tako se je polagoma ustvarjalo okolje, v katerem je bil z velikim veseljem sprejet vsak glas, ki je bil nasproten carici. Te glasove so polem povečali, potvorill in razširjali« Tako se je ustvarjalo ozračje, v katerem so pozneje naslajala najhujša obrekovanja.
3. Okolje.
Treba jo pojasniti, kako so naslajali razni »dvori« v pravem pomenu besede.
Vsi so bili odvisni od ministrstva dvora, ki je bilo eno izmed največjih ministrstev carstva. Minister dvora jo imel prvo mesto med velikimi oblastniki; bil je pravi cesarjev zaupnik. Pod njegovo oblastjo jo bil maršal dvora, on je urejeval obrede na dvoru itd. Upravljal je tudi vse imelje carske družine, številne palače in drugo premoženje. V njegovo upravo so pripadali tudi rudniki, gozdovi, ! vinogradi in vsa druga carska poseslva. Prav tako muzeji in galerije j slik, uprava peterih velikih carskih gledališč v Pelrogradu in Moskvi,
skratka, bilo je to ministrstvo zelo važno in je imelo nekaj tisoč uradnikov. Na to ministrstvo je vsako leto odpadlo od državne bilance kakih 12 milijonov rubljev; ta vsota pa je prav za prav skromna v bilanci, čigar celotna vsota je znašala preko dve milijardi. Sicer pa so stroški tega ministrstva bili prav za prav državni stroški, kajti v njem so se združevale panoge, ki v drugih državah pripadajo ministrstvom, kakor umetnostnemu, poljedelskemu in rudniškemu.
Brez dvoma je oskrbovanje palač, parkov, cvetličnjakov bilo zelo drago, vendar pa so v nadomeslilo prekrasne dvorne prireditve, ki so spravljale v začudenje tujce, slale razmeroma zelo malo, kajti velikanske dvorane, dragocene posode in celo cvetje iz cvetličnjakov, vse je bilo vedno na razpolago brez izrednih stroškov. Bilo je mogoče prirediti ples v neprekosljivi razkošnosti, ne da bi za to bili potrebni drugi stroški, kot edinole preskrba živil za večerjo. Zato so za časa Nikolaja II., ki je prirejal zelo malo slovesnosti, bili stroški skoraj prav taki, kakor ob času njegovega očela in starega očeta, ki sta petrograjski družbi priredila celo vrsto plesov in drugih zabav. Skromno življenje mladega! carja in njegove žene, ki so ga tako pogosto grajali, ni imelo niti te zasluge, da bi pripomoglo k zmanjšanju državnih stroškovI...
Največ je stalo vzdrževanje cele vrste osebja, začenši od kuhinjskih pomočnikov, vratarjev, konjarjev, do neštevilnih služabnikov, ki jih je bilo na tisoče, p ado višjih uradnikov, do dvornega orkeslra, dvornega pevskega zbora, raznih častnikov in poveljnikov ter oseb, ki so tvorile osebno spremstvo vladarjev in velikih knezov. Bili so to pribočniki, častni plemiči, častne damo itd. Vsi ti ljudje so imeli vso oskrbo na državne stroške. Poleg tega so dobivali vsako leto neštevllne darove, podpore za otroke in razne druge izredne podpore... Bila je torej tu cela množica, ki je živela na račun dvora in najskromnejša izmed coslavk lega proračuna so bili osebni stroški vladarjev.

Škofov poziv Ljubljančanom
Naš vladika vabi vse Ljubljančane k sobotni spokornl procesiji
Vse verne Ljubljančane, ki po službi in delu niso zadržani, najvljudneje vabim k s p okorni procesiji, ki bo v soboto, 2it. maja popoldne Sla iz vseli mestnih župuijskih cerkvi na Uakornik.
V procesiji bomo spremljali milostno podobo Marijo Pomagaj, vsem Slovencem najbolj priljubljeno in od vseh najbolj češčemi. V duhu spo-kornosti in z velikim zaupanjem se zherimo okrog Matere, Pomočnice in Kraljico naše, ob Njej se pri-
!
pravimo za skupno posvetitev Njenemu brezmadežnemu Srcu, da bomo v smislu tega posvečenja resno in korenito spremenili svoje mišljenje in življenje po nauku Kristusovem, potem bomo tudi mi vredni, da se izpolnijo nad nami prelepo obljube, ki jih je Gospa in Mati Marija dala posameznikom in narodom.
V Ljubljani, dne 20. maja 1913.
t Gregorij Rozman, škol ljubljanski.
Navodila pripravljalnega odbora za spravno soboto
Pobožnosti v čast Maleri božji, v okviru petih prvih sobot, se bližajo h koncu. Rodile naj bi velik sad prerojenja mišljenja in življenja po zapovedih božjih in naukih Cerkve. Vsi ljudje dobre volje, ki ljubijo svoj narod in ki jim je mar njegova bodočnost, naj bi vsa ta prizadevanja podprli, kolikor jim jo le mogoče in pri vsem tudi sami aktivno sodelovali. Vsa prizadevanja za spravo, ki naj jo izvedejo sprti med seboj na pravi podlagi in v pravem duhu, kakor tudi vsa naša spokorna prizadevanja pa naj bi našla še posebno vidnega poudarka v sobotnem spravno-spokornem dnevu.
Vsi naj bi zadoščevali za greho naroda, vzgojiteljev in voditeljev, z obiski in molitvami po cerkvah pred Najsvetejšim, ki bo ta dan izpostavljeno po vseh cerkvah. Zudoščujejo naj posamezni, kukor tudi skupinske organizacije.
Postili naj hi se pa predvsem zaradi tega, da bi vsaj lo, kar smo si prilrgali, darovali potrebnim. V soboto tekinujmo v miloščini, kolikor le moremo.
Ljudje naj bi se ta dan odpovedali vseh prijetnosti, obiskov gledališč, kinematografov itd. in naj bi preživeli vos dan res v duhu pokore, da hi zadobili milost spoznanja pravih življenjskih vrednot, ki nam morejo edine zagotovili naš obstoj.
Dopoldne bodo po vsoh cerkvah v Ljubljani maše, kakor ob nedeljah. Naj bi sc jih verniki udeležili v čim večjem številu in jih darovali v spravo za vse grehe našega naroda. Sveti Matej pravi v 5, 44—45: »Jaz pa vam pravim: Ljubile svoje sovražnike, delajte dobro tem, ki va9 sovražijo in molite za tisle, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci takega Očeta, ki je v nebesih.«
Milostno podobo Marije Pomagaj bodo nesli v procesiji.
Spokorna procesija ljubljanskih župnij bo v soboto popoldne na Rakovnik. Zbirališča bodo za vsako faro pri njihovi in v njihovi župni cerkvi.
Gospodu upravniku Drašlerju
Obnemel sem v boli, ko sem bral v časopisu, da si nas zapustil, dragi g. Stanko. Ko sem Te zadnjikrat obiskal na Miklavževo lanski december, nisem slutil, da sem prišel po slovo. Pobratila sva se tisti večer ob spominih na Topolščico.
Dolgo vrsto let si bil upravnik tega znamenitega zdravilišča. Četudi je bolezen glodala v Tebi, si vestno vršil svojo službo. Bil si vzor državnega uradnika. Pošten do zadnje pare, pravičen do vsakega, delavcem in dninarjem v zdravilišču pa si bil oče. Potrpel si, če jo bil ta ali ory neroden: družino ima I Iskal si načine, kako zvišati plačo očetom številne družine, da ne bodo otroci stradali. Nisi poznal sladkih besed. Slrog si bil in dosleden v službi. Javno imetje si skrbno upravljal, to si zahteval tudi od podrejenih. Za to skrbnostjo in navidez raskavo zunanjostjo pa se je skrivalo najboljše srce. Dvignilo se je zdravilišče pod Tvojo upravo. Gradil si, popravljal, urejal, snoval nove načrte.
Sredi dela si moral nehati. Pa od vsega hudega Te je nehvaležnost tistih, ki si jim samo dobrote izkazoval, najhuje zadela.
Dragi g. upravnik! Pri Tebi, v Topolščici, je bilo moje prvo službeno mesto. Mladega, neizkušenega me je zajelo življenje. Nisi bil samo predstojnik, iz Tvojih besedi je odsevala očetovska dobrota. Podpiral si me pri delu, kazal razumevanje za polrebe kurata.
Le malo se jih je moglo udeležiti Tvoje zadnje poti. Drugi pa žalujemo za Teboj na Dolenjskem, Notranjskem — Iz kapele v Topolšici pa se bo dvigala molitev hvaležnih sester in se združevala z našo v eno samo prošnjo: da se pri Bogu vsi snidemo.	Nande.
Farani posamezne fare naj sc zhero oh sledečih urah na njihovih zbirališčih:
Sv. Jakob ob 14. uri 311 minut;
Trnovo ob 14. uri 15 minut;
Vič ob 13. uri 30 minut;
Stolnica ob 14. uri 30 minut;
Moste ob 13. uri 40 minut;
Sv. Peter ob 14. uri;
Bežigrad oh 13. uri 50 minut;
šiškn ob 13. uri 30 minut;
Koseze (Zg. šišku) ob 13. uri 15 minut;
Frančiškani ob 15. uri.
Udeleženci naj so zhero pri svojih farnih cerkvah točno oh gori omenjenih urah, da se bodo moglo procesijo pravilno razvrstiti. Udeleženci se bodo pomikali v šesterostopih. To velja za vso udeležence procesije brez izjeme. Vrstni red posamezne procesije ho sledeč:
1.	Križ. ki ga nosi župnik. Na Tsaki strani jo po en duhovnik, za njim ostali duhovniki dotirne lare.
2.	Moški redovniki.
3.	Moški.
4.	Farni pevski zbor.
5.	Šole: najprej ljudske, nalo meščanske, nato srednjo šole.
6.	Ženski ridovi.
7.	Ženslvo.
Stolna procesija ima svoj vrstni red, ker ho v njenent sestavu nodoba naše Kraljico — Marije Pomagaj.
Univerza: gg. profesorji, akademiki in akatle-mičarke so uvrste v stolno procesijo po lakultetah.
Srednje, meščanske in ljudske šolo naj se udeleže procesijo kot šolo. Zgovoro naj se zaradi zbirališča in uvrščanja z dotifnim g. župnikom, kjer so mislijo procesije udeležiti.
Na stadionu Korotana nn Rakovniku se bodo vse procesije razvrstile v določenem redu.
Na stadionu bo imel govor noš vladika dr. Gro-gorij Rozman. Po njegovem govoru bodo vsi udeleženci molili slovesno izjavo, ki jo tiskana na podobicah Marija Pomagaj, katere lahko dobite po vseh župnih uradih, zlasti pu bodo razdeljeno vsem udeležencem procesije še v soboto. Nato bo sledil blugoslov z Najsvetejšim, pevski zbori bodo peli Marijine pesmi.
Med procesijo nnj verniki molijo rožni venec nli pojo litnnijo. Kupni uradi naj poskrbe, da bodo na primernih razdaljah v procesiji šesterice, ki liodo molilo rožni venec. Tudi pri šolali naj I10 poskrbljeno, da bodo dijaki in učenci molili rožni venec. Procesija ho ob vsakem vremenu.
Merodnjni so nnprošeni, da bi omogočili udeležbo nameščencev iu delavcev pri sobotni popol danski procesiji.
Prvi in drugi razred ljudskih šol ne gre v procesiji v sestavu Sol, pač pa s starši ali ( drugimi sorodniki.	f
Naj bi ta dan Ljubljana poromala s svojo Zn- J velnico, ki jo je v preteklosti tako rada obiskovala. ^ z Marijo Pomagaj v tej r pokorni procesiji v tnkein A številu, ki bi dokazalo, da so srce našega naroda f zaveda resnosti časa in pn da jo rešitev našega nn- ^ roda iz stisk in zablod pri viru resnice, pravice iu lepoto božjo, ki nam ga oznanja in nudi Marija — Mati božja — naša Kraljica.
| Spoznanje
) Ob težkih preizkušnjah
škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot, Ljubljana.
Poziv delodajalcem
Vsem delodajalcem pri|ioročamo, da naj ob upoštevanju veljavnih predpisov o odpiranju in zapiranju trgovin in obratovalnic omogočijo svojim uslužbencem, ki se žele udeležili spo-korne procesije, prosto popoldne v soboto dne 29. maja t. 1., v kolikor jih to popoldne lahko pogrešujo.
Pokrajinska zveza delodajalcev.
Čas košnje je prišel
Ljubljana v maju.
Košnja je najbolj tipično kmečko delo in kar čudno je, da so naši kmetje prav glede košnje najbolj konservativni. Med našimi poljedelci je skoraj nenapisan zakon, da se sme kositi šele okoli praznika Re.šnjcga Telesa. Tega pravila letos ne bo mogoče izvajati, ker v vsem stoletju je letos najpozneje, namreč 24. junija in do tedaj, upajmo, noben kmet ne bo čakal s košnjo. Pa tudi za druga lela bi bilo to pravilo nespametno, zakaj pravilni čas za košnjo je konec maja ali šele začetek junija, nikakor pa ne v drugi polovici junija ali celo v začetku julija.
Res je, da imajo kmetje prav sedaj največ dela na polju z raznimi okopavinami in da vreme tudi ni tako tr»jno suho, kakor rccimo v drugi polovici junija, vendar je važno vedeti, da jc seno. ki ga pridobimo sedaj na travnikih, najbolj tečno in za živino najbolj redilno. Nič ne pridobimo, če pustimo travo še nekoliko rasti; količina sena bi biln puč nekoliko večja, zato pa bi bila otava šibkejša, poleg tega pa ima tako seno mnogo več celuloze kakor seno, pridobljeno v maju. Celuloza, pa pri živalski hrani nc hasne prav nič in jo živina ne prebavijo. Majniško seno je bogato vitaminov, ki jih potrebuje tudi žival, in sicer v mnogo večji meri kakor človek sam. Ne samo delovna moč, tudi rejenost in molznost se pri živali močno dvigneta, ako jim damo res tečno seno.
Kljub vsem tehtnim dokazom bo seveda le malo kmetov kosilo že sedaj. Priporočati pa bi bilo, da bi vsaj nekateri naprednejši poljedelci poskusili z majniško košnjo.
Ločiti pa moramo dvoje: seno, ki ga sedaj pridobivamo, je pač mlado po času košnje, toda svežega sena ne smemo pokiadati živini. Seno se mora uležati, da se znebi nekaterih strupenih snovi, ki jih vsebu je, in šele s takim senom smemo krmiti živino. Isto velja tudi za seno. ki ga pridobimo v poznejših časih, kakor tudi za otavo.
V Ljubljanski pokrajini sta običajni le dve košnji: torej za seno in otavo. Ponekod v Beli Krajini, nn Štajerskem in na Hrvatskem poznajo tudi tri košnje. Tretjemu senu pravijo otnvič.
Vendar naši poljedelci pravilno trelje košnje ne poznajo in porubijo travnike po otavi bulj zu pašo.	*
l.ani sta seno in otava dosegli nenavadno visoko ceno. Vzrok temu je bilo precej veliko po
preizkušnjah zadnjih let se jo poji kazalo, da naš narod 111 bil povsem 10. knr smo si o njem domišljali, lotevala so nas jo zc neka prevzetnost. lako du je la iu oni rail ponavljal besedo: Slo v en i a doect. Slovenija uči! Hoteli smo hiti za zgled drugim narodom. V ko na* jo »satan pre-hejul kakor pšenico«, se je pokazalo toliko ljuljko, dn smo se vsi prestrašili. Res jt- marsikaj zakrivila zmeda časov, vendar le ta ne more vsega razložili, še manj more vse opravičiti. Kri nedolžnih preglasno vpije in vse opravičevanje je ne more pre-vpiti. Iz našega naroda so izšli zločinci, ki se jih bomo morali vedno sramovati. Seveda so izrodek, ki gn jo za|)!udil boljševizem, n prav to jo tako žalostno, da jo mogel boljševizem » kratkem času tako globoko prevzeti naše ljudi. Saj so nekateri kazali že prej na slaba znamenja, n nismo hoteli verjeti. Ni pa lahko povedali, kje so prnvi vzroki te veliko prevare. Delalo se je mnogo, tega ni mogoče zanikati. Ali je bilo morda naše delo preveč naravno in premalo nadnaravno, tnko da hi bili lo preveč zaupali v svojo veščino in svojo moč, premalo pu upoštevali moči od zgorni? Na splošno toga 110 bo mogoče reči. Sni umu .io KA vzgojila naravnost vzorne mladeniče in može. ki so tudi v teh preizkušnjah pokazali, kaj je katoličanu vera. Isto lio treba reči o mnogih, ki so jih vzgojile naše verske organizacije. Prav tako je pa tudi gotovo, da je povsod, skoraj v vsaki vasi kak podivjan človek. ki je ob njem ves trud zastonj. In vprav ti izgubljeni ljudje so so največ zbirali v komunističnih tolpah, pripravljeni zn vsako zlo delo, za rope, požige in pomore. Vendar jc polet: teh in ouili šo mnogo takih, ki so bili deležni naše vzgoje, pn so v preskušnji niso obnesli. Morda bo res treba reči, da bomo morali poslej iti še buli »na globoko« in zajemati iz stujlencev Zveličarjevili. Zdi se. da ni le sedanja stiska, temveč tudi to spoznanje, da jo bilo naše delo premalo globoko in premalo nadnaravno, zbudilo v našem narodu tako čudovito vnetost, ki je z nio sprejel blagoven! iz Fnlime. Nič trde, nič težke, nič nespi cjemljiv o se nam 110 zde resno besede: spreobrnjenje, pokora, gadošio-. vanje. Tudi se s prečudno ljubeznijo posvečajo J brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Iu ne le tenslvo, f ki mu je takšna posvetitev bliže ne le mlndina, ki jo lažo prevzamejo čustva, temveč tudi resui, trdi molje iz trdeča delovnega življenja.
Zares se rdi to kakor nekak preobrat in tak preobrat bi bil nnjsvetlejši dogodek v teh temnili dneh.
Po pravici |ira*'ijo. dn je največji fatimski čudež spreobrnjenje Portugalske. Portugalska, ki jo bila pred petindvajsetimi leti »skvarjenn, razdejana, neverna«, je danes ena izmed vzornih držav. Pred 25 leti so Iramasonl upali, da I101I0 v nekaterih letih nn Portugalskem popolnoma zatrli krščanstvo — rolo lako nedolžen znak vere, knkor (f io zvonjenie. so prepovedali —. danes je 1'orlugal-) ska
krščnnskntdržavn, obenem pn držam miru in blagostanja. In ni mogoče tajili: ln sprememba sn je začela v Fntimi, kjer so trije otroci sprejeli glas od zgoraj »pokora, zadoščevanje« in je ta glas prevzel množico in narod in počasi spreobrnil ali pre-..... ................ magal tudi sovražnike božje. Ves narod so je povpraševanje. Upati je, da bo pomanjkanje sena j svetil brezmadežnemu Marijinemu Srrti in zn svoio ki je vladalo čez vso zimo. letos konec, saj nase i nedvomno rešitev so zahvaljuje za Bogom Mariji, senožeti kažejo letos kar se da sijajno in ako 4 A!| sp no ,)0 xp0,|j|0i ,ja |„, ,ll(|j na5 naro,i ,,„ lio vreme ugodno, bo košnja dobro izpacilu 111 t Mnriji .)mnaf,a| notranji razdor in doživel zopet bomo imeli /a živali dovolj krme. Važno pa je f , -e (|I|i? seveda, da hitro in o pravem času izrabimo t ugodno vreme.
Dve novi umetnini na Velikem Gabru
Cerkev na Velikem Gabru, župnije Št. Vid pri Stični, stoji na položnem hribčku in že od daleč pozdravlja vernike in jih prijazno vabi. V obilnem številu se dobri verniki te kuracije zbirajo v svoji ljubljeni cerkvi, ki jc te dni obogatela za dve umetnini.
Na Velikonočni ponedeljek je bila blagoslovljena slika sv. Frančiška Asiškega, delo profesorja g. Stanka Kregarja. Umetnik je naslikal stigmati-zacijo tega velikega svetnika. V prekrasni pokrajini, ožarjeni od toplega sonca, kleči svetnik ves zamaknjen v nebeško prikazen božjega Odrešenika. Iz zaznamovanih ran plameni žar ljubezni, oči svet-nikove so pa zamaknjene v Križanega. — Slika je zelo posrečena in moramo pohvaliti umetnika, ki je ta čudoviti dogodek preprostemu človeku tako lepo predočil. Dokaz, da tudi moderen umetnik lahko za cerkev ustvarja. Tretjeredniki so veseli svojega patrona in ponosni na tako lepo sliko.
Še ena umetnina je prišla v to cerkev. To jc kip Srca Gospodovega, ki bo krasil vdolbino nad glavnim vhodom. Kip je visok 2 metra in kaže Zve-ličarja, ki z obema rokama vabi ljudi k sebi. Kristus je oblečen v belo tuniko in zlat plašč, dočim so pa obraz, roke in noge slonokoščene barve. Kip je delo g. Božidarja Pengova. Kip je mojstrovina, ki bo na svojem določenem mestu prišla do popolne veliave. Umetnina, ki io ima le redko kaka cerkev. Pohvaliti moramo oba umetnika, pa tudi
g. vikarja, ki je te umetnine naročil. Res ie že čas, da izgineta iz naših lepih cerkva mavec in papir, in postavljamo na oltar res samo umetnine, ki naj srca dvigajo in ljudi tudi umetnostno izobražujejo. Včasih je težko, ker bi liudie rajši imeli pobarvane — živo pisane podobe, pa g. vikar Jože Rczman je pokazal, da ie tudi podeželska cerkev odprta umetnosti in liudie so jo — spre'eli in so je veseli. Prav je tako. Še drugi in drugje takol
Pri tem se nam pa vzbuja vprašanje: kje so slovenski slikarji, ki bi bili naslikali res iepo sliko Srca Marijinega, ki jo verniki sedaj tako kupujejo!? Ali ne bi mogel naš slikar naslikati kaj res lepega, da bi kak založnik dal na trg res odgovarjajoče slike! — V cerkve, v domove, v družine res samo lepo, umetnostno blago!
Razdeljevanje krompirja
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča konzumente v Ljubljani, da si od" ponedeljku, 24. 11111 ju, dalje luliko nabavijo po 4 kg krompirja na aprilske odre/ke krompirjevih nakaznic pri naslednjih tvrdkah: Kmetijsko družba, Jclačin. I. Delavsko konzumno društvo Vič, Grc-gore, Nickelsbacher, Smrkolj, Nabavijulna zadruga železničarjev, šurabon. Nabavljalna zadruga držav, uslužbencev, Ekonom, Bukovec, Ltinder T„ Ilož.na dolina.
KULTURNI OBZORNIK
Nova Grivčeva razprava iz starocerkvenoslovenske književnosti
Med Razpravami, ki jih je izdal filozofsko-filološki-historični razred naše Akademije, je med drugimi priobčil univ. prof. dr. Fr. Grivee novo razpravo iz področja starocerkvenoslovanske književnosti, namreč Clozov-Kopitarjev glagolit v slovenski književnosti in zgodovini (str. 341—408, oz. 1—70). S to razpravo je prof. Grivec znova potrdil zanimivo zvezo II. frisinskega spomenika s cirilometodijsko tradicijo v svitu naše književnosti ter z njo prinesel v slavistično znanost mnogo novih pomembnih dognanj. Najprej prof. Grivec podaja zgodovino tega v slovenski književni zgodovini že znanega glagolskega rokopisa, ki ga je izdal prvi Kopitar 1. 1830 in ga krstil po tedanjem lastniku gsofu Paridi Clozu v Tridentu, kjer se rokopis sedaj nahaja (Biblioteca Comunale di Trento). Zanimivo, je zgodovina toga rokopisa, ki je bil dolga leta v lasti knezov Frankopanov, pa je po njihovi smrti prešel v roke tirolskih grofov. Tako bi ta roko|iis prav za prav moral nositi ime Frankopanski rokopis, ali pa po odkrivatelju Kopitarjev.Toda ker je od Kopitarja dalje znan kot Clozov, ga tudi Grivec tako imenuje. Grivec no raziskuje celotnega rokopisa, ki je samo nekaj fragmentov nekoč ogromnega rokopisa (1024 strani), temveč samo ugotavlja starost te zbirke prevedenih govorov ter ga stavi v čas najstarejših sta-rocerkvenoslovanskih knjig, določajoč njegovi predlogi postanek v času moravsko-panonskega delovanja sv, Cirila in Melorla, Nato pa se. loti samo odlomka — izvirnega govora, ki je v teh rokopisih, ga priobči v prepisu in vestnem novem slovenskem prevodu, mu določi pisca in čas, po-
udari njegove zveze z začetki slovenske književnosti ter zvezo s slovensko zgodovino, zlasli s Kocljem. Prof. Grivec prinaša tako novo luč v to slavistično vprašanje, opirajoč so na bogoslovno in oblikovno (estetsko) merilo, kar vse so dotedanji slavisti-filologi zanemarjali. Izsledki so nad vse zanimivi in jih v informacijo javnosti strnemo v naslednje stavke:
Izvirni govor se posebno odlikuje po izvrstni govorniški uporabi svetopisemskih izrekov, po bistroumnem izboru najznačilnejših svetopisemskih besed in po dobro zadetem svobodnem prevodu težkih svetopisemskih stavkov. Staroslov. pisec razodeva globoko poznavanje svetega pisma, bogoslovno bistroumnost, govorniško tankočutnost in umetniško nadarjenost. V tem se more merili z najboljšimi srednjeveškimi latinskimi in grškimi pisatelji. Po teh odlikah spada ta govor k biserom srednjeveške književnosti ter daleč prekaša pisateljske zmožnosti in bogoslovno izobrazbo doslej znanih Cirilovih in Metodovih učencev. Hkrati pa se v govoru razodeva tako velika avktoritativna osebnost, da ga ni mogel sestaviti nobeden izmed Metodovih učencev. Govor namreč z veliko odločnostjo opominja kneze in velikaše, da morajo sjiolnjevali božje zapovedi, dosledno po veri živeti in skrbeti, da bodo tudi njihovi podložniki po veri živeli; zlasti oslro graja poganske običaje glede družinskega življenja, razporoke in prešuštvo. Tako odločno je mogel govoriti le Metod kot nadškof; kateri koli njegov učenec hi mogel to govoriti le po naročilu in z vednostjo svojega škofa. Po vsebini in obliki spada govor v okvir panonske in moravske zgodovine. Tudi starinski jezik priča za panonski ali moravski izvor. Upravičeno sklepamo, da je to Metodov govor ali vsaj posredno zvezan z Metodom kot izraz njegovih misli, spominov in oblik.
Po glavni vsebini je ta govor zelo soroden drugemu frisinškemu spomeniku. Frisinski spomenik je namenjen vsemu ljudstvu kot opomin k skesani 6povedi in izpraševanje vesli; govor Clo-
zovega glagolita pa je opomin in izpraševanje vesti za kneze in velikaše. Vrhu tega pa izvirni gla-golski govor pojasnjuje Kocljevo dopisovanje z Rimom in priča, da je panonski knez v tej zadevi ravnal po strogem Metodovem ukazu. Starodavni staroslovenski sjKimenik je torej pomenljivo zvezan z začetki slovenskega pismenstva in z našo zgodovino D. stoletja.
V zvezi s temi dognanji je v razpravi rešenih tudi nekoliko jezikoslovnih vprašanj. Pojasnjeni so nekateri redkejši staroslovenski izrazi, ki jih jezikoslovci doslej niso mogli razložiti.
Na koncu so dodani trije listi fotografskih posnetkov izvirnega staroslovenskega rokopisa. Akademija znanosti zasluži vse priznanje, da je omogočila izdajo tako pomembne znanstvene razprave in njeno vrednost dvignila še s tem, da je v današnjih težavnih razmerah oskrbela fotografske posnetke starodavnega staroslovenskega rokopisa, ki je že po prvi Kopitarjevi izdaji tesno povezan z našo znanostjo in zgodovino.
Po pomembnosti za našo književno in narodno zgodovino pa bo razprava zanimala tudi našo širšo javnost. Za naše ljudstvo ni brez pomena, da je tako zanimivo pojasnjen izvirni glagolski govor kot duhovna last sv. Metoda in da je krepiti starodavni spis po sorodnosti z drugim frisinškim spomenikom tesno združen z začetki naše književnosti.	td.
P. Hugolin Sattner: »Vnebovzetje Blažene Device Marije«
Vsako operno gledališče po velikih mestih si šteje v dolžnost, da priredi v sezoni poleg svojih rednih opernih predstav z vsem svojim aparatom, izvzemši balet, vsaj |>o en koncert, kateremu dajo prireditelji in občinstvo poseben poudarek. Vsa.i enkrat na leto si sname operno članslvo svoje maske in kostume ler slopi pred giedaiiške obiskovalce v svoji pravi podobi. Ti koncerli. ki so skoraj redner religioznega, oralorijskejja značaja,
so tudi za razvajene poslušalce velik praznik, kaj šele za tiste, ki s plahim korakom slopnjo v svet umetnosti. Spominjam se. s kako pobožtiostjo smo se svoj čas na Dunaju sliskali ob takih prilikah kje v kotičku dijaškega parterja (za kaj boljšega nismo imeli denarja, pa tudi dobiti je bilo težko) in prisluškovali Beethovnovi »Missa soleninis« nli njegovi deveti simfoniji, pa Mozartovemu nli Verdijevemu »Requlemuc in Bachovim oratorijem ali maši v h-molu. Odlična drla pa tudi odlična izvedba se vtisne poslušalcu neizbrisno v s|xnnin.
Podobni nasveti so bili tudi ljubljanski Operi že dani; da do lelos ni prišlo do tega, je bil največja ovira številčno šibko zaseden zbor, ki mora ob takih prireditvah nosili glavno težo. Hvalevredno je, da je operno vodstvo lelos napravilo prvi korak v tej smeri in s tem prebilo led. Ta poskus naj ne oslane osamljen primer, iz njega naj se rodi tradicija! Če je bolelo operno vodslvo na tem nastopu dati na spored v prvi vrsti domače delo. potoni je mogel edino Sattnerjev oratorij »Assumptio B. M. V.« pritegnili nase pozornost izvajalcev. Tako smo imeli priliko po precejšnjem razdobju slišati lo največjo Saltnerjevo tlelo na opernem odru in sicer v lepi izvedbi. Ves izvajalni aparat ie bil vzet iz Opere: orkester, solisti (Heybalova, Oolobova. Lipušček, Doi-ničar in Lupsa), zbou^ki je bil pomnožen na 50 članov, dirigent (Nelfat). zborovodja (Simoniti) in inscenalor, ki je oder okusno in smiselno opremil.
Satlnerjeve glasbe ne mislim vrednotiti in razčlenjevali, saj je večini poslušalcev znana. Gotovo je, da se je lotil svojega dela z vso resnostjo in z umetniško silo. ki mu je ni mogoče tajiti. — V glasbenem izrazu je dobro zadel vsebino Opekove pesnitve; z razmeroma preprostimi sredstvi zna dosezali ličinke, ki bi jih drugi z uporabo veliko večjih uinetnij komaj dosegel. Ravno s svojo nenarejeno preprostostjo in iskrenim doživetjem zna zajeli poslušalca. Gotovo so nekatera mesta njegove glasbo v teku de-
fd&oJine novice
Koledar
Četrtek. 27. velikega travna: Beda Častitiji-vi,_ spoznavalec in cerkveni učenik; Jan. L, papež in mučenec; Vojslava. devica.
Potek, 28. velikega travna: Avguštin. Škof; Viljem, opat; Senator, škof; Priam, mučenec.
Zgodovinski paberki
27. velikega travna: s. 927. je umrl bolgarski car Simeon. Bolgarska država, ki je nastala v zadnji četrtini sedmega stoletja, se je začela jačiti in širiti v začetku 9. stol. Krum (803—814), najmogočnejši bolgarski kan te dobe, je razširil bolgarsko oblast preko današnje Vlaške na južno Ogrsko ter si osvojil tudi vzhodnji del današnje Srbije. Tako je postal sosed Frankov; največ se je vojskoval z Bizantinci ter celo dvakrat oblegal Carigrad. Od njegovih naslednikov je Boris sprejel krščanstvo. Leta 889. je odšel Boris v samostan, po kratkotrajni vladi starejšega sina Vladi-mirja je zavladal mlajši Simeon, največji vladar srednjeveške Bolgarije (893—927). Njegovo vlado smemo smatrati po vsej pravici za zlato dobo bolgarske države bodisi v političnem ali kulturnem oziru. Simeon je hotel uničiti bizantinsko državo, zavzeti Carigrad ter sam zavladati kot naslednik vzhodnorimskih cesarjev. Simeon si ie osvojil večji-del države, le Carigrada kljub ponovnemu obleganju ni mogel zavzeti. Po bitki ob Anhialu leta 917. sc je oklical za carja Bolgarov in Grkov. Simeon je skrbel navzlic dolgotrajnim vojnam tudi za kulturni dvig in notranji razvoj svoje države — Po Si-meonovi smrti je zavladal njegov miroljubni sin Peter (927—969), za čigar vlade je država naglo propadala, dokler je ni leta 971. cesar Tzimisbes spremenil v bizantinsko provinco —
1. 1821. je umrl v Bistrici v Gornjem Rožu tkalec in pesnik Miha Andreas. V Podgorju, kier se je izpopolnjeval v svoji obrti, se je navadil čitati, svoje znanje je kasneje dopolnil, tako da ie obvladal slovenski in nemški literarni jez:k. Pod vplivom cerkvencga petja in resnega čtiva je začel zlagati slovenske posvetne in nabožne pesmi ter jim zložil tudi napeve. Najstarejši ohranjeni tekst je iz leta 1793., najbrž pa je začel že prej prirejati pesmi in jih s pomočjo petja širiti med narod- Ohranjene pesmi kažejo moža resnih nazorov.
»DOLINA MOLKA«
naš novi podlistek, bomo začMi objavljati s 1. junijem 1.1. »Dolina molka« je krasno delo kanadskega pisatelja Curvooda. mojstra v opisovanju lepote kanadskih pragozdov, iz katerih poznnja čudovito življenje Curvvoodo-vih junakov in se zopet preliva v sklndjc z božjo naravo.
—	Sošolce t župnika Jožefa Oražma opozarjamo, da opravijo vsak po tri sv, maše za pokoj njegove duše. — J.
—	Matija Tome: Missa Immaculati Cordis Mariae je izšla v založbi žkof. ordinariata v Ljubljani, kjer se dobi partitura po 40 lir.
_ Predavanje o Dunaju v Nemški akademiji.
V okvirju predavanj Nemške akademije v Ljub-
„NAŠA KNJIGA", LETO IV., ZV. 3
Izšel ie
roman sodobnega srbskega pisatelja, avtorja Fokošenega polja
BRANI MIRA ČOSIČA
Owa svetova
(predgovor Milan V. Bogdanovič)
Prevedel profesor Franci Jesenovec Opremil arch. V. Gajšek — 336 strani
ZALOŽBA „ N A S A KNJIGA"
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesia 5
ljani je govoril v torek. 25. t. m. prof. Mantuani.
Uvodoma je naznačil zgodovinski razvoj mesta ob Donavi, ki je bil spočetka rimska vojaška postojanka Vindobona. kjer je umrl Mark Antonij in ki je dala ime tako Wienu. kakor češkemu Viednu. Pozneje je ta teritorij prišel pod slovansko oblast. Pozneje so imeli mesto v oblasti še Madžari, ki so mu dali ime Reč potem nemški Babenberžani, ki so prenesli stolico iz Klosterneuburga in postavili temelje cerkvi sv. Štefana, razcvelo se jo mesto pod Olokarjem Premyslom ter pozneje pod Hahs-buržani. ki so mu dali ves cesarski sijaj. Po tem zgodovinskem uvodu jo s skioptičnimi slikami popeljal poslušalce na Dunaj in pokazal znamenitosti stavb in zgodovinskih dogodkov, ki predstavljajo zgodovino tega veličastnega mesta. Predavatelju so bili prisotni hvaležni za lepo podučno predavanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki oblasti in kulturnih društev.
—	Po torkovih nalivih. Nad Ljubljano in po raznih predelih pokrajine so se v torek dopoldne vrstili močnejši, kratkotrajni nalivi, ki so namakali zemljo v veselje in zadovoljstvo vsakega poljedelca in vrtnarja. Nalivi so trajali vse dopoldne, popoldne pa se |e začelo polagoma jasniti.
V	torek je vsega padlo še 21.9 mm dežja, skupno s poprejšnjimi nočnimi nalivi pa 30.2 mm v dveh dneh, kar pomeni precejšnjo množino vode tako, da je bila zemlja namočena nad 25 cm. V maju je meteorološki zavod zaznamoval doslej že II dežvnih dni. ko je padlo skupno 95.5 min dežja. Torek je bil med vsemi deževnimi dnevi naj-deževnejši in je padlo naiveč dežja. Po eorah je zapadel sneg. Ozračje se je močno ohladilo ter je bil dosežen jutranji temperaturni minimum v mestu + 6.4 stopinje, v Trnovem na prostem celo +4.9 stopinje Celzija. Jutranja temperatura je nasproti torkovi jutranji padla skoraj za 10 stopinj.
V	torek pa je bit dosežen nizek maksimum, ko je bilo popoldne največ +16.4 stopinje Celziia. Barometer se je v sredo zjutraj dvignil na 760.fi milimetrov. V sredo zjutraj ie na Rarju in tudi na Ljubljanskem polju valovila gosta megla.
—	Pergamentnl papir za senčnike je zopet na zalogi prt M. ličar, Ljubljana.
iz Jeia in živlfepf&a - o J tm in ismi
Iz Gorizije
Novi pokrajinski tajnik. Poročali smo, da ]e
bil naš pokrajinski tajnik g. L. Malino poklican v direktorij fašistične stranke v Rimu. Zato je zapustil svoje dosedanje mesto in odšel k vrhovnemu vodstvu, ki posluje v Rimu. Za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Ant. E'Este, ki je po rodu iz Triesteja.
Novo orgle. Prijazna gorska vas Rutte dl Gracova. ki leži visoko gori pod Gradico, je v sredo. 15. maja praznovala pomembno cerkveno svečanost. Ta dan so v skromni župni cerkvi, ki ima zanimivo zgodovino, saj se prišteva med najstarejše cerkve v naših tolminskih hribih, prvič zapele nove orgle. Slavnostni cerkveni govor ;e imel g. župnik Ivan Draščelc iz Cobhie. Kolavdi-ral je orgle g. profesor Emil Komel iz Gorizie. ki jih je strokovno preizkusil in ocenil. Izrazil se je zelo pohvalno in laskavo o novem izdelku tvrdke Valiček. Orgle imajo 8 registrov. Radi majhnega proslora in nizkega stropa je bila postavitev registrov in zgradnja omare precej težavna. Gosji. Valiček je dokazal mnogo spretnosti in ustvaril jj solidno, lepo delo. ki inn je v čast. Posehno zahvalo zasluži tudi g. župnik E. Bandelj, ki se je za j>ostavitev orgel najbolj zavzel in se ni plašil truda in stroškov. Nove orgle so razveselile vse župijane, ki so sedaj še toliko bolj ponosni na svojo staro laro.
Z Gorenjskega
Dekleta iz vzhodne Tirolske na obisku na Gorenjskem. Ko so bila minulega decembra gorenjska dekleta na obisku v okrožju Lienz na vzhodnem Tirolskem, so članice tamošnjih mladinskih organizacij obljubile, da bodo prišle na obisk na Gorenjsko. Te dni so v resnici prispela dekleta pod vodstvom državne mladinske voditeljice nn Gorenjsko. Doma so iz llubna, Kalsa, Lienza in Nussdorfn. Prisrčno so bila sprejeta v Kranju. Popoldanske prireditve pa so priredila dekleta nato v Predosljah pri Kranju in v Loki, v krajevnih skupinah Medvode, Smlednik pa so nastopila z enodejail-kami z lutkovnim gledališčem in petjem tirolskih narodnih pesmi.	.
Tretje največje mesto na Koroškem so Jesenice. »Volkischer Beobachtcr« poroča, da je bil pred nedavnim uveden za župana na Jesenicah vodja krajevne skupine dr. Emst Klein. Pri tej slovesnosti sta bila navzoča deželni svetnik dr. llintereggcr in okrožni vodja dr. Hoch-steiner, kakor tudi zastopniki stranke, države in vojske. Ob tej slovesnosti je bilo dano poročilo o zadnjih dveh letih dela na Jesenicah. Po razsulu Jugoslavije sta bili z odredbo šefa civilne uprave združeni občini Jesenice in Koroška Bela. Tako so Jesenice dobile 13.000 prebivalce/ in postale tretje največje mesto nn Koroškem. Kot krajevna skupina pa sploh prva v pokrajini. Državna cesta v območju mesta je bila razširjena, asfaltirana in kanalizirana. Stara šola je bila preurejena v sodišče, županstvo je bilo prezidano in preurejeno. Ljudska šola na Koroški Beli, ki je bila v surovem že prej dograjena, je bilu dozidana v enem letu in sodobno opremljena. S prezidavo neke stare občinske hiše so bili ustvarjeni posebni prostori za mlekarno, ustanovljena je bila mestna knjižnica, klavnica povečana, urejena nova stanovanja in shramba gasilskega orodja obnovljena. Mesto ima sodobno urejena otroška vrtca. Pred kratkim je bil likol na zgradbi okrožne bolnišnice. Novo kinoglednlišče pa je bilo že izročeno svojemu namenu. Železna industrija na Jesenicah se je prilagodila potrebam vojske. Obratno vodstvo je uredilo posebno delavnico
zn vajence. Dom za vajence sedaj gradijo. Železniški delavci imajo posebno obratno kuhinjo. Dobili so tri nove stanovanjske hiše, v katere so se deloma že naselili. V lepi okolici je bilo ustvarjeno posebno taborišče za politično in poklicno izobrazbo.
S Spodnjega Štajerskega
Krajevna skupina »Stara štajerska«. Pod
tem naslovom prinaša poseben članek torkov mariborski tednik in omenja, du le malo Spod-nještnjercev ve, da je razen krajevnih skupin štujerske domovinske zveze na Spodnjem Šta-terskein še ena krajevna skupina, ki se imenuje Stara Štajerska. Sedež te skupine je v Gradcu in je njen vodja dr. Helmut Carsta-nien. Ta krajevna skupina ima nalogo združevati vse Spodnje Šta jerce, ki so prebivali pred 1. aprilom 1941 v Spodnji Štajerski, a prebivajo danes izven njenih meja, kjer koli v državi. Prvotno je ta krajevna skupina združevala le Spodnje Štajerce v območju štojerske pokrajine, šele kasneje pa je zajela prav vse Spodnje Štajerce in jih organizirala. Sedaj prihajajo prošnje za sprejem v štajersko domovinsko zvezo od vseh Štajercev, raztresenih po državi, naravnost v C.raz, kjer jih v tej krajevni skupini obravnavajo prav tako knkor krajevne skupine drugod po Spodnjem Štajerskem. V različno mesta v državi odhaja celo posebna sprejemna komisija, ki potem poroča v Grodec, kjer pade odločitev o sprejemu. Članske izkaznice izdaja nato zvezno vodstvo v Mariboru. V zvezi z delom te krajevne sku-jiine so pred nedavnim razdelili članske izkaznice krajevne skupine Stara Štajerska novo sprejetim članom, ki prebivajo v Monakovem. Na tovariškem večeru, katerega se je udeležil vodja SA brigade in monakovski župan Maks Zanki, je ta izročil izkaznice in ob tej priliki govoril 800 udeležencem tovariškegn večera o pomenu tega dogodka. Kakor nn Sp- Štajerskem, tuko so tudi drugod po državi po posameznih podjetjih bili prirejeni za Spodnještajerce jezikovni tečaji, ki jim omogočajo, da se čim hitreje nauče jezika. Vse to je zasluga krajevne skupine Stara Štajerska, ki skrbi za vse raztresene Spodnještajerce.
Graški arheolog dr. Walfer Schmid upokojen. Izredni profesor zn arheologijo na graški univerzi dr. \Ynlter Schmid, ki je znan raziskovalec gradišč in keltskih grobišč na Štajerskem in nekdanjem Kranjskem, je bil upokojen, ker je dosegel starostno mejo. Upokojitev stopa v veljavo ob koncu poletnega semestra.
0 zgodovini Spodnje Štajersko je predaval v
Gradcu vodja obmejnega urada dr. Carstanien štajerskim dijakom in jih vabil, da naj gredo pomagat štajerski domovinski zvezi na Spodnjem štajerskem.
Vinarska in sadjarska šoln v Mariboru razpisuje pogoje za novo šolsko leto, ki se bo začelo 15. septembra. Kot važne predpogoje za sprejem v šolo navaja oglas šole, da morajo biti učenci stari najmanj 15 let, da morajo biti nemški državljani ali člani štajerske domovinske zveze, morajo imeti že nekaj prakse v poljedelstvu ter morajo opraviti sprejemni izpit, ki obravnava znanje jezika in ljudskošolsko snov. Šolnina za vse leto znaša 40 mark, oskr-bovalnina pa 35 mark na mesec.
Smrtna kosa. V Celju je umrl 71 letni upokojeni železničar Anton Iršič, v Ptuju je umrl podnarednik v polku gorskih lovcev Henrik Peer, ki se je boril tri leta na fronti.
I SPORED AKADEMIJE
ki jo prirede ljubljanske srednje šole in učiteljišča dne 30. maja ob U. uri dopoldne v veliki unionski dvoruni pod pokroviteljstvom g. škola dr. Grcgorija Rožmana.
1.	a) J. Pribošič (V. let. učit,): Andante soste-
nutoj
b)	I. Mussenet: Meditntion iz opere Thois. Orkester učiteljišča, gosli solo klasična gimnazija;
c)	A. Foerster: Ave Maria iz opere Gorenjski slavček. Mešani zbor učiteljišča in klasične gimnazije, orkester učiteljišča;
2.	J. Pogačnik: Davorija Marijinih mladcev. Deklamacija, I. moška gimnazija;
3.	\Vieniawsky: Koncert v d- molu 1. stavek. Gosli klasična gimnazija;
4.	(iovor. Klasična gimnazija;
5.	a) A. Hribar: Srce Marijino:
b) Dr. Mihelič: O go«pa mojal Moški zbor gimnazij in učiteljišča;
6.	Dr. R. Tom incev: Ljubezen in resnica. Deklamacija 11. ženske gimnazije;
7.	a) V. Vodopivec: Imakulata;
b) A. Foerster:1 Kraljica angelov. Ženski zbor učiteljišča, I. in II. ženske ter uršulinske gimnazije in učiteljišča;
8.	n) Gr. Rihor: Srce Marijino;
b) St. Premrl: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rodi Mešani zbor srednjih šol in učiteljišča.
Orkester vodi prof. Fr. Stanič, petje prof. SI. Mihelčič, oba na državnem učiteljišču.
Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfili-poj ter l uro pred začetkom akademije pri blagajni kini Union. — Cene od 12 lir navzdol za skupine dijakov od 4 lire navzdol.
setletij zbledela; zlasti nekateri zbori, posebej tisti, ki so grajeni po vzoru krajših cerkvenih pesmi in ne dopuščajo širšega razmaha, v tako velikem okviru bolj razdrobijo celoto, kot jo pa idejno družijo; a takih mest ni veliko; v splošnem moramo reči. da je Saattr.er s tem oralori-jem svoje jioslanstvo izpolnil in zamašil veliko vrzel v naši glasbeni literaturi.
Izvajalci so se potrudili, da so delo čim do-stojneje predstavili. Poleg solistov je bil zlasti zbor izvrstno naštudiran. V tej zasedbi bi mogel izvajati tudi težje stvari. Pa tudi orkester je svojo nalogo pod Neffatovim vodstvom dobro rešil. Da ni' dosegel ta nastop še večjega zunanjega učinka, je vzrok pičel odziv občinstva, od katerega bi domače delo zaslužilo več pozornosti, pa tudi ozek okvir, v katerem se je vsa prireditev vršila: mislim namreč na dejstvo, da nam oralo-rijalne izvedbe vzbudijo predstavo prostora in izvajalnega aparata kar najširših dimenzij (tako berem v sporedu k prvim trem izvedbam »Vnebovzetja« v 1. 1912, da nastopi preko 300 sodelujočih). Vendar smo v tem primeru radi pogrešali monumentalnosti, ki jo je nadomestila intimna domačnost. Opernemu vodstvu kakor tudi vsem izvajalcem smo za to prireditev iz srca hvaležni; občinstvu, ki sicer preredko sliši naše do-mnče umetnine, pa obisk naslednjih izvedb naj-topleje priporočamo.	M. T.
Tomčeva maša v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu
M. Tome: Missa Immaculati Cordis Mariae, quattuor voc.ibus inaequalibus romitante organo concinenda auetore... Labaci 1943-XXI. — Illu-strissimo atque Exr,ellentissimo Domino Episcopo Dri. Gregorio Rozman anno sexagesimo vitae eius dignitatis, honoris, pietatis causa saerum. — Approbata ab Ordinariatu episeopali Labaccnsi die
8. martii 1943. Sumptibus Ordinariatus ep. Laba-censis. — Effigiem in fronte delineavit B. K ramo! c. Scripsit et opalographo muitiplicavit Rom. Pahor.
Ta nova, škofu dr. Rozmanu posvečena in po njem naročena maša, je po svoji veličastni mogočnosti, široko razpleteni obsežnosti, brezhibni do-zorelosti tako visokega posvetila po vsem vredna. Zamišljena je v bistvu linearno, glasovi teko samostojno, se love, po raznih kontrapunktičnih umetnijah živahno prepletajo. Kar je pri tem Tom-čevem delu tako prijetno, je to, da kontrapunkt ni samo zaradi kontrapunkta: saj dasi je — in kontrapunkt je to vedno — plod uma, je hkrati tudi cvet toplo utripajočega čustvenega življenja — kar mora glasba tudi vedno biti, pa čeprav bi bila najbolj zapleten kontrapunkt. Kontrapunktično samostojni so glasovi pogosto celo tam, kjer vsa faktura na oči kaže homofonijo.
Maša pa zaradi tega enotnega značaja ni prav nič enolična. Melodično-tehničnih, ritmičnih, _ago-gično-dinamičnih nasprotij je toliko, da poslušalcc razvoj sledi z vedno enako, pogosto močno rastočo napetostjo. Celo najpreprostejša mesta: n. pr. uni-soni v oktavah pri »iniserere« (v glorlju) učinkujejo na vso moč dramatično — saj se iz njih kakor iz svetopisemskih psalmov izvija pridušeni, komaj še zaznavni klic človeštva: do profundis —• iz globočine... Prav tako te v »veri« ob spominu na sodni dan, na plašno »vstajenje mrtvih« v kratkem blisku izpreleti Sodnikova napoved: »Takrat bodo zajokali vsi rodovi zemlje« (Mt 24, 30). Učinkovite so razne kontrapunktične oblike: fugate, fugati, razpredene imitacije, ki imajo kar redno zelo značilne motive in teme in se kar dramatično stopnjujejo. Tak je živi konec glorije. ki se iz bogatega razvoja stesnf v krepko enoglasje; široko razpleteni konec »vere« s fugeto in navidezno stesnitvijo; gibki »Christe« s svojo kar skoro pastoralno temo; enako bogato razviti »Pleni sunt
coeli et terra« v »Sanctusu« s svojo krepko, v sredini tako ljubko tudi pastoralno temo. Tenor bi tu nastopil še veliko bolj učinkovito, če bi prva dva takta pavziral in s temo začel šele v tretjem taktu.
1'rečudno nežna dela sta »Et incarnalus est«, kjer nad tiho snujočim moškim zborom soprani in alti predejo kot dih rahlo meglico; in ves tihi, čudovito mirni, pohlevni »Benedictus«, kjer se mehki sopranski solo razgovarja z enako nežnhn troglasnim ženskim zborom. To rahlo, kar boža-jočo nežnost ohrani tudi ves zbor, ko nastopi v končni »Ilosani«.
Orgle izvečine teko čisto samostojno, tako da lepoto skladbe v marsičem ožare, pozlate. Za glasove je pa maša zelo naporna — nobena slovenska maša doslej tako; od vseh glasov — celo od allov in basov — zahteva nenavadne višine. Zbor. ki jo hoče dobro zapeti, mora biti že kar tič.
Mašo bo to nedeljo, 30. maja, pri včliki škofovi maši pel stolni zbor — pomnožen z nekaterimi pevci z učiteljišča — ob slovesni posvetitvi slovenskega naroda brezmadežnemu Marijinemu Srcu.	Ki.
IDO
Iz Hrvaške
Sprejem nemškega generala pri Poglavniku.
Poglavnik NDH je te dni sprejel poveljnika nemške feldkomandature v Zagrebu generala Kos-sacha, kateri mu je ob tej priliki izročil ček na 160.000 kun. Ta znesek je čisti dobiček od dobrodelnega koncerta, ki ga je pred časom priredila v Zagrebu godba nemških oboroženih 6il ter je namenjen kot podpora za sirote padlih hrvaških vojakov in železničarjev.
Pobožnost deveterih prvih petkov v Sarajevu. Sarajevski župnik msgr. dr. Dragotin Celi k, je v svoji župniji organiziral pobožnost deveto"-;*-prvih petkov. Pobožnost se vrši po vzoru tozadevnih verskih prireditev v naši škofiji. Pred vsakim petkom je v sarajevski katedrali cerkven nagovor, nakar pojejo psalm »Usmili se Gospod«, litanije presv. Srca Jezusovega, tem pa sledi blagoslov. Pobožnosti se udeležuje veliko vernikov. V tej župniji kaplanuje tudi naš rojak Peter Pri-božič.
Akcija za povečanjem dela. Hrvaške oblasti so započele veliko akcijo, da bi vsi delovni sloji povečali in okrepili svoje delo. To skušajo doseči s stalnimi krilaticami in gesli, ki jih vsak dan objavlja hrvaško časopisje, prikazujejo v kinih in ki so nabite tudi po ulicah in vseh javnih lokalih. Tudi vse lokomotive v NDH imajo velike bele napise: »Pojačaj svoj rad. da skratiš ratl«
Graditev novih savskih nasipov pri Zagrebu. Poročali smo že o velikih regulacijskih delih na Savi, katere tok hočejo na področju NDH urediti tako. da v bodoče Sava ne bo več mogla poplavljati velikih površin obdelanega polja in s tem povzročati vsako leto velike škode. Savsko strugo urejajo od sedanje nemško-hrvaške meje dalje proti Zagrebu in še niže od Zagreba. Tu so sedaj pričeli graditi tudi velike zaščitne nasipe, ki bodo visoki tri metre, na dnu bodo imeli širino 12 m. na vrhu pa 6 m.
Teden matere in otroka. Ženska veja ustaško organizacije organizira v NDH proslavo tedna matere in otroka, ki bo od 30. maja do 6. junija. Pri proslavi bo po odredbi prosvetnega ministra sodelovala tudi vsa šolska mladina. Materinske proslave bodo po vseh šolah dne 3. junija. Najprej bo služba božja, nato pa šolske prireditve s priložnoslnimi predavanji o materi in otroku. Vsi profesorji in učitelji v NDH morajo ta teden porabiti pri svoiih predavanjih vsako priliko, da mladini prikažejo vzvišen lik matere in njeno brezmejno ljubezen, delo in skrb. s katero jih obdaja, neguje in pripravlja za življenje.
Iz Srbijo * -
Veliki narodni shodi. Po srbskih' mestiH in vaseh se vrše še vedno nedeljo za nedeljo veliki narodni sestanki in shodi, na katerih govore navadno člani sedanje srbske vlade ali kake druge odličnejše osebnosti. Prireditelji se trudijo, da bi ti sestanki postali prava manifestacija 6rbske narodne misli. Tak velik shod je bil v zadnjem času v Kraljevu. kjer je množica meščanov in okoličanov sprejela resolucijo, v kateri najostreje obsoja protizakonito akcijo. Tudi v Leskovcu je bilo slično zborovanje ter je na njem govoril ta-mošnji okrožni načelnik. V svojem govoru je poudarjal. da je danes važna naloga, da Srbi sedaj s svojega narodnega telesa odstranijo vse prisade in ture ter ozdravijo obolela mesta in tako zažive čisto narodno življenje.
Delo srbskega Rdečega križa v letn 1942. V preteklem lelu je bilo delovanje srbskega Rdečega križa v glavnem posvečeno podpiranju vojnih ujetnikov v posameznih državah. Oblasti so šle organizaciji v toliki meri na roko, da je bila s pomočjo nabranih sredstev odposlana ogromna množina paketov. V samem Beogradu, kjer je bilo delo Rdečega križa razdeljeno na dvanajst pod od 1)0 rov. je bilo poslanih najv.eč paketov. V tem pogledu je bilo uspešno tudi delovanje Rdečega križa v Nišu, Jagodini in Valjevu. Vojni ujetniki so zato lahko poleg paketov, ki so jih pošiljali njihovi svojci, dobili še na desetjisoče paketov, ki jih je preskrbel sam Rdeči križ.
Premiera v srbskem gledališču. Dušan Mi-šič je napisal nov odrski komad, ki je pred kratkim doživel premiero v beograjskem dramskem gledališču. Kritika pa se o tem novem delu srbskega pisatelja in dramatika ni izzrazila preveč ugodno.
Uradna cena za ribe v Beogradu. Komisarijat za cene v Beogradu je določil ceno svežim ribam po kakovosti od 25 do 50 dinarjev za 1 kg.
Izšlo je znamenito delo poljske pisateljice Marije Rodziewiczowne

S T«
(originalni naslov je »Dev/ajtis«)
»Hrasf« je najlepše delo plodovite poljske pisateljice, ki je spisalu nad 36 knjig in ki jo Poljaki najrajši in najbolj bero, saj pravi kritik Papjerkovvski: »Njena priljubljenost spada med največje razširjenosti, ki jo more imeti kakšen pisatelj med svojim narodom.« Ta knjiga je visoka pesem ljubezni do rodne kmetske zemlje in priveze bralca z neodoljivo silo nase. — »Hraste sta prevedla Domen in dr. Tine Debel j a k.
Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah v lepi opremi Janeza Trpina.
Nikului Kopetnlk le odrinil zimllv Iz svEiounion središču °b 400 ,etnic^nieaove smru l
Sredi vojnega meteža smo obhajali 24. maja tega leta 400 letnico smrti velikega znanstvenika Nikolaja Kopernika. Šele na njegovi smrtni postelji 1. 1453. «o mu mogli izročiti prvi tiskani izvod njegovega poglavitnega dela: »O krožnem gibanju nebesnih teles«. — »De revo-lutionihus orhium eoelestium«. Kopernik torej ni več doživel strastne borbe, ki ga je povzročilo to njegovo delo. Niti prej niti pozneje ni bilo nobenega odkritja, ki bi bilo povzročio tak učinek v našem svetovnem sestavu.
Kot sin iz šlezije prišedšega očeta Koper-nigka in iz Torunja izhajajoče matere Barbare \Vatzenrode se je Nikolaj Kopernik kot Poljak rodil v lorunju dne 11. februarja leta 1475. Po šolanju v Torunju se je nadalje izobraževal v Krakovu kjer je študiral jezike, matematiko in zvezdoslovje. Jeseni I. 14% je odšel na univerzo v Bologno, kjer je I. 1499 postal »magister artium«. Tu je kot prvo »zve-zdoslovno delo« opazoval lunin mrk. Spomladi leta 1500 je prišel v Rim, kjer je učenim poslušalcem predaval o matematiki in zvezdo-slovju. Nato je 1. 1501 za dve leti odšel v Pa-dovo, kjer je študiral še medicino in je v maju 1. 1503 postal v Ferrari doktor kanoničnega prava. Nato je odšel iz Italije in je nadaljnjih 40 let svojega življenja prebil v domovini. J u
Oh kata. DCepnnili
kot znanstvena podoba to, kar je bil že pred 2000 leti učil Aristotel: Da je zemlja trda sredina vseinirja, da se nad njo boči zvezdnati obok, ki se liki velika kupola po enkrat na dan zavrti krog zemlje. Med to zvezdnato lupino in Zemljo so zvezde. Luna, Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn. To, iz filozofije prišedSe pojmovanje, je Ptolomej spravil 1. 200 po Kr. v znanstven sestav, ki je omogočal lege planetov.
Kopernik pa je jiokazal, da postane ta jako kompliciran sestav na mali preprost, če mirujoče
središče ni Zemlja, anpak Soitce
Krog Sonca, kot izvora življenja, krožijo Merkur, Venera, Zemlja in krog Zemlje Luna, Mars, Jupiter in Saturn, vsi tisti planeti, ki so bili takrat zvezdosloveem znani. In učil je, da se ne vrti krog Zemlje kupola z ozvedjem, ampak da se Zemlja suče mimo svojega premikanja krog Sonca, tudi krog svoje osi, tako
da se dozdeva, ko da bi se zvezde na nebu po enkrat na dan zasukale krog Zemlje.
A šele poiem, ko je Kopernik dal trdno matematično podlugo temu svojemu dognanju in je omajal 2000 letno podstuvo nauka, da je Zemlja središče vesoljstva, je utrdil svojo veliko novo zamisel, ki je postal po njej nesmrten. Najprej je to opisal v svojem delu »Comnien-tariolus« (Zasnova). Več desetletij je to zasnovo dopolnjeval in predelaval. Kopernik se je dobro zavedal, kakšnega pomena je njegova zamisel za ves svet in znto se je skoraj bal. da bi jo dal v javnost. Okleval je do leta 1542, ko je na prigovarjali je svojih prijateljev dal dovoljenje za tisk svojega poglavitnega dela
Dandanes si je kar težko misliti, knko je Kopernikovo delo vplivalo na tedanji svet. Ni samo |vovzročilo prekucijo v astronomiji ampak vplivalo v vsa območja duhovnosti, pomenilo je po|>olen preobrat v občutenju sveta in v duševnem nastrojenju človeštva. Vse se je začelo upirati novemu sistemu, celo cerkveni krogi vseh verstev so ga pobijali. Borba je za-dobila dramatične oblike in kot žrtvi sta padla v kasnejših letih Giordano Bruno in Gnli-leo Galilei, ki sta vse svoje sile posvetila Ko-
ficrnikovemu nauku, da je Sonce — in ne Zem-ja — središče sveta.
ZAPUŠČENI PARADIŽ NA FRANCOSKI RIUIERI
se je nadalje bavil z matematičnimi zvez.do-slovnimi vprašanji in se je hkrati ndejstvoval kot upravni uradnik in risar zemljevidov. Od 1. 1511 dalje je bil sedem let kancier slolnega kapitlja v Frauenhurgu in nato je bil štiri leta deželni prošt v Allensteinu. Leta 1509 je dal v Krakovu tiskati svoj prevod grških pisem Teo-filaktusa in 1. 1517 je spisal svo| slavni spis o novcih, kjer je skušal pojasniti bistvo in pomen denarja.
Kot zdravnik je bil doktor Nikolaj tako znan svojim sodobnikom, da so vsi zmotno mislili, da je postal v Italiji dokto- zdravilstva in in ga niso poznali toliko kot matematika ali raziskovalca zvezd in vendar je res, da jo
največji del astronomiji.
svojega življenja posvetil
Proučeval je stališče Sonca spričo Zemlje in zvezd stalnic, da bi tako dognal, kako se planeti gibljejo. V .tistih časih je prevladovalo
V Marseilln, v maju. — V tej južni pokrajini koplje in dela kar armadu močnih fantov organizacije Todt, francoskih delavcev, italijanskih vojakov, čruopoltih senegalskih zamorcev in rjavih Maročanov v rdečem fesu iz francoskih kolonijskih čet skupaj z majhnimi, ko limone rumenimi Indokitajci. S krampi in motikami grebejo po zemlji, zidajo mogočne nasipe ob morski obali, gradijo bunkerje po oljčnih gajih in narejajo palisadc po cestah. Vse to se dogaja v mislih na to, da bi čim bolj otežkoČili kak obisk neljubih gostov. To so prii prave, ki so že zdaj takšne, da se je že po suhem težko približati Sredozemskemu morju. Na slehernem križpotju stojijo italijanski vojaški stražniki in pregledavnjo listine ljudi. Francosko prebivalstvo ki mu italijanski stražarji z rokami v belili rokavicah z visokega podstavka kažejo smer dovoljene poti, sestoji iz domačinov in tistih priseljencev, ki se samo po sončnikih zoper sonce razlikujejo od prejšnjih prebivalcev pisanih obalnih vasi. Pravi tujci, ki so se včasih spomladi vozili ob obali v lastnih vozovih in svetlih omnibusih, so zdaj izginili- Na tisoče in tisoče podeželskih hiš spi zdaj za zaprtimi okni sredi prostranih, cvetočih in podivjanih vrtov. Poslopja kazin in zabavišč, ki jih je vsebovala sleherna ribiška vas, so spremenjena v vojaške domove uli pa so zaprta. To opravljajo italijanski vojaki prav tako dobrodušno kakor poganjajo svoje konje in mule skozi skalnate soteske, ki vodijo k morju. Francozi se vsak dan znova čudijo tej tako pristni dobri volji vojakov.
Včasih je slišati streljanje, včasih hrumijo letala nad skalnatim obrežnim pogorjem. A ta-
Italijanski štirimotornik pripravljajo za polet
ke motnje so prav tnko izredne, kot so izredni avtomobili na teh ceslah, kjer so se včasih kar gnetle pisane množice zabave željnih tujcev. Navadno ničesar ne moti grobne tišine te ri-viere, ki je zavarovana z bodičasto žico. Celo v Št. Tropezu, Št. Maksimu in št. Rafaelu, kjer se je bil nekoč izkrcal Napoleon, prišedši iz Egipta, ni skoraj nikoli videti kakega gosta. Velike hotelske škatle kar zdehnjo od dolgega čnsa in slavnostna stopnišča palač, ki se njih vrtovi v terasah bližajo morju, so vsa preruslu s travo.
Skoraj nič bolje ko tu, ni na obali, ki vodi čez Antibes v Nico. Neskončno obzidje bajnih vrtov je vse pokrito z vrtnicami in v velikih keliliom sličnili vazah se blestijo rdeče gera-nije. A žive duše ni v parkih, nu belih, širokih potih, posutih z belim peskom.
Zakaj konec paradiža?
Pa ni samo vojna vzrok, da se je ta pnra-diž zlatega razkošja spremenil v zapuščene vrtove. Bolj jasno ko v velikih mestih ti pokaže senca, ki je padla v jarki svetlobi Sredozemskega morja na razvaline sijajne preteklosti, da je razpudel sturi evropski svet. Tu v Cannesu se je shajalo vse, karkoli je razpolagalo z velikimi vsotami denarja in sijajnim imenom, in to so bili ruski knezi, angleška visoka družba, ogrski magnnti in mesni kralji iz Čikngn. Spričo pristnih kraljev iu vojvodov je bil le pritlikavec časnikarski kralj in tvor-ničar dišav Coty, ki je imel na svojih tukajšnjih posestvih in v svojih pariških palačah zmeraj po tri Rolls-Royce avtomobile, pripravljene za svoje goste. Dobu ruzevita po prvi svetovni vojni, pa zmeraj številnejši obiski ameriških milijonarjev in redno prihajanje Duca of Windsorskega, n^koč princa Wuleške-ga in za nekaj časa kralja angleškega — kje je že vse tol Skupino korukajočih mladih funtov v rumenih skornjih in zelenih srajcah francoske delovne službe zavzema pojoč vso obalo in priča, fin je novi čas prodrl tudi do Niče. To, knr je še ostalo od včerajšnjega in predvčerajšnjega dne tiči že zdavnaj v ozadju.
(Neucs Wicner Tugblatt.)
O T H O S K T KOTIČEK
Lea Fatur
Roža in Kopriva
(Pripovedka)
Živeli so zelo srečno v Strmigradu in Roža je bila vesela, da je govorila in se jokala kakor drugi ljudje. Imela je veliko otrok in dočakala vnučke.
Tam, kjer je šel sod s hudobno mačeho v Savo, ni klila nobena bil iz zemlje. Ta pusti kos v zelenju je dobil ime: »Mačebina pot«.	/
Ob Savinem bregu, ob Mačehinl poti, je začela rasti smreka. Rastla je tako naglo,
...da so si med veliko revolucijo v Franciji dale mnoge ženske napraviti svoje lasulje iz las umorjenih gospd iz družin visokih plemiče v?
...da je petelinji boj v Maroku najbolj priljubljena ljudska zabava?
...dn so pri človeku na rami kosti takoj pod kožo?
...da človek zardi samo zato, ker se pod kožo spreminja količina krvi zurudi razširjenja ali zožanja krvnih žilic?
...tla imajo v Tibetu en sam tiskan list, ki ga idajajo v neki koči na višini 4500 m v vasi Kilang in ga od tod rnz.|>ošiljujo po vsej deželi v samotije in samostane?
lako visoko, da je kazalo, da bo dosegla grad. Vila Bela je sporočila Tihomilu: »Posekaj smreko!«
Sekali so jo štirje drvarji. Smreka se jo ovijala, se branila in stokala knkor človek v smrtni uri. Vendar so jo zmogli, sežagali v kose, jih položili drugega vrh drugega in zažgali. In še la pepel so vrgli v Savo,
KONEC
iiiiBHiiaaiBaiiBBiKimiiBiMv
Uspehi invalidov v športu
Poročali smo že, da so uvedli Ncmci posebno športno odlikovanje za vojne invalide, ki so tudi v bodoče ostali v vrstah aktivnih Športnikov. Predpisali so posebne tekme, ki zahtevajo vsestransko izurjenost ter podelili onim, ki io izpite prestali z uspehom, posebne znake nli točnejSe povedano odlikovanja. Doslej so podelili 800 takih odliko--vanj. Zanimivo pa je brati kakSne uspehe so dosegli invalidi s težjimi ali lažjimi poškodbami.
Na prvem mestu beremo ime nekega plavalca, ki ima amputirano bedro in jc preplaval 100 m v 1 min. 21.8 sek, kar pomeni prav dobro znamko tudi za zdravega Športnika. Dalje čitamo o nekem oslepelem Športniku, da je preplaval 300 m v 6 min 10 sek, o nekem j samo eno nogo pa, da je preplaval isto progo v 4:58 min. Kaj zmorejo ljudje, ki so prežeti s športno voljo, vidicio tudi v uspehih, doseženih v lahki atletiki. Pri hitri hoji na 10 km z oprtnikom 7.5 kg težkim, ie dosegel neki peSec z eno samo nogo čas 1 ura 29 min. To se pravi hitrost vojaSke hoje z eno samo nogol
Tekmujejo oa tudi v posebnih panogah telesne vzgoje, ki so jih uvedli za irvalide Tako skačejo po eni nogi na 50 m, pri čemer so dosegli doslej najboljši čas 8 8 sek, na 100 m pa 16 2 sek. Skakanje v višino je n pr. pokazalo, da je možno skočiti z eno samo nogo 1 25 m visoko. To so torej prve iz-kuSnic z invalidi, ki dokazujejo nenavadno Športno navduSenje, pa tudi razmeroma nepričakovano telesno zmogljivost.
•
še dve nedelji hodo igrali v B-razredu italijanskega nogometnega prvenstva. Po nedeljskem obroku vodita Modena in Brescia z 41 točkami. Podrobni izidi so bili- Udinese : Crcmonese 2:2. Siena : Savona .5:0. Fanfulla : Pisa 5:2, Mater : Pro Patria 3:2, Padova : Novaia 1:1, Alessandria : Spezia 1:0, Anconitana : Modena 1:0, Brescia : Napoli 1:0.
Drobna ljubljanska kronika
s
Ljubljanski duhovniki, ki niste službeno zaposleni, se danes ob 10.30 pridružite možem k pobožnosti sv. križevega pota v frančiškanski corkvi. Prošeni ste, da sodelujete pri molitvi in petju, dn boste dali možem
Eoguma za lepo, zgledno molitev. Molili omo sv. križov pot sv. Lconarda Porto-mariškega.
O Simon, sprejmi križi Ta klic velja tebi, mož. oče! Ali si že kdaj mislil na to, da bi prevzel vlogo Simona na križevem potut Vse dobro misleče može iz Ljubljane bi rad danes oh 10.30 videl Zveličar pod križem na kraljevi poti. V frančiškanski eorkvi bo namreč pobožnost sv. križevega ota predvsem za može in očete. Morda se ,,oS lahko odtrgal zn pol ure iz svojega urada, mogoče tisti čas ne bo ravno toliko posla v trgovini in te bo lahko kdo nadomestil. Morda greš ravno po cesti in nimaš tnko mojstrsko obvlada. V ponedeljek. 31. vij v cerkev k pobožnosti. Znntio jo, da možje skoraj ne poznajo lepe pobožnosti do sv. križa. Kadar možje za nekaj zagrabijo, takrat gre V spokornem tednu se gotovo spodobi, da tudi možje stopijo na Gospodovo pot.
Za ponovitev Tomčevo kantate »Križev pot« se vršijo skušnjo v Matični Hubadovl dvornni Te so vrše oh spreml.ievan.iu orgel, za katerimi sedi naš prvi mojster msgr. Stanko Premrl. Žo skušnjo v domači dvorani kažejo, da bo delo s spremljevalen orgel napravilo izredno veličasten vtis. lem večji bo vtis. ko hodo donelo velike orglo v Ljubljanski stolnici, to bo v sredo, 2 ju-ni la, ob 7 zvočer. Pri izvedbi bosta sodelo-vala solista alitstka Fran.ia Golobova in basist Julij Deletto Mešane, moške in ženske zbore ho pel pevski zbor glasbone Matice. Vodstvo koncerta ie v rokah ravnatelja Mirka Poliča. — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Mestni flzlkat zaradi snaženja prostorov v petek, 28.. in v soboto, 29. t. m., ne bo uradoval ter bo posloval Bamo v najnujnejših primerih.
Mostni soclalno-pnlltlSnl urad zaradi čt-Sčenia prostorov ne ho posloval v petek. 2«., In v soboto, 2». t. m., razen v zelo nujnih primerih.
S XV. simfoničnim koncertom letošnje sezone sta povezani dve imeni, kl sta zelo važna činitelja v nRŠi glasbeni kulturi, v naši reproduktivnl glasbeni umetnosti. To sta dirigent Niko Stritof in pianist Anton
Trost. Pred več kot 30 loti sta bila oba naj-nadarjeno.iša gojenca glasbene šole naše Glasbene Matice, oba njena najodličnejša nhsolventa, ki sta nadaljevala svoj študij pozneje v inozemstvu ter se močno uvelja-vila; 'prvi kot dirigent, drugi kot pianist-koncertant. Ze takrat sta nastopala skupno na Matičnih produkcijah, sedaj ju srečamo zopet skupno na koncertnem odru: Mritofa pri pultu, Trosta pa pri klavirju, katerega tako mojstrsko obvlada. V po uedeljek, 31. t m. hoBta izvajala s sodolovanjem simfoničnega orkestra znameniti klavirski kon-eert v b-molu op. 23, ki ga je napisal I'. I. Cajkovakt O delu samem bomo spregovorili v -prihodnjih dneh. Poleg Cajkovskega je na sporedu še Novakova Slovaška sinta in prvič ho izvajana v Ljubljani Zandonaieva Trentinska rapsodija. Koncert bo v pone; dcljek. 31. t m., ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvornni. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Paul Clandelovo »Marijino oznanjenje«, slovesna drama v 4 dejanjih z uvodno igro, ki jo te dni izvajajo v Frančiškanskem gledališču, privablja vedno več obiskoval-j cev. To slovito, nnjvečjo katoliško dramatr sko delo jo ko nalašč izbrano za današnji zbegani čas. Kažo nam pot k T>ogn. k poslušnosti do Cerkve, k prenovitvi domovino in k rešitvi družine. Nocoj oh 18.45 bo spet! na sporedu. Prosimo, da si oskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, I frančiškanska ulica 1.	|
Dijaki, dijakinje, oglejte «1 največje ' katoliško dramatsko delo Paul Clandelovo »Marijino oznanjenje«. Vstopnice pri Sfili- . goju v Frančiškanski ulici 1. .	j
Nabavilalna zadruga železničarjev ljubljanske pokrajine vabi svoje člane na članski sestanek, kl bo v četrtek, dne 27. maja, ob 19.15 v špecerijski trgovini poslovalnice, Ljubljana gl. kol., nn cesti Soške d Ivi, zije 15 Na sestanku ho poročal upravni odbor o delu v poslovnem letu 1942.
Lopo uspel« Dcrža.leva razstava v Ober-snelovi galeriji na cesti Arlelle Itce bo z.a-prta nepreklicno v nedeljo, SO. t. m„ ob 13. Zato vabimo vse ljubitelje umetnosti, dn si jo šo ogledajo pred koncem. Odprta je vsak
I dan od 9-18.30.
I Zanimive nerorlslie Janeza In Jurija Gubica. V Izložbenem oknu trgovine g. An-tonn Kosa je sedaj razstavljenih 11 ilustra rij. originalnih ponatisov perorish nnših velikih slikarjev Janeza in Jurija Subiea. So
to ilustracije pesmi Prešerna, Jenka, Levstika in Stritarja, kl so bile objavljene v dunajskem »Zvonu« okoli leta 1878. Plošče pa so se ohranile, tako da so možni sedaj izjemni ponatisi.
Posebnosti na živilskem trgn. Živilski trg v sredo je pokazal nekatere posebnosti in je vladalo primerno vrvenjo. Promet je bil dokaj živahen. Že v torek, prav tako v sredo je bilo na trgu več zabojev lepili pomaranč, kl so jih gospodinje rade ku povale. Trg jo bil dalje preskrbljen z uvoženo belo čebulo, s katoro so so gospodinje tudi dobro zalagale. Poleg čebulo so bra-njevke prodajale tudi novo peso. Neka ženica pa jo prodajala posebnost, ki jo ljubljanski živilski trg do«loj ni imel napredni. Dospela je na trg pošiljka tako imenovanih »finoehi«.jev, rastlina, ki ima vonj po janežu. V Italiji je la rastlina zelo priljubljena. Mladina jo zauživa surovo, tnko kakor jemo pri nas repo ali pa čebulo. Drugače pa jo nnpravljajo kot prikuho,- Prodajalka to rastline je gospodinjam rade volje dajala navodila, kako je treba »finoeln« pripravljati. Kuhati .iih je treba v slani vodi. ko jih prej lepo očistimo. Nato se pripravijo skupno z nekaj paradižnika kot špinača Trg je bil po dežju izredno bogalo založen z glavnato solato. Trnovčanke in Krakovčanke so se lahko postavile s svojo solato. Poleg mehke »kraljice majnika« jo prišla nn trg že lepa njserica. Tudi nekaj herivko je bilo še na trgu. Naprodaj pa je bilo dalje še mhogo druge zelenjave in vrtnino.
Prve Pelin te tz C.orlzljo v Ljubljani. —
Nekemu ljubljanskemu trgovcu je to dni dopoldne pripeljal avtobus lz Gorizije nekaj zabojev češenj, ki so nedvomno prve, kar jih jo Ljubljana letos videla. Cesnje so bilo prav sladke in okusno, toda so bile že takoi prvo uro poknpljene ln so ljudje čakali nanje kar v vrstah. Upati je. dn bodo pozneje, ko bo češenj več na razpolago, tudi cenejše. zlasti ko pridejo na trg «e domačo češnje, to je z Orel In iz Hrlo krajine. To pa bo verjetno želo čez kakih 14 dni.
Okopnvanje krompirja. Dneve pred dežjem so poljedelci porabili, tla so skrbno in lepo okona 11 krompir, ki ga je v okoli'" mestne občine ljubljanske posajenega zelo veliko, več kakor lansko leto. Krompir je Bedni žo skoraj ves okopan in zadnji dež 11111 je dobrodošel. Zanimivo je bilo opazovati, knko so delavni mestne vrtnarije hitro okopali krompir, kl .le vsajen na treh njivah v Zvozdi. S posebnim plugom, izdelanim
zn okopavlne, so delnvci ves krompir v enem dnevu osuli. delavke pa odstranilo plevel. Tudi la krompir zelo lepo rasle. Po mnogih njivah jc pognala žo koruza, ki jo bo treba tudi kmalu osuti.
Število gostiln v LJubljani. Trenutno jc v Ljubljani še veljavnih točno 3<!0 gostilniških koncesij, vendar je število obstojo-čili gostiln za malenkost manjšo, ker jo sem in tjn kaka gostilna začnsno opuščena. V to število so všteto vse gostilne od naj-, manjših bifejev do velikih modernih re-jstavracll. Torej pride v Ljubljani povpreč-I no na vsakih 250 prebivalcev po ena go-| stilna, knr je zelo dosti. Higienske razmero v ljubljanskih gostilnah so v splošnem dobre. Meslni obrtni oddelek izvaja sedaj kon-' trolo nad vsemi gostilnami. Na vsak način jo gotovo, da se nove gostilniške koncesije v Ljubljani dalj časa ne bodo več izdajale.
Zanlnilvo«tl nepremičninskega trga. Ne
premičninskl trg je letos primerno živahen. Veliko je ponudb, pa tudi povpraševanje je zadnji čas postalo večje. Zemljiška knjign je v zadnjih 10 dneh zaznamovala do l.i kupnih pogodb za celotno kupno vrednost nad 638 800 lir V potili mesecih pa jc bilo letos zaznamovanih nad 90 kunnlh pogodb za vrednost do 10.000.000 lir. Med drugimi je mestna občina ljubljanska prodala Ivanki Klanjščkovl. posestnici v Ljubljani. Plc-torSnikova ulica 28, del parcele št. 108-1 pot in parcelo št 152-4 pot k. o. Knpucinsko predmestje v skupni izmeri 144 kv. m zn 28.800 lir Jev ni k ar Ivanka por. Golob, po sestnlcn v Ljubljani. Vodinatskn cesta 6. .1« prodala Cirilu Pirnatu, trgovcu v Ljubljani, Resi leva eesta 13. parcelo št. 191-15 njiva k. o. Spodnja Šiška v Izmeri 7015 kv m zn 70.000 lir V k. o. Petersko predmestje I del je bilo prodanih več zemljiških parcel po PO—90 lir kv m. V k. o. Kapucinsko pred-me.slio so splošno stavbne parcele od 200 do 250 lir kv. m.
Ponesrečenci v Ltubl.lanl. Ključavničar-jeva včerka 2 letna Marjanca Zdešnrjeva je padla s postelje in si zlomila desno nogo. — Mestna onemogla 85 lclnn Mnri.in Kasto-Učeva si je pri padcu zlomila desno nogo.
Poizvedovanja
V soboto dopoldne sem Izgubila usnjeno modro rokavico. Pošten na.iditqlj naj jo odda proti nagradi upravi »Slovenca«.
I Izgubila <""" dne 95 mnin zavitek z no-gavleaml tia noti od Pol lanske Zrlnjskeira ceste. Natlačenov. ulice, po Slreliški, Ura-i deckega cesti do Dolenjske cesto. Poštenega
najditelia nnprošam, da jih prinese v uDra-vo »Slovencu«.
Gledališče
O p e r a i
Cetrlek, »7. maja. oh 18.: »Madame nntter-
tlv« Ked Četrtek. Petek, maja. ob 18: »Vnebovzetje B. D.
M.« Oratorij lted B Sobota 29. maja: Znprto. Nedelja. 30. mala. oh 17: »Vnebovzetje n. n.
M.« Oratorij. Izven. Ceno od 20 lir navzdol.
fl r a m a i
Četrtek, ti maja. ob 18: »JorlJeva hft«.
lted A.
Petek, 28. maja, ob 15: »V času obiskanja«.
Izven Zni/ane cene od 15 lir navzdol. Sobota. 29. mala: Zaprto.
Nedelja. 30. maja, oh 15 : »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir. Ponedeljek. 31. majn, ob lf>.: »Princeska In pastirček«. Zaključena predstava za G1LL.
Naznanila
FUANCISKANSKO GLEDALIŠČE Četrtek. iT. maja. oh 18 45: Paul Claudel —
»Oznanjen D' Marijino«. Petek. 2S. mala. ob 18.45: Paul Claudel —
»Oznanjenje Marijino«. Sobota. 29. mala. Zaprlo. Nedelja. 30. maja, ob 18.45: Paul Claudel — »Oznanjenje Marijino«.
RADIO. Četrtek. 27. maja: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved čnsa. poročila v italijanščini - 12.20 Plošče - 12.30 Poročila v slovenščini — 12 45 Napevi in romance — 1,1 Napoved časa. poročila v italijanščini — 1.1.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13 25 Prenos iz Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M. Sljanec, lahka glasba — 15 Poročila v »lovenščini — 17 Napoved časa. poročila v italijanščini — 17.10 Vokalnosim-Tonični koncert - 19.30 Poročiln v slovenščini — 19 45 Politični komentnr v slovenščini — 20 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.20 Koncert allistke Cloe Klmo In pian sta Germana Arnaldlja — 21 15 Plo 5če — 2130 Simfonični koncert vodi dirigent Morelll — 22 20 Pril iubljee pesmi vodi dirigent Zorne — 22 45 Poročila v Italijanščini.
I.F.K A TtNF Nočno slnžhn Ima In lekarne:
mr Sušnik, Mnriiln trg 5: mr. Deu-Kianj-šček. Cesta Arielle l!ee št 4, iu uir. Iiohiuc dod.. Cesta 29. oktobra 81.
cnšn EBIPII3DSKE5n PBDKRflhčJR
»Zagotovi mi najprej nekaznivost, potem uoin govoril.«
»ln mi boš natvezel odkritja, ki si si jih sam izmislil.«
»Vse bom izročil v tvoje roke,« reče Etiopec zmagoslavno. Gotov je, da se bo Jožef vdal. Kako pa se prestraši, ko ta zaničljivo zukriči:
»Nesrečneži Ali hočeš svoje tovariše izdati?«
»Nisem njihov tovariš,« ugovarja Šjabako.
»Torej si zvodnik. Govori! Kje jih najdeni?«
»Ali mi zagotoviš nekaznivost?«
»Zvodniku tatov, izdajalcu? Nikoli!« krikne Jožef.
Etiopec se zravna.
»Ti zametuješ? Kesal se boš, pa bo prepozno,« reče in hoče oditi, toda Jožef zakriei grozeče:
»Z obrazom na tla!«
»Pusti me oditi,« ugovarja Etiopec poparjen. Spozna, <la se zadeva obrača na slabo. Ni si tako zamišljal avdience pri podkralju. Prepričan je bil, da mu Zafntpanea ne bo le obljubil neknznivosti, marveč tudi mastno plačal njegovo skrivnost, zdaj pa...«
»Imam pravico oditi!« ugovarja prepričan, da mu bo gotova mera nesramnosti pomagala.
»Odšel boš, ko mi poveš kraj, kjer so skriti.«
»Nikoli ne bom povedal.«
Jožef zaploska. Oba sužnja planeta v sobico.
»Zvežita ga!« naroči in pokaže Etiopca.
i a vidi, da je vse izgubljeno.
Neizrečeno je bil besen; hoče obraniti lastno prostost, zato še vrže na oba sužnja. Vname se kratka borba. Sužnja sta bila orjaka, zato ga lahko uženeta in zvežeta.
»Palicel« zapove Jožef.
Etiopec začne divje kričati:
»Ne, ue!« prosi.
»Govori!«
»Obljubi mi nekaznivost.«
»Govori, potem se bo videlo. Ako si zares skesan ...«
»Sem. Obljubi,« muka jetnik.
»Govori. Si eden od njih?«
»Ne, sem pošten krčmur.«
»Ali si vedel?«
»Zdaj sem odkril.«
»Kje so?«
»Obljubi! Obljubi!« prosi zvodnik.
Jožef je neizprosen. Ničesar ne obljubi. Etiopec, ki je mislil, du imu v svoji skrivnosti nezmotno sredstvo narekovati zuliteve podkralju, je odklonil govoriti, zdaj je pa začela delovati palica, ki mu je končno odprla usta.
Preklinjal je trenutek, ko se je odločil, da izda svoje stare tovuriše, priznal je pa vse in se skušal postaviti v lepšo luč. Priznal je, da je spoznal v svoji hiši nekatere može in da jc od njih innngo kupoval.
»Ukradeno blago...«
»Nisem vedel, da je ukradeno,« se brani.
»Zvodnik torej...« reče Jožef s prezirom-
»Ne, ne. Pošten krčmarl«
Pred kako uro so prišli k njemu možje, od kuterih je kupovalPin ga za božjo voljo prosili, du jim du stanovanje. On kot pošten krčmur jim ni mogel odreči stanovanja in ko jim je stregel, je odkril, da so imeli namen vdreti v palačo podkralja, gu okrasti in umoriti.
»Ali so govorili to vpričo tebe?« vprušu Jožef neverno.
»Du.«
»Skoraj ne verjamem.«
»Ne lažem. Vpričo menp so govorili,« pravi Etiopec.
»Nadaljuj!«
Etiopec pripoveduje, da so govorili o enem svojih tovarišev, ki se je vtihotapil v hišo podkralja, da jim odpre vrata, in se boje, da iih je izdal. Gorje, uko je ta človek povedal. Izgubljeni so.
»Ali so tudi o tem vpričo tebe govorili?« vprušu Jožef zamišljeno.
»Rili so zelo razburjeni.«
»Ali so ti zaupnli? To se pravi, da si njihov zaveznik. In ti?«
»Jaz sem se pa čutil dolžnega, da jih ovadim in prejmejo zasluženo kazen,« pravi ova-duh.
»Ti si izdal svoje zločinske tovariše,« vzklikne Jožef z gnusom.
»Ni res.«
»Saj si prosil za nekaznivost.«
»Zaradi poslov, ki sem jih imel z njimi, ne da bi bil vedel za zlobo. Oni me bodo očrnili, da bi sebe oprali; toda pri mojem Arsun-
fiju, ki je največji in časti vredni med bogovi...«
»Dosti! Povedal boš glavnemu mojemu služabniku, kje je tvoja krčma.«
»Sum jih bom pripeljal sem.«
»Ti boš točno povedni. Ivojo trditev bomo pregledali in uko se bo izknz.nlo za resnico, kur si povedul, in du nisi njihov zvodnik, ne boš samo nekuznovan, murveč še nugrajen: dobil boš žitu zu dve leti; uko si pa eden njih, ti .izdaja ne bo pomagula in boš z njimi kaznovan ali oproščen. Odstranite ga!«
Sužnja sta odstranila Etiopca, ki je kar pesnel, Jožef pn je odšel v svojo sobo.
Eden sužnjev je prišel povedat, da noče dati Etiopec zahtevagnega pojasnila; zato da Jožef povelje, da gu tepejo, dokler ne pove. Tajnik naj se poda s petdeset možmi v krčmo, da jirime zločince.
Suženj odide, dn izvrši naročilo.
Jož.ef ni dolgo čakal, ko je vstopil veliki dvorjanik.
»Tu so.«
»Kdo?« vpraša Jožef s presenečenjem.
»Vsi.«
»Vsi?«
»Niso ga hoteli zapustiti. Tako so jokali; pripravljeni so bili vse pustiti: vreče, osle in sreoro za njegovo svobono. Prosili so me, naj odvedein mesto njega enega, dva, tri od njili, kolikor bi hotel, samo da pustim prostega mladeniču, katerega morajo zelo radi imeti; prosili so me, nuj imam usmiljenje s starostjo niihovegn očeta, ker bo* umrl velike žalosti, hI, > se vrnejo brez najmlajšega brata. Res me je ganilo.«
»Na sonce — a ne preveč!« Pod tem naslovom ste čitali v »Slovencu« daljši članek, v katerem je tudi beseda o športnikih in o sončenju. Presenečeni ste bili, ko ste ugotovili, da opozarja pisec na neugodne posledice sončenja, in ko ste brali, da so »opaljeni atleti zmerom najslabši«, da sonce ni dobro za športnike ter da soncc slabi voljo. Doslej ste mislili, da spada nekako k športnem okusu, da je človek zagorel v obraz in da se rad sonči. Vprašujete, če sem jaz napisal omenjeni članek in če nc, kaj sodim o njem. Povem vam, da ga nisem napisal in da sem ga samo z zanimanjem prebral. V vsem pa se strinjam z izvajanji neznanega pisca, Reči pa moram, da takšno gledanje na sončenje tudi pri nas ni novo; v »Knjigi o športu« (Mohorjeva družba, 1. 1934 ) beremo v poglavju, ki govori o koristih zračne kopeli in sončenja naslednje: »Dolgotrajno sončenje je nespametno, ker zmanjša duševno in telesno sposobnost za delo. Kdor hoče imeti od sončenja zdravstvene koristi, sme biti na soncu samo toliko časa, dokler mu to prija.« V potrdilo navedenega omenjam, da smo se svoje-časno pri velikih telovadnih tekmah radi gnetli pod dežniki, da bi se obvarovali sonca. Tudi o madžarskih plavalcih, ki so prihajali na mednarodne tekme v Ljubljano vemo, da so bili razmeroma ble-dikaste polti. Prav isto smo ugotovlil tudi na olimpijskih igrah. Torej bo držalo, da pretirano sončenje ni za športnike, ki bi naj postavljali najboljše rezultate. Kljub temu pa želim pribiti — da ne bo nesporazuma — da spada zmerno sončenje k športnemu slogu življenja. To velja za veliko večino prijateljev narave, plavalnega športa in življenja pod vedrim nebom, ki se sončijo in se bodo sončili kolikor bo komu prijalo. So seveda tudi taki, ki radi malo »potrpijo«, da dobijo kaj bolj ožgano polt, toda le-ti ne bodo tekmovali, in konccm konccv je treba upoštevati, da smo ljudje tako zelo različni. Saj bi bilo dolgočasno, če bi bili vsi enako bledi ali vsi enako zagoreli! (P. F.)
Konjske dirke. Kakšna je dolžina tekmovalnih prog pri konjskih dirkah? Najkrajša proga meri 900 m, med daljšimi pa velja ona na 7500 m za najdaljšo. Triletni konji tekmujejo navadno na 3200 m. Kakor vidite, imajo konji razmeroma lažje naloge od atletov ali smučarjev, ki tekmujejo tudi na petkrat daljše proge. (S. M.)
Udarjanje z nogo. Kaj pravijo nogometna pravila o udarjanju z nogo? Napad na nasprotnika z nogo seveda ni dovoljen. Pri tem je vseeno ali se ga brcne z nogo ali pa se ga zadene z nogo na katerikoli del telesa. Udarce z nogo, ki so bili izvršeni namenoma, je treba smatrati za grdo surovost ter je treba igralca za tak prestopek takoj izključiti. Ne smatra pa se za namerno udarjanje z nogo, če igralec v borbi za žogo nehote zadene nasprotnika. (D. J.)
Nevarnost pri plavanju. Plavanje je zdrav šport, ker krepi notranje organe in mišice, ker pomeni zračno in vodno kopel itd. So pa gotovi primeri, pri katerih zdravniki odsvetujejo udejstvovanje v plavalnem športu. To velja zlasti za ljudi, ki jih rad zagrabi krč v mrzli vodi, ki imajo bolno srce, uho in podobno. Če pridere voda v notranjost ušesa, se rado zgodi, da plavalec zgubi čut za ravnovesje in se tako le s težavo obvlada na vodi. Odsvetujejo tudi plavanje s oolnim želodcem kakor tudi kopanje po večji količini zaužitega alkohola, (L. U.)
Koliko znaša ženski svetovni rekord v teku na
100 m? Čeprav je lahka atletika koncem koncev šport za' moške, je vedarle presenetljivo, kako dobre uspehe lahko dosežejo tudi ženske, ki se sistematično urijo. To potrjuje svetovni rekord v teku «ia 100 m, ki znaša 11 -5 sek., postavila pa ga je Helen Stephens (Amerika) 1. 1936. Vsekakor izvrstna znamka za žensko! Evropski rekord v tej panogi jc le za desetinko sekunde slabši, drži ga pa Poljakinja Walasicwicz. (Z. F.)
Ragnhilda Hvegerjeva. Prav v zadnjem času ste brali o slavni svetovni rekorderki v plavanju, da bo v letošnjem poletju gostovala na Madžarskem, in — da je sporočila svoji plavalni zvezi, da sploh ne bo več nastopala, pač pa bo dala športu slovo. Katero od obeh poročil je točno? Obe vesti sem zasledil v inozemskih dnevnikih in vem toliko kot Vi. No, in če hočete, toliko več vem, da se hitra Ragnhilda že dolgo poslavlja in da gre najbrž za reklamo, kateri se, tako mislim, tudi sama čudi. (N. G.)
Opomba: Ob zaključku današnje posvetovalnice sem prejel še štiri pisma dijakov; odgovor boste dobili prihodnjič!
•
SK Žabjak. I. moštvo in rezerva imata v četrtek 27. t. m. za Kolinsko tovarno od 18 dalje obvezen trening. V petek ob 19 v klubski sobi obvezen sestanek I. moštva in rezerve zaradi sestave moštev za nedeljski prvenstveni tekmi.
Nov španski rekord v zračnem jadranju je postavil španski jadralni učitelj Julian Sevillano v jadranju v odrejeno smer. 221 km dolgo progo je preletel v 5:32 urah.
Mali oglasi
»Florida«
porcelan krema z vitamini ln hormoni vam hrani ln napravi lepo polt. »FLORIDA« se dobi povsod.	(1
Šivalni stroj
original »Slnger« v brezhibnem stanju, in šivalni stroj 7.a domačo uporabo uitodno prodam. Kamniška ulica St. 13, pritličje, levo.	(1
Jedilni kis
prvovrstni priporoča dro-gerija Kane, židovska 1.
Brezove metle, držaje
za lopate, motlke ln orne-la dobite pri Gospodarski zvezi, Bleivvelsova 29 ln Maistrova 10.	(1
Suho sadje prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA. Bleivveisova cesta št. 29.
Seno in slamo
dobite prt »Gospodarski zvezi«, Ulelvvelsova 29.
jflvto-motorB
Motorček 60 ccm
v brezhibnem stanju — ugodno naprodaj. Naslov v upr«'ivl »Slovenca« pod
št. 3555.	(f
JStcio:
Dve prazni sobi
iščem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Prazni sobi« št. 3526.	(s
Prazno sobo
levontuelno s souporabo kuhinje, iščem za takoj. I Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Velika soba« št. 3527.	.(s
Moško obleko
belo platno, za srednjo šibko postavo, skoraj novo (400 lir) ter srebrno cigaretno dozo, prodam. Naslov pri upravi »Slovenca« št. 3562.	(1
Šivalna stroja1
pogrezljiva, šivata naprej in nazaj, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3554.	(1
| Službi |
Dobe:
Služkinjo
močno, pošteno, vajeno nekoliko kuhe ln postrežbe bolnika, sprejmem. — Zglasitl bo je vsak dan od 13 do 15, Elnspielorje-va 23, Bežigrad.	(b
Več tricikljev
različne velikosti, zelo ugodno naprodaj. Gaso-geno - Merkur, Puharjeva ulica 6.
Vse denarne in trgovske posle
UvrAlm hitro lo tofioo. Obrnite se na
RUDOLF ZORE
OledalUka nJL 12, lel 86-10
,tL , KINO SLOG4
Sentimentalna ljubezenska komedija
»Zadnja iluzija«
V glavni vlogi: Harry Baur, Bettl Stockfeld, Jeanne Provost
Zaradi dolžine tilma pričetek predstav ob 14, 16.15 In ob 18.301
lEL
KINO MATICA
12-41
IEL
Kolesa razprodaja
več damskth in moških, najboljših znamk, zelo ugodno naprodaj. Gasogcno - Merkur, Puharjeva ulica št. 6.
| Žtimli |
Prašičke za rejo
dobi tvrdka Slamlč. Zaradi omejenega uvoza bodo naprodaj samo pred-naročnikom. Pohitite I (J _
|Pcimr| | pimm 1
Živilsko nakaznico
Film najglobljo socialne In ljubezenske vsebine... Nepozaben obraz graciozne CORINNE LUCHAI RES v režijski umetnini
»Ječa brez rešetk«
Soigralci: Roger Duchesne, Annle Duceaux. PREDSTAVE ob 15, 17 ln 19.15 1
KINO UNION
22-21
Odličen češki film po znamenitem K. Capkovem romanu
»Turbina«
V glavnih vlogah: Llda Baarova In Frantlšek Smollk Predstave: delavnik ob 16 80, 17.80 In 19 30; ob nedeljah ob 10 3». 16 80, 17.80 In 19.301
za junij na Ime Flezko Ivana sem Izgubila. Poštenega najditelja prosim. da jo vrne v Beethovnovi ulici 4 pri hišniku.
Plačamo zelo dobro
za stare biclklje, bicikelj-gume, motorni kolesa ter gume za motorna kolesa. Gnsogeno-Merkur, Puharjeva 6.	(k
Zalivala
Ko nam je nenadoma umrl naš preblagi
dr. Ivan Sirke
smo prejeli številne dokaze sočustvovanja v teh, za nos prebridkih dneh". Zahvaljujemo se vsem in vsakemu, ki so mislili na nas z dobrimi deli in tolažečo besedo. Dolgujemo posebno zahvalo gosp. proštu Alfonzu Klemenčiču za veliko pozornost in uslužnost, gospodu sodniku Stanku černiču in gospodu županu Ivanu Malešiču, ki sta povgličala delo in življenje predragega pokojnika ob njegovem preranem grobu, metliškim pevcem za ganljivi žaloslinki. društvu mojstrov za priredbo svečanega sprevoda in vsem udeležencem iz vseli slojev, ki so skromnega moža spremili na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, ki so prekrili njegovo krsto in posipali z njimi njegov grobi
Metlika, 22. maja 1943.	Pokojnikovi svojci.
Da bi bil bliže tebi...
Sobotni večer je in ura kaže devet. Zunaj dežuje in tako ne vem, kam naj bi se dal. Sicer bi lahko šel kamor koli — v Milanu je vendar na desetine kinskih dvoran, gledališč in kavarn. Toda vse to me dolgočasi. Sem namreč sam, kajti v Milanu ni Mariuccie; v nekem mestecu na deželi živi in samo nekaj sto kilometrov naju loči. Niti brati 6e mi ne ljubi. Sit 6em že teh romanov; rajši se usedem za mizico in vzamem pero v roke; nekaj liistov leži pred mano. Ali moram pisati Mariucci ali ne?
Veseli me, če se dokopljem do kakega stavka, ob katerem lahko razpredam misli. Na primer: »Da bi bil bliže tebi...« Ni slabo. In teh malo be6ed
me spomni moje ljubezni.
•
Tisti večer sva bila z Mariuccio v parku. Rila jo tema. Čutil sem samo njen rahli dih in videl belino njenih zob. Ljubil sem jo. Tudi ona me je ljubila. Toda njena ljubezen je bila — kako bi rekel — oprezna. Ni mi verjela, kajti v malem podeželskimi mestecu, kjer sva živela, je lahko vedela za vse moje zgodbe.
Sicer je vedela, da grem sleherni večer ob doselili spat. Kljub temu mi ni verjela. Ob večerih, ko ni mogla z doma, je preizkušala mojo vztrajnost z raznimi eksperimenti, 11. pr.: moral sem 6e sprehajati pod njenim oknom ob urah, ki jih je ona določila; včasih ob 21.20, včasih ob 22.05, drugič spet ob 22.40 ali pa 22.'S5. Jaz pa. ki sem bil blazno zaljubljen, sem vestno in vztrajno trpel njene muke. A še vedno mi ni zaupala: da sem lažnik in nezvest, je ponavljala iz dneva v dan.
Večer -je. Z Mariuccio sva bila v parku. Dejal sem ji: »Dve novici ti moram sporočiti: ena ni preveč vesela, druga pa toliko bolj. Ugani!« Obrnila
se je k meni in tiho rekla: »No, poslušajmo.« S težavo sem 6pravil iz sebe: »Družba, pri kateri sem v službi, me je prestavila v Milano. Odpotovali moram v teku enega meseca.« Ni se ganila, niti besedice ni rekla. Jaz sem dodal: »A preden grem, se bova poročila.« Še vedno se ni ganila.
Le iz njenega diha, ki je postal krajši, sem spoznal, da jo je presunilo. Potem mi je položila roko na ramo: »Prav, poročila se bova.«
Nisem vedel, kaj naj ji rečem. Gotovo sem ji povedal mnogo lepih besed, jo obkladal z drobnimi imeni, govori.l o čudovitih načrtih, o majhni hišidi samo za naju, daleč tam v Milanu, na kaki majhni periferijski ulici. Nenadoma pa me je ona prekinila in odločno rekla: »Poročila se bova, a šele čez eno leto. Ti boš ostal v Milanu eno leto. Potem boš imel pravico do enomesečnega dopusta, se boš vrnil domov in midva se bova poročila. Šele tedaj bom verjela v tvojo zvestobo in ljubezen.« »Toda, Mariuccia, poslušaj.. .<
Nič ni pomagalo: ne moje prošnje in ne moji prepričevalni govori. Vztrajala je pri svojem sklepu. Čisto mirno me je spremila na kolodvor, ni jokala, niti rekla ničesar. A vseeno je bila ginjena. Ostala je na peronu, dokler se vlak ni izgubil med visokimi drevesi ob progi.
Čez nekaj ur sem prišel v Milano. Začel som svoje novo ivljenje. Našel sem sobico v neki ulici pri Reneških vratih. Sam vase sem se zaprl. Stanovanje in urad, urad in stanovanje: in nikamor drugam.
Štirinajst dni... mesec... dva. Pisal sem ji. Pravil sem ji o sebi, celo o najmanjših stvareh sem ji pisal. Ona mi je vestno odgovarjala, a vedno malo besed. Niso ji ugajala dolgovezna pisma, preveč milosolzniške izpovedi in neverjetno obljube. Pisala je: »Tudi jaz mislim nate.« »Rlizu sem ti.« »Imam zaupanje' vale.« »Pretekla sta dva, trije meseci...«
Moje življenje je potekalo tako čisto mirno in popolnoma ločeno od tistega šumnega in hrupnega milanskega, ki se je razvijalo pod mojim oknom. Trije meseci so že pretekli. Spet je bilo nekega večera, to pot ob desetih. Stopal sem po stopnicah v stanovanje. Za mano je šla neka ženska, kajti razločno je bilo spoznati žensko hojo. Nenadoma je nekdo kriknil in slišal 6em še padec. Nekaj belega in modrega je ležalo na stopniščnem presledku. Stekel sem na pomoč. Pobral sem žensko, ki je krvavela na kolenu. Zadobila je poškodbo, ki fo je zelo, zelo bolela. Podprl sem jo. »Pogum, gospodična, pogum. Videli boste, da to ni n;č.< »Mislite?« »Gotovo.« Spremil 6em jo do četrtega nadstropja. Njena mati 6e mi je zahvalila. »Zalo prijazni ste bili. Če ne bi bilo vas, ki moja Jožica...« Torej, Jožica ji je ime. Pobesil sem ramena. »Mislite? Upam, da ni nič hudega. Čim prejšnje okrevanje vam želim. Lahko noč.« »Lahko noč.«
Čisto običajen dogodek. Stvar, ki se V6ak dan ' ponavlja. Rog ve, koliko žensk in koliko moških pade takole en večer v Milanu po stopnicah! Nič posebnega! In to tembolj, ker se gospodični ni nič hujšega pripetilo. Na žalost sem jo nekaj dni po nesreči srečal na stopnicah. Nasmehnila se mi je. Poz,dravil sem jo. »Vse v redu?« »Vse v redu.« »Ozdravela?« »Ozdravela.« »Prav vesel sem. Lahko noč.« »Lahko noč.<
A z ženskami je križ: razumi jih, kdor jih more! Naj jih zasledujemo? Pustimio pri miru? Prisegamo in celo krivo prisegamo, da naše srce hrepeni po njih? Smejejo ee ti v obraz, pokažejo hrbet, pravijo, da si dolgočasen ali prikolica. Pa ostani miren ob njihovem nasmešku ali ljubkem gibu I Obsodijo te za neotesanca in same obsodbe sploh prihajajo preko ograje njihovih zob, ko govore o tebi e prijateljicami, brati, starši in služkinjo. Toda zvečer, ko eo same v posteljah, mislijo nato in menijo, da ei popolnoma drugačen človek
kot drugi. Sanjajo o tebi in spet sanjajo. Tvoje oči, ki so prav take kot oči vseh drugih, so kar na lepem obdarjene z nadnaravnimi darovi: črne so in sam bie6k je v njih. l'a razumi žensko, kdor jo more I
Nekega večera je gospodična Jožica potrkala na vrata. Odprl sem. Roječe se mi je nasmehnila: »Ri mi lahko posodili žveplenko? Mama jih je pozabila kupiti.« »Prosim. Lahko noč.« »Lahko noč. Sami stanujete? Ali ni nikogar, ki bi vam delal družbo?« Zelo ljubka je bila. Osemnajst... devetnajst let? Morda Ljubek obraz ima in lepi kostanjevi lasje ga obkrožajo. »Sam stanujem in nihče mi nikdar ne dela družbe. Lahko noč.«
Nisem je mogel razorožiti pri njenih napadalnih podvigih; čim bolj zagrizeno je izdajala ob-koljevalne sunke, pošiljala oklepne enote 6vojih nasmeškov v prvo linijo in pripravljala klešče s prekanjenim in finim vrtenjem oči, tem bolj odporen sem postajal. Zakopal sem se za Mariuccino sliko. Vsi njeni manevri so bili brezuspešni. Nič ni pomagalo: zame ni obstajala nobena druga ženska kot Mariuccia; ona mi je bila vse. Koliko mesecev še? Še devet; potem bo ona v beli obleki in poročno koračnico bodo igrali.
Nekoč me je neki gospod zelo strogega obraza ustavil na stopnicah. »Dober večer. Veseli me, da sem vas spoznal. Tako prijazni ste bil do nase Jožice. Zdaj govori vedno samo o vas — seveda v samih pohvalnih besedah. Pridite nas obiskat: kak kozarček likerja bomo spili; veste, naredila ga je naša Jožica.« Skušal sem pobegniti. Dejal sem, da mi nikakor nI mogoče, da imam važen opravek in nujno delo... Zastonj vse besede, ko da bi bob metal ob steno. Jožičin oče me je prijel pod roko in mi požugu! s prstom: »Samotar!« Potem sva stopila, v stanovanje.
(Konec prih.)'
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji
Izdajatelj: Inl Jože Sodja
Predniki Viktor Gentit