Šhocijan na Krasa r Ko hufeS svoi značaj ■, Brez boja ni zmage Čistost naj človeku ohrani njegovo moč. Ce pa naj to stori, jo je poprej treha negovati. Saj je čistost nežna in občutljiva kakor najplemeni-tejši dragulj ali biser. Vemo, da so biseri tako občutljivi, da izgube svoj sijaj, če se jih človek večkrat z rokami le dotakne. Tudi razni dragulji so močno občutiljivi, na primer smaragd, rubin, safir in drugi. Kdor take dragulje pogosto na sebi nosi, bo zapazil, da bodo kmalu izgubili svoj lesk in lepoto. Zato jih tudi ne hranijo v steklenih omarah, marveč v zaklenjenih skrinjicah, da jim svetloba ne škoduje. Najlepši dragulj mladega človeka pa je čisto srce. Tvoja največja in najbolj sveta dolžnost bodi, da ta dragulj varno hraniš. Sveti Hijeronim je zapisal, da so stari poganski Rimci in Grki svoje boginje, ki so si jih mislili deviške, na primer Minervo in Diano, vedno upodabljali s ščitom in sulico v rokah, to se pravi oborožene, ker so že pogani vedeli, da devišlva ni mogoče brez boja ohraniti. Zatorej se je skušnjavi treba upirati in se z njo vojskovati. Skušnjava je nekaj, kar je nevarno, dasi se nekateri tako radi s tem igračkajo, da naposled iz skHšujave zraste-.^jeh in se vzbudi strast. Star očak je v puščavi svojemu sinu takole svetoval, kako je treba zoper skušnjave takoj spočetka odločno nastopiti: Očak ih njegov sin sta v prijazni dolinici krčila gozdiček, kjer sta hotela napraviti njivico. V gozdu so rastle ciprese. Očak je kazal sinu, kaj in kako naj dela: »Vidiš tamle tisto malo cipreso, ki je komaj pognala? Izpuli jo s koreninami!«: Sin z eno roko pograbi cipreso ter jo potegne .iz. tal. Tukaj pa je cipresa, ki je že starejša, tudi to lahko izpuliš!« — Sin je moral zdaj z obema rokama zgrabiti, preden jo je s težavo izruval iz % zemlje. Zdaj je očak sina vedel k slari cipresi, ki je imela že močno deblo ter je bila globoko zakoreninjena. Sin se je zdaj dolgo časa trudil in potd, pa ciprese ni mogel izruvati. Ves upehan je prenehal. Oče,« je spregovoril utrujeni sin, »tega drevesa pa ne zmorem, prestaro je in pregloboko zakoreninjeno.« Oče pa je spregovoril: »To je podoba skušnjave. Spočetka, ko šele nastaja in raste, si jo lahko izruješ iz srca. Cim dlje pa boš pustil, da ti bo v srcu rastla, tem težje jo boš izruval. Ca pa se bo enkrat pregloboko zakorcninila, ji brez posebne bož.je milosti ne boš več kos.« Zato glej, da se boš vsaki skušnjavi takoj spočetka ustavil ter svoje misli takoj na kaj drugega naravnal. Posebno glej, da se boš pečal s kakim koristnim delom, ker lenoba je vseh gr-dob grdoba. Misli pa zlasli, da je Bog povsod pričujoč. Ko bi ne bilo lenobe, 1)1 bilo na svetu mnogo manj greha. Lenoba je tista, ki zlasli mladega človeka zavede na pola pogube. Dandanašnji je pa pri nas lako, da se je zlasti mestna mladina tako rada udajala lenobnemu življenju, iz česar so potem raslle najgrše nravne zablode. Iz teh zablod pa je zrasllo to strašno gorje današnjih dni. Varuj torej čisto svoje srce! Vedi pa, da ti čisto srce more zanesljivo ohraniti le božja milost, ki jo deli naša vera s svojimi zakramenti! KRATKE^;-- Vo/ni dogodki preteklega ledna Nem:ko uradno poročilo z dne 2t. novemi/Tt javlja nji-d drugim sledeče: Na in- - Tišin N in v velikeit - 'nifTiro- Te-n koltnu so bili sovjetsk. t,apad. » oporče-gi: ■ . do mraka trajajočih bojih v pit vnem od-b.T. .Na vd -rnem me-:u i uporab«-nt - .. 1 u je s,*rtinik izri : ! v enem dnevu 112 oklepu k<>* Pri Čerkasih. na področju rahodno od Kijeva :n f-ri K"- i. so s« V, V štev.lni •ov rafali napadi. Z nagimi protinapad; smo uničili več sovražnih oddelkov. tid-Tranili sovražnikovo mostišče na tej strani L>£jepra in pri tem prirej več sto ujetinkvv. Na področju Gomela trajajo že na n"? re-rle 'nem ozeit . u med Dnjepnom in Prip.'f ion! J u,i i i - 7-1 reTiHinb -v ■': boji Me«to samo. ki ie že delj časa v i. redne.':i 1- jn. eni, je Lil >' 5"p- Dem uničenju i .'.pražit en-- Sovjetski poskusi, da bi raz.;.r.ii vdorro ■Meto st'vtrozal»odoo od Gomela. so se v Lud.ti boi.ii izjae v;]., sovražni oddelki pa. k. so prodrli. so b. v protinapadu uničeni. Severozahodno od Nevela so vrpli naši pre-r.ad r 1 p:i nadaljeval.ju svojepa r,-: i da. uč.n-k v ito posutega od Mrmostavnih iti sovraž-t.ka po stalni obrambi močnih protinapadov f« : ■ >v 110 iz V.-: k • < v in un .'.' 10 "k «-pn k« v. Na črti ob Ledenem m<>rju so odbili n< m;ki lovci n protiletalsko iilo pn še nepooolnih poročilih se-t ien,; 25 anploameri-k'h letal. Ven '-ka 'etnla napadla zelo u*pe:no cilje v l/ »ckmu in Doveru. Veliki uspehi pri Kijevu Na področju zahodno od Kijeva so nem-ke t' ■':■ obko' e večjo sovjetsko armado in jo uniči"'- vzlic izredno slabemu vremenu in s tem rdruzenim težko prehodnim ozemljem, ^amo v 4 Ineh je na tem podm"ju hrabra nem:ka vojska zaklenila eli uDičila 1990 oklepnikov, 554 topov vseh vrst, 300 stroju.r in »"talcev m n ler 100 m -Kirnih vozi. V nem-ko ujetništvo je ;.rišk> »noro ujetnikov. Sovjeti pa so pretrpeli ./.redno krvave izpuhe. Nemtka vojska je csvobsdila ctsk Samc-s Po brezpogojni vdaji sovražnikove pomorske trdi >»e Lenos je '.e dni polciž.la orožje tudi posadka otoka Samos in so se nemške čete izkrcale ca njem. Del >--a !»e, obctoječe ^ angleških in badophevskih čet. je v zadnj.h dneh zbežal v ne V: "j > inozemMvo. čete v m.>či okoli M00 mož. k! j.h je z bcpom zapu^il 1 h d vizijski poTt-i jn,k, so Nemci razorožili m odpeljali v ujetL:-ivo. Za vse pr&e dan plačila Anplešk; oddelki bombnikov so izvedli m -nule dni v večernih urah v« hud.h napad« v i.a prestolnico raj ha. številne odvržene rušilne in z t.' .ssliie bombe so povzročile nemala raz-d'- anja v več mesinib delih. Vrst« ntnadome»t-Ij v ih umetniških zgradb, med njimi moopo cerkva. je bilo uničenih. Tudi prebivalstvo je imelo izpuhe. Hnler je že ponovno izjavil, da p: le dan plačila za vse iu tud, za sovražne d:'jaške napade iz zraka. Zadnje vesti z vzhodnega bojišča Juinovzhodno od Perekopa je bila neka izrabljena višina ponovno osvojena. toi»olnoma uničene. S teea jw>drof.;a so nemški oddelki privedli mnogo ujetnikov ter zaplenili 59 topov in mnoco lahkega in tezkeca pehotneca orožja. — Pri Gomela so bili Sovjeti vrženi na evojc izhodiščne postojanke. — Na juinoitalijafttkem bojišču so boii nekoliko oživeli. — V Sre-tozemlju je bilo Vi in 27 novembra uničenih 12 britansko-fevernoame-riških letal. Gorica je dobila slovenskega podžupana V torek. 16. novembra, je gori-ki prefekt prof Pace ustoličil novo načelstvo goriške ob-C.ne. ki je sestavljeno iz treh oseb. 7župana je bi! izbran profesor dr. L. Suesi, obče spoštovan goriški zdravnik. Podžupana sta dva. it) sicer odvetnik dr. Nikolaj lonkli in inž. Franc Fopar. Vsi trije so goriški domačini. Z njimi se bo. k'.t upamo, začela v poriUii občinski hiši nova doba Podžupan dr. Tonkli — sin nekdanjera voditelja goriških Slovencev, ki je vodil slovensko politiko pred nastopom dr. Gregorčiča — Je j>odal ob tej zgodovinski priliki naslednjo izjavo: »Delali bomo za pomirjenje duhov, ki «0 bili pri na« v zadnjih letih zelo razdvojeni. Zavedamo se da je potrebna dejanska enakopravnost veh občinarjev! Zato bo treba nekatere dosedanje navade spremeniti. Glede šolstva moram ugotoviti, da je to sedaj zadeva države in ne občinske oblasti .Sodim, da v tem pogledu ne bo težav, zlasti ie, ker se Slovenci lahko opirajo na stanje v preteklosti, te pred prvo svetovno vojno je bila namreč v Gorici občinska slovenska ljudska šola pod Turnom. Polep tepa je bilo še več raznih šol. katere je vzdrževalo slovensko šolsko društvo, in sicer: trije otroški vrtci, tri šest- oziroma petrazredne dekliške in deške ljnrl«ke šole, enorazredna pripravnica za sred- I nje šole, dvorazredna dekli:ka pripravnica, tri- I 2' razredna de-ka im trirazredna dek!i>ka obrtna šola. Leta 1910 odprli tudi sknensko drž-avno piinnazijo >pr!("o resniČEih potreb prebnalstva in novo nastalih razmer upam, da se bo na tem podroe'ju marsikaj storilo. Važno je tudi vprašanje občinskepa sosveta, ki pa predvideva sedanji občinski zakon. Tudi v njem bodo zastopani lako Slovenci kot Italijani. ki so pozitivno usmerjeni. Ne smemo pozabiti. da je sosvet samo posvetovalen orpan brez odločujoče moči. Ima pa seveda kljub temu zelo velik pomen ze občinsko upravo. Tako upam. da se bo začelo uspešno in plodno delo v korist goriške občine in njenega prebivalstva« Pri občinskih volitvah pred svetovno vojno so dobili Slovenci v Gorici 10.000. judovsko-liberaina klika pa samo 14.000 glasov, čeprav je imela ves volilni aparat v rokah, pa tudi vpliv in denar, če bi vojne ne bilo. bi že leta 1'00. bi! volilni uspeh obraten. Kar se slovenskega šolstva v Gorici tiče. naj dodamo, da so imeli Slovenci zlasti po zaslupi pokojnega dr. Gregorčiča, nekdanjega poriškepa drž. poslanca. v Gorici tri važne ustanove: šolski dom. Mali dom in Novi dom. V teu so našle zavetišče tri velike slovenske šole. Slovenci zaupno zro na novo poriško mestno naeelMvo in pričakujejo od njepa nekaj, kar je bistveno za mirno sožitje narodov: v vsakem pogledu popolno enakopravnost. Vef ket pulmire letalouoKilk so Jtj. 29 doslej uničili Amerikanrem, piše Ji-pon-i „> pitje Budorlio j" »du»o i!atlo<. t. eri sta tudi d^ Zida \meri-ke nrdke so začele v z.; • , oplaš"v8ti v švedskih hstih. j»oroe'*.>o ,- bolcia Polotok Pelje-ar v Dalinat.;. so : » osvobc-I le Louiu: -i .:. tolj IcUm meča meseca s« potopili ,1, : - a področju Salamonskeca otočja t>7 K»vtražt..li ladij. Veneiselsk* vindi je odstopile V bližini istr-keca Purina so i.t- v t • • , -'i 40 popolnoma golih, od komunistov v t..: . •'.-• ljecih of-b. 7li. runckinška »rmad» je bila \ b li. novembra uničena od Japoncev ob m';, poi.•. 1» Huciivi \ Parim je umrl veliki kn"z Boris. • :ii od trfdjševikov umerjenega carja Mko.aja I. Skupina 43 nrn^kih di-tlrl iz l kraiuie e te dri | r peljala v nemški Grade* na oci' 1^00 zrle* je bil« d»»iej 11» Koriiki a.i konuiis-:>rit"pa divjanju. 37 i»srl. ie bilu cbitib. j^i rai i* • ielezr..;k. nes-eč. v b'.:i-:; Madraaa v li V ttims je umrl kardinal % inrenzo Li 1 :::£, rodom iz Palerma na Slriiiji Ministrski Krt republikan-Ve Italije j' li-S"gf-1 in [«stavil pod w-l vester vse nej.rcn. it kralja Viktorja Emar.u'ia. Pri neki artnoubibli nesreči je naš« "t portugalski »initier ta javna dela Duarii t-cbeco Od !. «ki«hra do 10 novembra so in.- r nemškem Solnt^rradu razstavo, ki jo je ot •; J skor.a: M.000 oseb. Bolivija in l'ar»pv»j bosta dobili od s< držav ijhcnl na morje, je izjavil predsednik livije Penerr.nda. >"a bojišči pri Smolen-ka so deli rK.ljsk-vrzi'? »Taoetis Kosz usko« po kratkih bt-' • 1 strmino prešli k nemškim četam Ml kg čisloga zlata so ukradli n^znanr i izredno strogo z£Straieneg» izpirziišča zlati :s Švedskem &M.(a»0 ionskih H»nir šteje nemška i-letal-ka zaščila. Trobojnie* brri rnaka tavojsko hišo s« na povelje republikanskega oddt-ika pojavila i., a-lijansko-tvicartki men. Kuiirrr jo taroi l. naj takoj začno otr: »li od sovrain ka porušene hiše v Porurju in IV V Toaloasci jo bil «m»rje« 74 letni r« ■■■ni general Iraneoske voi-ke l'hilipi»on. V nomško ■ je t n i *t * o jo pn-ol sr. anie- -fi poslar-ištva pri londonski vladi letalec j> 'r..< John \Vinant. šolski pouk v movtih Severne Italijo • fi večinoma začel že R. novembra. 75(100 urnih moii manjka na ameriški! fkih tolah. kjer so — kakor znano — urile si* bo plačani. S.").(*Ki dolarjev na leto prejema bivši r Tiski kralj Karol kot nastavljener nekega se :no-ameriškega propagandnega podjetja. V Benpaliji gospodarijo: lakota, kuga. 1 ra> koze in legar. javljajo od tam S letnikov ii ljtrijo se bo borilo pod ^ orožjem za svobodo domovine. V M«nakoSan!a I j1' cia<. ki je bila ena izmed najznamenitejših ir stareca Ria de Janeira v Braziliji. Nedavni sovražni napad i letali na Soli)« Je zahteval 6T>0 smrtnih žrtev bol carske prestoim^- V Moskvo jo prispel dr. Beneš. eden iznieu pobeelih čeških vcKliteljev. fi milijonov hI vina bo mogla Romunija lei<® v celoti izvoziti. . , , StKI milijonov ponco dohodkov je dal le "3 madžarski fpiritni monopol. Kredit v višini one milijarde lojev bo na ' ' romunsko finančno ministrstvo pri zasebnih < namili zavodih. , 1000 (nn pešk sončnic bo zamenjala ska s Turčijo za 30 ton parafina. V nofi od 23. na 24. november so rdeče tolpe, ki so «e v sestradanem obupu zbrale za ro-par-ki |«)liod, izvršile nečloveški napad na uničeno vati (iraliovo pri Cerknici. Očividci, ki so se rešili, pripovedujejo lole: Okrog |Hil 9 zvečer je odšla iz Grahovega proti blokam patrulja 23 domobrancev, ki ni ničesar sumljivega opazila, niti sporočila, da se kilo približuje vasi. Nepričakovano pu so se okrog pol II) |Hjjavili v vasi tolovaji, ki so se tiho priplazili v vas z zahodne strani. Neki domobrancu i/. od|K)slane patrulje je pozneje ugotovil, da so krenili komunisti iz Veli,kili Blok proti vu-i Ulaka in čez hrib Strmec v Grahovo. Stražar, ki jc sial na straži pred hišo Kraj-ra Alojzija, je opu/.il zaradi svetlobe izstreljene rakete kakih 100 korakov pred seboj štiri komuniste. Tukoj nato so že |K)čili prvi streli, ki so i/zvali splošno streljanje. Del domobranske posadke (17 mož) se je zaradi nasprotnikove premoči umaknil v neznano smer. Lsodu teh je ne/.nuna. Druga pocadka. razmeščena v hiši |xikoj. Jerneja Drobnica, se je hrabro upirala sovražniku do tO. I uda tn posadka se je v izredno temni noči izmuznila iz nasprotnikovega objemi v gozd. I udi usoda te |Misadke še ni znana. Aendar pa sta izpovedala dva, ki sla se rešila, d.i so se najbrž tudi ostali tovariši rešili. Potek boja kaže, da so delali tolovaji glavni napad ii.i posadko v Krajčevi hiš, ki stoji nasproti cerkve sredi va«i. I/ te hiše se je branilo 33 fantov | h k I poveljstvom Iranca Krem-/arja iz Ljubljane. Kmalu |r< deseti uri se je pripeljal r o-elinim avtom Petrovič Harlo, |Mivcljnik cerkniške posadke. On se je v družbi še dveh domobrancev prebil skozi močno za-mmIo komunistov pred vasjo. Pridružil se je krern/arjevi skupini. Do t sc je čnlo rcgljanjc strojnic in pokanje pušk, toda brez [»osebnega uspeha. Tedaj pa »o začeli tolovaji streljati na Krajčevo hišo /. dvema tojiovomu kalibra 7 em. Šele ob 4 je bil k'»t prvi zadet od granate Petrovič Itado, ki je takoj izdihnil. Hoj je postajal vedno hujši, fo nt jc pi so se junaško branili in se niso hoteli vdati, dasi so jih tolovaji vso noč nadlegovali s klici, da se vdajo. Domobranci so namreč tulilo upali na |>omix", ki je pa, žal, ni bilo. Okrog (> so začele naduti prve večje žrtve, vendar tudi te niso ubile poguma fantom. Strašna žaloigra v Grahovem Nova junaštva in nove žrtve slovenskih domobrancev Ilogdan I.avrič in Franc Balantič — žrtvi žalo-igre v Grahovem šele ob po' S zjutraj se je tolpi posrečilo vdreti od zadaj v spodnje prostore in zajeti n fantov. Posadka v gornjih prostorih pa se je junaško hranila naprej, ker si pa komunisti kljub svoji premoči še niso upali v gornje prodore, boječ se smrtnih krogel junaških domobrancev, so nanesli v vežo slame in hišo okrog 9 zažgali. Tako rekoč v peklu, pod točo topovskih i" mitralje/.kih krogel je z nadčloveško moejo v"lržalo okrog 20 nesmrtnih borcev do o|X)ldne v goreči hiši, ko se je zadnjikrat oglasila kremna rjeva brzostrelna' puška. G. Kremžar, ki je '"I trikrat zelo hudo ranjen, se je ob 11 še pokazal skozi okno, tedaj pa ga je zadel izstrelek "'rojnice. Ostali fantje so skoraj vsi živi zgoreli v liiši, večinoma seveda hudo ranjeni, Istočasno kot Krajčevo hišo so zažgali tolovaji tudi zvonik in cerkev, šest fantov se je ''ranilo namreč iz zvonika, le dva izmed njili 6|a se čudežno rešila iz goreče ccrkve. France Kremžar jR l'il boj končan, so komunisti pripeljali Ii goreči hiši polovljcne moške in zajeto posadko 13 fantov. Tu so vsakega posameznika ustrelili in ga vrgli v ogenj, rekoč: »Sedaj se pa le jiecite in cvrite. psi.« Po izpovedi očividcev s0 mnogi, ki so bili šc živi vrženi v ogenj, vpili na pomoč. Hešenci pripovedujejo, da so se ob tej priliki vršili grozotni nečloveški prizori, ki bodo brez dvoma slavo »slovenskih osvoboditeljev« |>oiiesli v širni kulturni svet. Doslej je ugotovljeno, da so poleg Franc« ta Kremžarja pri napadu padli: Luvrič Bogdan, (lijak iz Ljubljane, Balantič France, pesnik i« Kamnika, Kraje Ivan, Grahovo (živ zgorel), Tomšič Janko, Grahovo (zgorel živ), Porok Jo» že, Laze (zgorel živ), Mišič Lojze, Bločice (zgo« rel živ), Mišič France, Bločice, lntihar jože, BI o, čice (zgorel živ), lntihar Anton, Bločiče (zgorel živ), 'Iavželj Franc, Laze, Hrbljan, čevljar iz Grahovega, Truden Franc, Grahovo. Imena osta« lih žrtev še niso ugotovljena. Tolovajev je bilo ranjenih veliko število, koliko je bilo ubitih, se ne ve, ker so jih od« peljali vse s seboj, toda kri, raz.šk ropi jena' okrog Kraje- eve in Bovščeve lii.še, dovolj jasno priča o izredno hudih žrtvah, čeprav so se ko« m.inisti trudili, da bi prikrili število mrtvih* Sram jih je namreč bilo, da sc napadali jxw sad ko, ki je štela komaj 75 mož, kar s tremi brigadami, lomšičevo in šercerjevo, po lastnih baharijah 700 ljudi, med njimi je bilo precej žensk. Poleg nenadomestljivih človeških žrtev so komunisti popolnoma oropali trgovino gosipa Anice Barage v vrednosti 200.000 lir. Blago so naložili na dva voza, pohištvo in popolnoma vso perilo in obleka pa je zgorelo. Nadalje so čisto izropali še dva posestnika. Od lanskega maja do letošnjega oktobra je dalo majhno Grahovo že 30 nedolžnih žrtev, k tem pa se je v noči od 23. na 24. november pridružilo še okrog 33 nesmrlnih borcev, ki so žrtvovali svoje mlado življenje za dostojanstvo človeka in srečnejšo bodočnost slovenskega na« roda. Večna slava grahovskiin žrtvam in jima* škim branilcem! Komunisti so onesrečili nad 100 železničarskih družin Znano je, da jc imela komunistična agitacija že v bivši Jugoslaviji za enega glavnih svojih namenov zrevoliicioniruti železnlčarski stan. 'I udi marksistična predhodnica komunistične stranke, pokojna socialna demokracija, je naj-l«ilj agitirala med železničarji. IJelo je bilo obema strankama toliko lažje, ker je železničar zaradi svoje službe precej odvisen od dotika z zunanjim svetom, manj navezan na dom iu na družinsko življenje; s tem ni rečeno, da železničarji ne hi bili dobri družinski očetje, vendar pa so lažje pristopni zunanjim vplivom. Prav železničarji so se v Ljubljani, kakor drugod po svetu, izkazali za skrbne družinske očete, saj je cela vrsta enodružinskih hiš v Ljubljani (Rožna dolina, Zelena jama, šiška in drugod) last železničarjev. Vsak razsoden železničar je pač mislil, da bo s svojo zasluženo |x>-kojnino v lastni hiši z vrtom na stara leta dostojno živel. Toliko lwilj zločinska je bila agitacija marksistov, ki so |n> železničarskih delavnicah, po progah, v uradih, v naselbinah, v skupnih menzuh, imeli železničarje tako rekoč na kupil in jim razlagali svojo modrost, pri tem pa se sklicevali na delavsko zavest in vzajemnost. Zadnji dve besedi, zavest in vzajemnost, morata biti v besednjaku vsakega železničarja, nihče pa jim ni hotel povedati, da je povsem drugače, kakor to mislijo marksistični hujskači. Moramo tudi povedati, da so marksisti imeli v železničarskem stanu vedno le manjšino, toda ta manjšina je bila bojevita in nasilna, da je trezno večino zlahka obvladovala in jo terorizirala. Oil tod tudi napačno splosno razširjeno mnenje, da bi bili vsi železničarji komunisti! . . Prve strašne posledice komunistične agitacije so se pokazale leta 1920 ol» znanem železničarskem štra j ku, ko je v Ljubl ja ni pad lo zaradi brezvestnih komunistov 14 ljudi, med temi tudi nekaj nedolžnih žrtev. Tudi po tem ponesrečenem s raj ku - saj so železničarji tudi brez njega doseglt_ izboljšan ie položaja, se je večkrat v jasni luči izkaza" škodljiv vpliv 'komunistov na Železniearsk. stan. Saj na železnici dostikrat ni mogel na- predovati, ne biti imenovan, kdor ni bil člaU komunistične organizacije. Železničarjem lieko-munistoin pa so njihovi tovariši celo v službi metali polena pod noge iin jili lovili na mala napuke, da so dobivali v ocenah črne pike in kaj to na železnici pomeni, vedo železničarji sami prav dobro. Pravo katastrofo za številno železničarska družine pa pomenja dejanje komunistov na Do« lenjskem j)o 8. septembru. Tedaj, ob budogli« jevski izdaji, je bilo na Dolenjskem 13 partij železničarjev iz Ljubljane, več sto oseb, skoraj samih družinskih očetov. Vse so komunisti mobilizirali, večino prisilno, nekateri pa so seveda šli prostovoljno. Večini železničarjev se je sicer posrečilo, da so komunistom ušli uli |ia m> jili osvobodili domobranci oziroma Nemci-Zaradi komunistov in po krivdi njihovih tovarišev, komunističnih železničarjev sumih, pa so sedaj vsi ti železničarji tako rekoč na raz.polo-. ženjti. Čeprav imajo nekateri tudi po 30 in več let službe in so zreli za upokojitev, je vendar njihov obstoj negotov. Kakor čujemo. je uvedena natančna preiskava, da natančno ugotovi, kdo izmed železničarjev je kriv in kdo ne, kdo je bil od komunistov teroriziran in kdo je šel k njim prostovoljno! Do tedaj pa nNo zagotovljeni njihovi dohodki, tudi če delajo. Tako sO komunisti onesrečili nad sto železničarskih družin v Ljubljani, ki ne vedo, kaj jih čaka prvega, s čim bodo plačali anrovizacijo, stanovanie in driisre potrebščine! Edino upanje je. da bodo pravi krivci kaznovani, nedolžni pa vzpostavljeni, tako da ne bodo nedolžni trpeli zaradi na-htijskane manjšine! „IVANHOE" je zgodovinski roman v slikah, katerih je 105 v knjigi. Broširana knjiga stane 35 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celo platno in na lepem papirju pa 80 lir. Sramotno nizko je padel del slovenskega ženstva Mul rasnimi pojav i. ki «" *druieni z nastopom totovaiev u> komunistov v naši. pokrajini, pre-feeneča opazovali'« r I-i > 11 veliko Jensk, ki »o odšle IV gozd m tuin piidrui.de tolpam To potrjujejo Ci.li ki m um ie posrečilo uiti iz komunističnega peklu, kakor tudi domobranci, ki večkrat zaia-niejo mnogo imisk Vsi pa potrjujeio, da so komu-pistke naiboli fanatične, mvjboli zagrizene in kar je Kaiboli strašno, naivečje sovražnice poitenega iiv-a Nihče boli ne muči jetnikov pri komunistih ka-ior ienske in prav navadni so prizori, d.i konul-»Utko pielep.iio. kloluttiio in zverinsko mučijo Onemogle in bolne jetnike Tudi pri takozvanih •ttlišev annh' so komunislke naiboli divje in nc poznaio piav nobenega usmiljenj«. Vpratanie i* kai vleče Jonske, ki so pravzaprav Cstvariene .-.v dom v toliki meri h komunistom Niso Vse t.vkc sla bi bile /a konnini»tke vzgojene le donio vs-liko iih gre v gozdove ir drugih nagibov če so lepe m mlade .iih ir.vabrn njihovi fiuhimci ali gredo same .-« niimi. boli redko poročene Jc nc m mo.'mi Prve kot druge računajo na tiehrzjano Jivlienie pri tolpah in to ic morda tudi edino. kar lim morcio komunisti glede svoiih obliub izpolniti Poročene Jenske naivečkrnt tudi uidejo Svoou mo.eni tn drvihnam ter si rop e t zaiele »pro-• toti*. ker so p.uv brez vesti Starčke ienske gredo v gozd prav ir »tih razlogov sai sume iziav-liaio. da samo zato da se -deJea mcbbo« Mnogo fensk ie bilo pred S septembrom znanih kot lin-bier baJogli evskih čvstmkov in vlačuge navtvdnih Voiakov lem seveda ni obstanka v domačih vaseh tn s mestu. r.vto s< rude umakneio h komunistom. Vedoč sla bodo tam našle »odpuščanj«* ali. da tam nihče ne bo vedel aa niihovo prejšnje življenje Komunistom so te ženske dobrodošle. Največ jih tiporabliaio zo kurirke, prenaialke orožja, za straženje jetnikov in za mučenje, Pri borbenih nastopih ženske seveda le malo zaležejo in komunisti sami izjavljajo, da so jim največkrat za napotit, pač pa so ženske spretne, kadar se je treba umakniti pri begu. Glavna služba komunistk pa je ovaduStvo. Kdor sc je kaki komunistki kdaj prej zameril, ga ta ovadi komunistom kot >reak-cionarja« in ga pelie v smrt Pri sestavljanju spiskov na smrt obsojenih so imele in ie imajo ženske glavno vlogo. V Loški dolini ie na pr. znano. da ie bivša učiteljica Perulkova iz Podcerkve zahtevala pri komunistih pokoli prav vse vasi Nad-lesek, ki da ie »versko blazna vas«. Prav ta nesrečna vasica, ie v mirnem času pogosto obiskana od požarov, je največ trpela pod režimom bado-gliievske klike Prav vsi odrasli moški in celo napol odrasli dečki so bili pregnani na stradanje no 1'sIh'O. ker so jih pri častnikih pravi loiki komunisti označili za komuniste, čeprav so sami pošte-niaki. Versko naiboli zavedne vasi, na pr. Knežia njiva. Podlol in druge v tei dolini, pa »o bile od itdli'.tnske voiske poiganc. Vse te vasi so komunistične ljubice označile italiianskim častnikom kot »sumliive«. Zato ni čudno, d«i so naši domobranci pri za-slišev aniu zajetih iensk zelo oprezni in natančni. Ženske se povečini zagovarjajo, da so šle iz mesta na deželo, ali iz krai v krni le po živila da so prav navadne tihotapke. ki so bile zaiete od komunistov in tako dalie Tudi so skraino trmaste m noče o priznati niti tedaj, kadar iim domobranci dokaleio aktivno sodelovanie s komunisti Tudi v tem oriru ie del slovenskega ienstvn padel sramotno nizko, tako, kakor nikdar poprej ne! Vnovcite takoj partizanske bone K.xv. in'. .:•.«.• tolpe krade o nai.m kmetskim g* odeie lanom vse kar Jobc pr; nih Plača ta So-dr^A scvcin redko kdn. pač pa tidaia prizadetim ki n.v bi bili vnovčeni ■ \s- v!ciur r.\KA\>4'i o.vn- r.i^uo po popolr.i o>v cbditv Ker c s \ o -b od 11 v c k-.nsr f^r o r r. o ne vedne Irod! rc-»rečr. ji^rJ.ntvs r.-ko!i re b;< • »i •.n v rb: a.' Več del « V d. 0 v ti 0 v č*. t pr ki > • r r- e rc e v t «> . e J»vv * e v C re v » t On J ive "* »' ' '. » . ve " e $k de OF ir b t'' \ — -.' < n 1 'r de'o t ^ .< * r • < - 7 ,V < .< Ti •od * « o resro-- so- V «» v * e i i 0 v < ti A i r-a ■ e rr •Tr v :r. v c ra »rr< < • -.> . ;" a r. o d s e $ o » J o .vt.- - X : .• ^ A - v i se: k: SO iU 00 \srevaa v s k a de OF. Tudi tem nc bi škodovalo, ako bi iim odme-r•-:: primeren obnovitveni davek. V večjih podeželskih kraih so pridobitn ki .ki ne more o zanikati. da se n:so radi od/v ali vabilom OF in prispevali ra njene akcije Tudi tem je treba z vso trdoto dopovedati da so dolini poravnati povzročeno škodo M« ,->-katerega podpornika OF ki si e v času badočloev >ke zasedbe naredil teike milijone, ie treba pr.tc^niti k temu obnovitvenemu delu. 7aka- bi s čakalno dobo » rač ra t ud t mor.ilno cte'-..- da ob a-> V.im -lavni bolj-J<*v>ki driKir. s katerim plačujejo un-iim tako hudo pri-tadetini iH>vlohilath>!u 5lovt«nor veroučiteli na novomeški eimriaziji. O poslednjih urah |>rof. Keka smo zvedeli •V tole: Komunisti so Keka in približno 17 dr i-pih jetnikov pnali v go/ jetnik« v odjieljali in čez kake jx)l ure se je zasli-alo regljauje strojnic, pomešano s kr.ki žrtev. lako je nepričakovano odšel Kek h Mv ir-niku. da nadaljuje svoje tlelo posredovanja /a slovenski narod narav n -t pri Njem. kalereni i je sv.ij narod dnevno priporočal. Oveni un s paliiK' lnučcntcv l>o v dru/bi ti-očev Slovci v tovarišev — upajmo — uspešno posredoval pri kr.j||i> mučent cv. Ob spominu na tako dragoceno /rtev. k. J" je Bog v svojih nedoumljivih sklepih zahteval od s|..v en-ktva naroda, recimo tudi glede gt»vili morili t v šalili, Itilc: Kckov blagosbiv n..j rosi tudi n.injc, predvsem nanje! Slovenski dijakr, napravite red sami! Ali ni sramota za vse dijake, da še dane« d sredi med nnr.i zr.ani komunisti7 ln X) nedo!ir,.h žrtev, it d med r. imi dekleta, ki so poteptale svo-o t in pomagale pri prelivar u krvi. prenočevale r- mistične zločince vohunile za nedolirimi r ir.; n delale sezname, koga ie treba pob ti" i n. sramota za ves razred, da se taki izpr: . taka izpritenka drzne š« posmehovati, ko s' a trpi enlu. ki ga ie « svoio pokv arcnostjo prir i nedolžnim? Ali slovenski diiak: prav n:č ne litije da b: tu imeli kakšne dolinjsti? Na i še enkrat preberco naše resn.čno r toči'." o "jt.akih Pudoba in Grahovega, da bed deli k .v i e junaška borba proti komumztr.u Naj si ogleda o ruševine Kremiar>eve trdr.iave na " tkvbu Med temi porušenimi zidovi so se berili mlrtdi slovenski fant e ob pokan:u ital-. ansk h crJ-nat in iviganiu krogel tW>nsk:h komun:- n:h tolp. In isti junaki raKŠi ijvi zgori.o v svod stoianki v Grahovem kot da bi predal, kc^ . i-stičnim tločinevm. Ali nai rečemo, da »loven-r. m dijakom nunika takega junaškega duha' Pozivamo vse poštene slovenske dnake in oi-jakime. nai le ta teden počistuo svoie razrede zločinskih komunističnih potuhn encev To i« -njihova stvar in -sami nai io pmviio Vržejo r.a lh ven Lt svoie pv\štene družbe ravnat«lwtvu D-vuo. da tega in tega komuirsU ne maraio veš " razreda, ker iim to brani mihova narodna čast j" ponos. — Šolske otv«sti bvvdo to z veseliem vzel« na zivdive. s.v si ničesar boli ne Me. kot i znebiti s» umazanega bremena, ki iembe čast ra; rn šolam Se,l.ti ni čas nr.tnegsv s/ Bogom, gospod svetnik! Prosite za nas v tej težki uri. Na svidenje z Vami pri Bogu!« • d Šesldescllctnik je postal 23. novembra viški župnik gospod p. T. Invčur, eden najile-lavnejših slovenskih duhovnikov Inko v verskem, kakor tudi v narodnogospodarskem pri-/-i le vanju /a blagor ljudstvu. Iskreno želimo, (la bi gospod jubilant šc dolgo vršil svojo službo v korist žil pij u nov in v čast božjo! d Za stolnega vikarja je prišel v Gorico dr. Kazimir lliimar, dosedaj župnik v Opatjem selil. Gos|K)dil doktorju želimo na novem mestu obilo uspehu d Osemdesetletnico rojstva je obhajala te dni mati gos|>o-Ijanski pokrajini in sicer po 2 liri od litra v n, vinskega mošta in piva in po 10 lir od hekio-litrske stopnje alkohola, špirita, žganja likerja, ruma in konjaka ter od litra šumečih vin in drugih razkošnih pijač. . . g Pozor, da ne bo knzui. Vse vrste blaga, ki Ka uvažajo trgovci, gostilničarji itd. na kaleri koli način v Ljubljansko pokrajino, se mora prej ko se stavi blago v promet, prositi za odobritev prodajnih cen pri šefu pokrajinske uprave, oddelek VIII. Vsaka kršitev tega predpisa se "o najstrožje kaznovala, blago na zaplenilo. d Za prvo polovico novembra so dobili potrošniki v Irstu naslednja živila: po I kg tesie-nin, 5 kg krompirja, I kg fižola, 1 kg graha, 2 del olja, 100 gramov masla, 230 g sladkorja, 80 gramov paradižnika v mezgi, 200 gramov siru, jkj eno jujce in 2 litfa vina. Poleg tega je vsak potrošnik dobil pripadajočo količino kruha. Kar dobro. d Svetogorska Kraljica se bo preselila. Ker je zaprt dohod na Sv. Goro, Preval in Škabrje in ni mogoče romati Ii svetogorski Materi božji, so v Gorici predlagali, da bi se čudodelna slika jirenesla v Gorico. Goriški nadškof se za zadevo zanima in če ne bo kakih nepremostljivih ovir, bo svetogorska Kraljica kmalu v goriški stolnici. d Sadjarsko in vrinarsko društvo v Ljubljani je imelo konec leta 104-2 — 4125 članov. d 4829 zasebnih nameščencev in trgovskih pomočnikov je bilo za|M)s|enih konec leta 1942. v naši pokrajini pri 1109 delodajalcih. d »Slovenski čebelar« je pravkar izšel. S številko 11. in 12. je zaključil 16. leto svojega obstoja. V teh številkah priobčiije več tehtnih in času primernih člankov, kakor: Čebele — tro-tovke, Zavarovanje čebel proti zimskemu mrazu, Pozna jesenska opravila pri čebelah, Čebela kot del narave, Prispevek k trgovini z živimi čebelami. Konec poročila o občnem zboru. Drobir, kjer najdemo marsikatero poučno iu zanimivo zrno d čruoborzijancc je bil kaznovan. Pred mariborskim sodiščem se je moral te dni zagovarjati gostilničar Iranc Cerjak iz Korene pri Mariboru. Obtoženec je bil zaradi skrivnega zakola živine obsojen na lelo dni zapora in 300 MM denarne kazni. Z njim so bili obsojeni z zaporno in denarno kaznijo tudi vsi kupo-valci mesa d Vozni listki nemške državne železnice bodo od I. decembra dalje veljali spet samo Po tleh sem in tja. Nenadoma se je bomba razletela ter ubila brata knrla in Filipa Rejca, 14 letnega Vladi-inirja Sirovca in 8 letnega Karla Mirčcca. Vsi fantje so bili kineiski sinovi. d 10 sinov imn nn bojišču zakonska dvojica Henrik in Ana Kollmnnii v Grabemvartliu. Koll-nmniiova je dala življenje 18 otrokom, od katerih jih 17 živi. Seveda je bila Kollmannova odlikovana s častnim znakom za nemške matere. d 224 trupel so odkrili v bližini nekega rudnika pri Pulju. Ugotovili so. da so to prebivalci bližnjih vasi, ki so jih partizani otijieljali in umorili. d Ljubljanske nesreče. V Tavčarjevi ulici je oni torek neznan avto povozil zasebnico Sonjo jenarličevo. Dobila je poškodbe po glavi in životu. — Na Tržaški cesti v Podsmreki pri Brezovici je devetletni delavčev sin Peter Novak naletel na bombo, ki mu je v rokah eksplodirala. Bil je hudo poškodovan. — V Lur-novcu, levem pritoku Ljubljanice, jo utonil v Ponikvi na Dolenjskem rojeni tobačni delavec France Zidar, H 0 V I GROBOVI V Prevaljah je odšel v večnost bivši lesni trgovec Jožef Kržišnik. — V Slovenski Bistrici je umrla Anica Komer roj. Grošelj. — V gradu Lanšpreš na Dolenjskem je mirno v Gospodu zaspala uršulinka č. m. Emerika Šinkovec. Nad 50 let je vzgledno vzgajala dekliško mladino v škofjeloškem samostanu. — V Kranjski gori je te dni umrla najstarejša občanka Marija Robič roj. Košir. — V Radovljici so pokopali Terezijo Mencinger ro. šlibar. — V Dobrepolju je zapustila solzno dolino Ela Drobnič roj. Šlelc. — V Ljubljani so odšli v večnost: mestni računski inšpektor Karel Ahčin, vdova žel. zvaničnika Franja Zeleznikar, višji svetnik drž. žel. v p. Ludvik Avgust, usmf» ljenka s. Kviterija Smuk. — Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bogi O&rog sosedov s Za zboljšanje gospodarskega položaj« uradnikov je govoril hrvatski prometni raini» ster Vokič v Sarajevu. Uradniki bodo preje« mali del izboljšane plače v živilih. Pravilno! s Cene opnnkam je določil komisar zn cena v Belgradu takole: čisto usnjene ojianke za moške veljajo od 435 do 453, za ženske od 364 do 383, za otroke od 217 do 226 diu. Usnjena optinke s kavčukastimi podplati pa smejo ve» Ijati: za moške do 400, za ženske pa do 330 din. s Gabro Rajčevič, eden najjioniemlinejšili sodobnih dubrovniškili likovnih umetnikov, jo umrl te dni v Dubrovniku. s Na Hrvatskem čistijo z veliko metlo. Čistilni nastopi proti roparskim tolpam se ugodno razvijajo. V Hrvaškem Primorju so že očiščeni predeli pri Crikvenici, Selcah in pri Novem. Občine ski odbori ter vsi državni uradniki so pričeli s svojim delom. V bližini Brčkega v severni Bosni je bila uničena neka uporniška tolpa. Sovražnik je izgubil 278 mrtvih in okrog 400 ranjenih. Zaključeno je sedaj tudi čiščenje na Pelješcu. Število padlih se suče okrog 600. Zaplenjeno je bilo lažje in težje vojno gradivo ter velike množine streliva. Zaplenjenega je bilo mnogo težkega orožja, ki eo ga tolpe dobile od kraljevih ilalijatt skih čet. Manjše roparske skupine so bile uničen« tudi v Hercegovini. s V boju s komunisti dne 16. septembra j« pri vasi Butige, nedaleč od Klisa junaško padel uslaški častnik in prvi kaplan Poglavnikovega dvora g. Dionizij Juričev. s Hrvatsko prosvetno ministrstvo jc zviša.o nagrade vsem učiteljem na pomožnih ljudskih šolali na 3000 kun mesečno. s Bclgrajsko pristanišče razširjajo. Pristojna .iblast je začela pred kratkim razšjrjevnti helgrai-sko smsko in donavsko pristanišče. Pri delu ja zaposlenih mnogo delovnih muči, ki pristanišče razširjajo v dolžini dveh kilometrov. s Svojo dui riizpušfeiia Trgovinska zbornica v Splitu je pred kratkim zouet začeia poslovati s Petdnevni (eden. Zagrebški župan ie od« redil novo omejitev delovnega časa v gospodarski!. podjetjih. Tako so gostilne po posebnem vrstnem redu zaprte dva dni v tednu, kavarne, mlekarne in podobni obrati pa počivajo po eq dan. Vse prodajalne in vsa trgovinska podjetja razen bank in špedicij so zaprta ob petkih. s Hrvatsko perutninarstvo šteje: 7.10o000 kokoši, 426.000 rac. 578.000 gosi in 422.000 puranov, s Že 150 milijonov dinarjev so dosegla denarna nakazila srbskih delavcev, zaposlenih med to vojno v Nemčiji. . s Nad 700 otrok so sprejele na svoje domove mostarske družine Otroci so po večini iz vzhoi-ne Bosne in so morali zapustiti svoje rodne kraja zaradi komunističnega nasilja. Naročite BB »SLOVENCEV KOLEDAR dokler je še čas! — Koledar bo najlepša knjiga na našem knjižnem trgu! Birmanski veletoh Iravadi Razgrnite zemljevid Azije! Med Indijo, Kitajsko, Francosko Indokino, Tajsko (Siamom) in Malajskim polotokom leži Birma, o kateri v zadnjih letih večkrat kaj čitamo v časopisju. Kaj čitate v časopisju? Glavno mesto Birme je Rangnn. ki šteje okrog 400.000 prebivalcev in zelo napreduje kot i/vozišče tikovega lesa in ri/a. Birma, ki je največje riževo ozemlje na ■vetu. je bila doslej angleška iu so jo prištevali k indijskemu cesarstvu. V vzhodnem Tibetu imajo svoje vire vcle-ioki Zadnje Indije, med njimi tudi Iravadi, največja reka v Birmi. Iravadi je plovna skoraj 1*5(10 kilometrov in sicer od mesta Bamo do Bengalskega zaliva. To ni čudno, saj ima veletok na vsej dolgi poti od mesta Bamo. kjer je 10 kilometrov širok, dalje do morja samo IV) metrov padca. Pri izlivu pa zavzema Iravadina delta prostranstvo v velikosti Belgije. Severne gorate predele Zadnjo Indije pokrivajo velikanski gozdovi. Tam rastejo tudi tektonije, ki dajejo izvrsten les za ladje, t. zv. tikov les; je najbolj trpežen proti vlagi in gnilobi. Ogromno riža uspeva po nižinah in ob rekah. Severna in Zgornja Birmi se ponašata z rubini in safiri. 1 »IHiH. Ob izlivu v Bengalski zaliv je Iravadi tako Uroka, da se komaj ie vidi z enega drugi breg. M Imm>.->& Kekaj posebnega so številni bambusovi splavi Prebivalci Birme uporabljajo pri vsakdanjem poslu dolge, ozke čolne. Birmanci stanujejo neredko ob manjiih kanalih veleloka — kakor svoj (as naši predniki — v stavbah na kolrli. ozadju Arakansko gorovje, spredaj ob Iravadi pa se pasejo biki in krave. Birmanske lepotice. U. Mioni — V. Lovšin Zgodovinski roman lz časov sv. Pavla )a »Da.« »Veruje, ker te ljubi?« »Ne, marveč ker ve, da je Jezus upanje Izraela« »Ali se ne motiš? Ali ni morda zaradi ljubezni >k) tebe pripravljena iti za Jezusom « »Poznala in ljubila ga je že prej, preden |je |H>/.nala mene. V hiši velikega duhovnika ne more slu/iti Jezusu. Gorje, ako bi Ananija iz-ivedel, kako hči misli! Veliki duhovnik sovraži (Jezusa in vse, ki verujejo vanj. Ko je bil še mladenič, se je šel kot zastopnik duhovnikov Ji Herodu Agripi zahvalit, da je dal z mečem umoriti Jakoba, Janezovega brata in ga nagovarjal. naj umori tudi Petra. Zadavil bi hčer 7 lastnimi rokami, preden bi dovolil, da moli {Jezu«a.< »In lisli, kateremu jo hoče dati za ženo?« »l/mael je star; ima že sive lase in brado in zvesto ženo, ki ga zelo ljubi, mater njegovih otrok. Tudi ta sovraži Jezusa; bil je med tistimi, ki So silili Heroda Agripa za pokolj kristjanov in stremi za velikim duhovništvom. Mnogo je že žrtvoval zu to in prepričan sem, da um hoče duti Ananija hčer. du bi ga kot zeta odvrnil od tekmovanja. Ali naj gre Rahelu Ik takemu možu; uit more postati ona žena njemu, ki bi ji bil lahko ded iu ima že postavno deno?« vpraša Nulanact strica. Pavel je dolgo molčal. Slučaj je bil zelo iežak, zuto je odlagal z odgovorom. Glolniko je sočustvoval s hčerko velikega duhovnika. Ni mogel reči Natanaelu: »Ne misli nanjo,« ker v tem nlučaju bi deklica, ki je verovala in ljubila Gospoda, bila prisiljena storiti veliko sramoto Stvarniku, ker bi prcšuštvovaln z njim. ki je bil že postavno poročen; z druge strani (>a je bil Ananija zelo mogočen in je sovražil kristjane; hčerin beg, njen krst. poroka s kristjanom, nečakom zusovraž.enega Pavla, bi še povečal besno sovraštvo in ga pripravil do iz-(ir«-Wov. Premišljeval je dolpo ta slučaj v luči vere in prišel slednjič do sklepa: »Rešitev ene duše nad vse.« »Ako zn res veruje in ie pripravljena s to-Ikoj deliti bedo, naj Hog blagoslovi vujina čisla čustva in lx>dita srečna,« odgovori. »Hvala! Sem vedel, da si dober!« vzklikne Natanael in stisne suho apostolovo roko in j<> vroče poljublja. »Svetuješ torej pobeg?« vpraša. »Počasi, počasi! Odgovoril sem tako. ne zato, ker jo ti ljubiš, marveč ker mi je draga dekličina duša. Iztnael. l abijev sin. ima zvesto 7eno, kateri ne sme dati ločitvenega lista, /nto ne more biti Rahela nikoli zakonita žena, ker vez s l ama ro še traja: razen tega ji l/mael nikoli ne bo dovolil častiti Gospoda. Ne sini' ubogati staršev, ako uka/ejo stvari, ki nasprotujejo božji volji. Rahela zato ne bo gre-ila, e ko se očetu upre in mu reče: l/maelova žena nikoli. On ne more bili moj mož, dokler živi Turna ra. »Torej beg?« ponavlja Natanael. »Posvetuj se s Pavlinom in stori, kakor ti t ki on previdno svetoval,« je bil izmikajoči sc odgovor. Natanael je še nadalje silil, pa stric mu reče: »Zadeva je preveč nežna in nevarna in zahteva mnogo previdnosti. Ti si prevee ognjevit; mene že dvajset let ni bilo v Jeruzalemu. I av-lin je bolj razumen in previden. On in mama ti bosta svetovala, da bo z.ate prav. Ne pozaln pa, ako Bog zahteva od nas tudi veeje žrtve, eni« io dolžni sprejeti.« »Pripravljen sem vse žrtvovati razen svoje ljubezni!« ugovarju Natanael. »Jezusa moramo bolj ljubiti kol očeta, mater, moža, ženo ali vsako drugo stvar in • ko on zahteva žrtev zemeljske ljubezni, jo moramo sprejeli iz ljubezni, ki jo do ntega gojimo,« razsodi aposiol in ljubeznivo odslovi nečaka. , .. 1 , Njegove zadnje besede so polrle Nntannela. »Kaj na i to pomeni?« premišlja sum zase. »Ali me hoče odvrniti? Zakaj mi je govoril o morebitni odpovedi? Jezus je ne zahteva, ne ROHELO sme je zahtevati. Ne morem se odpovedati Ra-heli. Umrl bi, ako bi zvedel, da je Izmaelova žena; da...« pristavi in obraz 6e inu zresni. »Ze vem, kaj bi v tem slučaju storil.« V duhu je napravljal različne naklepe. Obiski so se pri Pavlu nepretrgoma vrstili. Prišli so Simon, Prokor, Parinena in Nikanov, štirje izmed sedmerih dijakonov, katere so bili sanii apostoli posvetili za oznanjevanje evangelija, za krščevanje in strežbo pri oltarju. Od drugih treh je pa Štefan odletel v nebesa, prvi med mučenci, Pavel se ga je spominjal vedno s trpkim spominom; Filip je bil v Cezareji, na račun Nikole so se pa širile razne govorice. Nekatere njegove besede dobro mišljene, pn nerodno izgovorjene, so dale verjeti nekaterim, ki so slabo mislili, da nepoštenost ni greli in da je mogoče Gospoda častiti tudi, ako živimo v grehih. Obisk dijakonov je Pavla spodbudil. Govoril je z njimi o Štefanu, ki so ga vsi ljubili in čigar mueenišlvo je vzbujalo v Pavlu živo kes,mje. Spoštoval je prvega mučenca, svojega največjega dobrotnika, ki je, ko je molil za svoje preganjalce, izprosil zanj spreobrnenje. Rad se je jiogovarjal z njimi, ker so bili odkritosrčne duše, ki so se veselili, da je Bog poklical v svoje kraljestvo tudi pogane, in so prekašali v posameznostih mnoge judovske kristjane. Ravnali so se res po postavi, toda bili so prepričani, da jo je Jezus razveljavil, ker v evangeliju je bila izražena poiiolna svoboda božjih otrok in da samo previdnost svetuje držati se Postave v Palestini, da se Judje ne spotikajo. Povedali so mil, da se bo evharistični obed praznoval ta večer v dvorani zadnje večerje: mnogo kristjanov l>o prišlo, dn vidijo Pavla. Jakob bo opravil bogoslužje, prosi pa Pavla, da bi spregovoril nekaj besed v spravo. Ko so dijakoni odšli so Sila. Barnaba in Janez Marko prišli obiskat prijatelja nnostoln. Pavel je bil zelo ljubezniv s Silo, svojim zvestim spremljevalcem na drugem potovanju, dobrim prijateljem z eniin izmed redkih, ki so ga razumeli in je bil zelo zaslužen za aposlol-stvo med pogani: bol j zanrt pa je bil z Barnabom. ki ga je bil zapustil zaradi malenkostnih razlogov že takoj v začetku drugega potovanja in še l»)lj z Markom, ki se je bil odtrgal od njega med prvim potovanjem, in ga pustil v Pergi. Pavel je bil prepričan, da kdor položi roko na plug, se ne sme več o/irati nazaj. Nobena reč ne sme zadržati evangeljskeia ozna-njevalea od izvrševanja poslanstva. Kdor si da vplivati zemeljskim nagibom, ni zadosti doumel apostolskega duha: iu Marko ga je bil zapustil, ker je bil preveč navezan na udobno življenje, Barnaba pn zaradi navezanosti nn bratranca. Proti poldnevu so se vrnili njetrovi spremljevalci gin jeni nad tem, kar so videli. Bili so na Knlvariji in pri praznem Jezusovem grobu. Jožef Arimntejee jim je poka/nl svete rjuhe, s krvavimi sledovi božjega Zveličana: videli so tudi trdnjavo Antonija, kjer je bil Jezus obsojen na smrt, svete stopnice, po katerih je stopal gori in doli. ko je svojo kri prelival. Z napitnino so dosegli dostop v vojašnico pehotne kohorte. kjer so počastili steber, h kateremu fe bil Orešenik privezan. Njihova želja videti ta steber in ga poljubiti ni presenetila vojaške straže, ker je bila vajena takih zahtev. Cesto je prišel kak kristjan iz Jeruzalema ali romar molit k temu stebru; prišel jc tudi včasih kdo. ki je hote ta steber odnesti, toda Klavdij Lizija ga ni hotel prodati. Med vojaško posadko niso manjkati kristjani, ki so svojim bojnim tovarišem razlagali. (ln jc ta steber svet za učence križanega Naznrečnna in so jih prosili, naj ne nadlegujejo tistega, ki ga prihaja poljubljat. Vojaki so zato dovoljevali pobožnim, da so priliaiali pa so zahtevali napitnino, ki je bila toliko obilnejša, kolikor dalj je hotel kristjan moliti. Luka se je dalj kot drugi zadržal na tem pobožnem obisku. »Mnogo si zapisuje,« pripoveduje Timotej apostolu. »Nisem videl Jezusa in sem sedaj prvič obiskal te kraje. Potrebno je, da se potrudim vredno pisati o Njem,« odgovori zdravnik, ki jo bil natančen zgodovinar, pazljiv in neumoren zbiratelj. Po zadnjem obedu — Mnazon je bil reven kot vsi bratje v Jeruzalemu — so hoteli Pavlovi tovariši oditi v spremstvu Abibonu in še koga drugega, da bi se nu dvorišču poganov udeležili večerne daritve. Preden pa so odšli, vpraša Pavel Abibona: »Kako je tvojemu očetu?« v »Zelo se je postaral. Ne gre več iz hiše in ze komaj čaka Gospoda Jezusa.« »Pridem ga obiskat.« »Saj te pričakuje. Srčno želi videti svojega najboljšega učenca, sedaj Gospodovega uče-nika.« * Pavel je poznal Gamnlielovo hišo. Saj je bil njegov spoštovani učitelj, ki ga je zelo ljubil; ker je imel Pavel nadarjen spomin, je takoj in dobro razumeval in bil poln navdušenja za vero prednikov. Gamaliel je videl bodočo veličino mladeniča, in bil je prepričan, da se bo proslavil s svojo učenostjo v judovskem in poganskem svetu. Zato je povabil učenca, naj ga večkrat obišče v njegovi hiši, kjer sta zrel učitelj in mlad šolar večkrat slonela nad starimi pergamenti, ki so že orumeneli od starosti in bili obrabljeni od vaje, pa so vsebovali skrit pomeu božje besede. Isto navdušenje za Postavo je združilo dvoje src. Gamaliel je bil |>ostal pozneje bolj popustljiv do kristjanov in jih zastopal pri siuederiju,1 in ko je učenec postal učitelj, jim je pa delal očitke, loda kmalu po božjem vnebouodu je Pavel kar zbesnel v sovraštvu proti Jezusu iu njegovim učencem, ki jih je vlačil pred sine-drij uli jih dal pobiti od nahujskune druhali, želeč uničiti zasovraženo Cerkev in zavreti zmagoslaven pohod. Štiri lela pozneje se je Puvel vračal iz krščanskega Damaska. Gamaliel se je jokal nad odpadom učenca in si zaman prizadeval, da ga odtrga od Jezusa. Minilo je drugih dvanajst let in ko sc je Pavel vrnil v Jeruzalem, da sliši mnenje matere Cerkve glede bremen, ki naj sc nalagajo spreobrnjencem iz poganstva, je objel z velikim zadoščenjem v 6tarem učitelju, brata po veri. Gamaliel se je bil spreobrnil. Ta binkoštni popoldan se je že stari Pavel podal morda zadnjikrat k staremu učitelju, ki se je pripravljal nu smrt. Potrkal je na vrata male nizke hišice, kjer jc bival oni, ki so gu bili Judje nekoč klicali »slavo Postave«, zdaj pa so ga pobijali in sovražili kot sovražnika. Starka mu je odprla. Pavel je ginjen vstopil v malo vežo, priprosto in skromno, ki ga je spominjala mladostnih let; odprl je vhod in stopil v sobico, kamor je prodirala skopa svetloba skozi malo okence. Nič se ni spremenilo v sobici. Stala jc še velika miza, pokrita s pergamentnimi zvitki in nekateri sedeži prav kakor pred tridesetimi leti, ko se je učil 6v. pisma s častivrednim učiteljem. Edina pa vidna razlika, ki je zadela apostolu, je bil ugašujoči starec, ki je sedel za mizo. Starca je bila sama kost in koža; z glave, pokrite z rumenkasto nagubauo kožo, se je nadaljevala dolga snežnobela brada, ki mu je segala do pasa; dolgi lasje so bili kot sneg. Globoke oči so zrle vedro v daljino, neskončno dobrodušen nasmeh pa je lepšal stare ustnice: nasmeh vedne dobrote, velike sladkosti >n ljubezni. Kdor ga je videl, je bil prevzel; razumel je, da je bil ta mož. nekaj izrednega; du v tem srcu vlada mir, ki ga svet ne pozna m no more dati, odsev blaženega miru, ki ga uzivujo nebeščani; da v tem srcu bije ljubezen, ki m zemeljska in čutil je željo, biti mu blizu, gledati v te sladke oči, nasloviti mu dobro besed« in ilobiti čustven odgovor. (Dalje prlhodnjiS.I Izpil sem rum, v katerega #m namočil tobak, in se vlegel. Trdno sem zaspal in ko sem se prebudil, sem ugotovil po soncu, da je ura že tri popoldne. Spal sem torej več kot dvanajst ur! Sicer pa, po vsem tem, kar sem prestal, to ni bilo nič čudnega. Toda to še ni nič. Po poznejših ugotovitvah sem spal bržkone celo dva dni!... Ko sem namreč nekaj let pozneje primerjal koledar, sem ugotovil, da mi manjka en dan. Tega si nikakor nc morem drugače razlagati, kot da sem tedaj spal dva dni; kajti vsako jutro je bila moja prva skrb, da sem naredil novo znamenje na svojem koledarju. Naj bo kakor koli. zbudil sem sc popolnoma odpočit, poln moči in veselja. Od tega dne se ni več pojavila mrzlica in vsak dan sem te počutil bolje. AH right! Bilo je 29 junija 30. junija. Šel sem s puško na sprehod v gozd, a bil sem previden in nisem šel predaleč. Ustrelil sem dva ptiča, podobna divjim racam. Ko sem se vrnil, sem pojedel nekaj želvinih jajc in izpil malo ruma s tobakom. Žvečiti tobaka nisem hotel več Tudi duna nisem več vdihaval. 1, julija. Zopet se je pojavilo ne koliko mrzlice, a kmalu je prešla. 2. julija. Bal sem se. da bi se bolezen ponovila, zato sem vzel dvojno količino ruma s tobakom. Zopet sem dolgo spal, a ne tako dolgo kakor prvič. 3S julija. Nič več mrzlice. Vendar pa je prešlo več tednov, preden sem si popolnoma opomogel. V teh dneh, ko sem sc izogibal večiih naporov in tudi na lov nisem hodil tako daleč, sem mnogo razmišljal. Neprestano sem mislil na besede: »Rešil te bom!' Razmišljal sem jih. Ker pa nisem videl najmanjšega žarka upanja na rešitev, sem žalostno zmajal z glavo, kakor umirajoči, ki mu govorijo o ozdravljenju. Treba bi bilo čudeža... Ali pa je dovoljeno upati na čudež? V svetem pismu je pisano: »Ne skušaj Gospoda, svojega Boga.« Tedaj pa se mi je nenadoma vzbudila nova misel: Ali nisem pravkar ozdravel? Kdo me je pozdravil? Morda tobak? Že mogoče. A kdo mi je navdahnil to misel, da sem ga uporabil? .. Niti sanjalo se mi ni prej o njem. Saj niti nisem vedel, kako naj ga uporabljam. Robinzon, spoznaj in priznaj božjo Previdnost, ki čuva nad teboj in ti pomagal Kako nehvaležen si, da nisi niti mislil na to, da bi se ji zahvalil! Spoznal sem svojo grdo nehvalež-nost, padel na kolena, se zahvalil dobremu Bogu in ga prosil odpuščanja. 4. julija. Danes sem začel resno prebirati sveto pismo. Sklenil sem, da ga bom čital vsako jutro in vsak večer, ne da bi si določil točno čas za to. Bil sem mož beseda. Sveto pismo mi je prineslo mnogo duhovne tolažbe. ki sem je bil tako zelo potreben. Od časa do čas se mi je vzbujal spomin na strašne sanje, ki sem jih imel v noči na 27. junij. Še vedno so mi zvenele v ušesih grozeče besede: -Ker se po tolikih preizkušnjah še nočeš spokoriti. umri!« "Prosil sem Boga, naj mi da iskreno kesanje. Še isti dan sem čital v svetem pismu: -Bog ga je s svojo desnico povzdignil v kneza in odrešenika, da bi podelil Izrealu kesanje in odpuščanje « Odložil sem sveto pismo, sklenil roke, povzdignil oči k nebu in vzkliknil z vso iskrenostjo: »O .lezus. Knez in Odre-šenik, daj mi milost iskrenega kesa-njal« Moja molitev je postajala vedno bolj prisrčna in zato tudi uspešnejša. Vedno več zaupanja sem imel, da me bo Bog uslišal. Svetopisemskih besed: »Kliči me in te bom rešil«., nisem več razlagal materialistično, ampak v mnogo bolj vzvišenem smislu. Brez dvoma bi bila zame velika milost, če bi bil rešen 6 tega otoka, ki je bil zame prava ječa; a ta dobrina bi bila zgolj zemska. Čutil pa sem. da ie še drugo, višje dobro, zato sem začel razmišljati: »Popolnoma vseeno je, če sem tukaj ali drugje« Čez nekaj desetletij bom mrtev .. .« Ob tej misli sem stre-petol in pristavil: »Ne, takrat ne bo vsega konec, ampak bom začel novo, popolnej.še življenje. Kakšno bo to življenje? Takšno, kakršno si bom zaslužil na zemlji. Kako pa sem živel? Je bilo moje življenje dobro ali slabo?,,,« Na to vprašanje mi je vest odgovorila z vso iskrenostjo: »Vedno slabo. Vedno si skušal ugoditi svoji sebičnosti, svojemu ugodju in svojim zemskim koristim. De bi dosegel svoje namene, si lagal, varal, si žalil in ža-lostil druge, bil si krivičen, »dal si prijateljstvo, nisi se zmenil za ljubezen in se nisi ustrašil niti najbolj podlih dejanj.« Ob tem očitanju vesti sem spoznal, kako strašna bi bila moja usode, če bi se v tem hipu ločila duša od telesa. Kako strašno bi očutila spoznanje, da ne more več popraviti tega, kar je zakrivilal ... Toda vračam se k dnevniku. Nadaljno raziskovanje otoka. Od 4. do 13. julija. Ko so se mi polagoma vrnile moči, sem začel delati vedno daljše sprehode, s svojo neločljivo tovarišico puško na ramenu, Bolezen me je tako izčrpala, da si dolgo nisem opomogel. Ne morem trditi, da sem se znebil mrzlice s pomočjo tobaka. Brez dvoma pa sem si s takim zdravljenjem nakopal druge nevčenčosti; zato nikemur ne priporočam takega zdravlienja. Po bolezni so me večkrat napadali krči in tudi živčevje je bilo zelo razdraženo. Izkušnja pa me je izučila, da sem ravnal nespametno, ker se nisem pazil ob slabem vremenu in sem hodil okrog premalo oblečen. Ze deset mesecev sem bil priklenjen na ta nesrečni otok. Niti mislil nisem več na to, da bi se kdaj rešil; toliko bolj, ker sem prišel vedno bolj do prepričanja, da semkaj še nikdar ni stopila človeška noga. Želel sem da bi si polagoma ogledal ves otok. 15, julija. Odiel sem na prvo raziskovanje. Šel sem navzgor ob rečici, ki sem ob njenem izlivu izkrcal stvari, ki sem jih rešil z ladje. Ko sem prekoračil kaki dve mil|i, sem opazil, da je plima segala samo do semkaj in da se je tukaj spremenila rečica v skromen potoček, čigar voda pa je bila bistra in mrzla. Ker pa je bila suha doba, je bil potoček na nekaterih krajih popolnoma suh, kakor da bi tu splob nikdar ne bilo vode. Ob obeh bregovih potočka so se rzatezali zeleni travniki, ki so razveseljevali oko. Višje, kjer je bil potok suh, sem odkril tobak in nekaj drugih rastlin, ki jih pa nisem poznal. Našel sem ludi nekaj orjaških aloj in sladkorni trs, ki jih pa nisem mogel uporabljati. Ko se mi je zdelo, da sem si za danes že dovolj ogledal, sem se vrnil domov in po poti razmišljal, kako naj izkoristim to, kar sem odkril Ker pa sc v Braziliji nisem dovolj seznanil z vsemi krajevnimi rastlinami, čeprav sem imel za to dovolj prilike, nisem mogel priti do nobenega pametnega zaključka. '•"t f Odiel sem na prvo raziskovanje 16, julija. Zopet sem odšel v isto smer kot včeraj, a šef sem naprej, v notranjost otoka. Potočka ni bilo več in tudi ne travnikov. Dospel sem v gozdnato pokrajino. Tukaj sem naše! raznovrstne sadeže, predvsem dinje in celo trto, ki se je vzpenjala z enega drevesa na drugo. Takoj sem opazil, da je viselo na njej lepo število velikih in zrelih grozdov. Razumljivo je, da sem bil tega odkritja silno vesel, posebno ker se ga nisem nadejal. Seveda nisem zlorabil tega dragocenega daru neskončne božje Previdnosti. Spomnil sem 6e namreč, da so se v Braziliji črnci preveč najedli grozdja in da so zaradi tega zboleli ter nekateri izmed njih celo umrli. Potrgal sem najlepše grozde in jih posušil na soncu, da jih bom jedel v času, ko ne bo več svežega sadja. To suho grozdje je bilo zame prava slaščica. Zvečer se nisem vrnil domov. Kakor prvi večer, ko sem dospel na otok, kem splezal na drevo in sladko spal. Drugo jutro sem že na vse zgo, daj krenil proli severu po ozki dolini ki je kmlau zašila proti vzhodu. Nt koncu doline se je odprla pred menoj obširna planjava. Proti vzhodu se ja vila majhna rečica. Pokrajina je biit čudovita, pravi raj na zemlji. Ko sem korakal po tej prekrasni pokrajini, je moje srce bilo polno veselja in grenkobe obenem. Veseljt nikdar ne more biti popolno, če ni« mamo poleg sebe bitja, sebi cnakejja, ki bi uživalo z nami, ki Si inu mogli povedati svoje misli in občutke. Razumel sem tedaj besede svetega pismai »Človeku ni dobro samemu biti.« Dejal sem si: »Kralj sem te zcmPs in vsega, kar je tu. '1 oda žal, nimata nikogar, ki bi mu mogel reči. Glej, kako je lepo! , . « Take in podobne misli so me mučile in mi d.ile občutiti mojo največjo nesrečo: to namreč, d* sem sam, popolnoma sam! Dolina je bila pravi raj. Tukaj j« rastla trta, bilo je vse polno kokuso« vih dreves, oranž, ceder in ie mnogo drugih dobrot. Utrgal s^m pomarančo in jo z velikim užitkom pojedel Kiko je bila okusna!... Takoj sem se spomnil, da si bom lahko naredil okusno oran/ado. Začel sem torej nabirati sadiei grozdje, cedre, oranže. Spletel sem li vej vlakno, na katero sem z veliko skrbnostjo naložil sadje. S pomočjo vrvi, ki sem jo vedno nosil s seboj, sem ves ta božji blagoslov zvlekel domov. Žal pa je pot, po kateri sera vlekel svoj tovor, bila polna kamenja, debel in drugih ovir, tako da so med potjo cedre in oranže zmečkale grozdje, da ga ni ostalo skoraj nič. K sreči je ostalo sadje bilo nepoškodovano. 20. julija. Medtem so minili ikoraf trije dnevi. Naslednjega dae sem vrnil, da bi si nabral še grozdja ia tudi ostalih sadežev. Vlako sem si popravil, da bi sadje ne trpelo ikodo. Vzel sem s seboj tudi dve vreči za oranže in cedre, da se mi ne zgoSJ ista nesreča, kot prvič. Ko sem di>« spel ne cilj, sem moral z žalostjo ugotoviti, da je bilo skorej vse grozdje uničeno. Grozdi so ležali na tleh, po-hojeni in obrani... Nikakega dvoma ni bilo, da so tukaj bile na delu pre« cej velike živali. A kakšne?,.. Da zdaj jih še nisem videl. Niti od daleč si nisem mogel predstavljati, kakšno živali naj bi to bile. Naj bo kakor koli, napolnil sem vreči z. oranžami in cedrami, si ju natovoril in odšel proti domu obložen kakor osliček, z veselim srcem. Grozdje, ki je še ostalo neznanim gostom, sem odtrgal z mladikami vred in |fa obesil na veje bližnjih dreves, da se posuši... če mu bodo prizane«'i neznani sladkosnedneži. Pomnožitev mačje družine. Ko sem pozneje razmišljal o tej dolini, ki je bila tako plodovita in kjer je bilo tudi vode v izobilju, sem začel misliti na to, da bi si tam zgradil novo hišo. Po daljšem razmišljanju pa je ta načrt padel v vodo, Mislil sem nam* reč: Če ostanem ob morju, iraim še vedno vsaj žarek upanja, na rešitev. Pogostokrat sem namreč obračal pogled na morje i«i če sem opazil kako temno pičico, nisem odtrgal oči od nje, dokler nisem ugotovil, če |e oblaček, megla ali kak privid. Ne imenuje se pa upanje zaman »zadnja boginja«. Naj jo še tolikokrat zatajimo, vedno še ostane v naši bližini. Ce -m. bi odšel v tisto dolino, bi se ',i prostova)!' no odpovedal. Ali bi se s tem ne cd« rekel prostovoljno pcinoči, ki mi 1° morda božja Previdnost pripravlja v bližnji bodočnosti? Bi! bi tj nekak duhovni samomor, kajti upanje je živ" ljenje in dih duše, (Dalje prihodnji«-) POL JOnečki dom E! M=l= D Poljske opekarne Ing. 2upec Franjo. (Dalje.) čim tesneje so vrata zadelana, tem težje se igodi, da bi bila opeka pri vratih slabo žgana in tem manjša je tudi potrošnja kuriva. V ta namen moramo ined kurjenjem paziti, da tudi obodno zidovje peči nima nobenih razpok, skozi katere bi uhajal v peč mrzel zrak. b) kurjenje peči: Posušena opeka vsebuje še precej vode, ko jo vložimo v peč. Zato moramo začeti kuriti polagoma z naraščajočo jakostjo, da se opeka najprej temeljito posuši, to je, da odda vso vodo. Zlasti moramo to upoštevati pri žganju strešne opeke. Začetno kurjenje imenujemo zaradi tega predkur-jenje ali kurjenje, da izparimo vodo. V tem času morajo biti odprte vse stropne odprtine, da lahko uhaja para hitro na prosto. Kako dolgo izhlapeva para, ugotovimo lako, da za hip potisnemo od časa do časa v krovne odprtine mrzlo železno palico. Dokler se pojavljajo na njej vodni hlapi, izhlapevanje vode še ni končano. Brž ko pri zaporednih poskusih potegnemo iz odprtin železno palico popolnoma suho, je to dokaz, da je prva doba (laza) kurjenja končana. Odprtine, ki niso neobhodno potrebne za dovod zraka in za odvajanje dima, zapremo in pričnemo i tako imenovanim močnim kurjenjem, ki ga stopnjujemo toliko časa, da dobi žerjavica beli žar. Ko je vsa peč razbeljena v belem žaru, zapremo oziroma zadelamo vse odprtine toliko časa, da žerjavica pogasne. Potem začnemo postopoma odpirati najprej krovne odprtine in nato še kurilno odprtine. Ko se je peč že nekoliko ohladila, odpremo šele zazidana vrata na sledeči način: Najprej napravimo majhno odprtino v zgornjem delu zunanje slene. Cez nekaj časa potegnemo A« spodaj nekaj opek iz zidu, da Izteče vmesni pesek. Nato potegnemo tudi iz notranjega zidu nekaj opek. Ko smo s sigurnostjo ugotovili, da se jo peč že toliko ohladila, da vstopajoči mrzel zrak ne more več škodili žgani opeki, šele popoluoina odstranimo obe steni. e) I z p r n z n j e v a n j e peči in u g o t a v 1 j a n je nedostatkov: Peči ne smemo prekmalu odpreti in izpraznili tz dveh razlogov: prehitro shlajena opeka dobi rnzpoke in ne zveni, ampak klopoče, poleg tega je delo v vroči peči naporno in delavci zaradi vročine zelo trpijo. Ko peč izpraznjujemo, ne smemo opeke me-tnti v samokolnice, da ji ne pokvarimo oblike, zlasti strešnikom. Ob vsakokratni izpraznitvi moramo žgano opeko dobro pregledati in si zabeležili vse pomanjkljivosti in prostor, kje so se pojavile, da lahko poleni ugotovimo njih vzrok. — Tnki nedostatki so: nezgorelo kurivo in črna ali nežgana opeka. Če se nedostatki pojavljajo pri več zaporednih žganjih na istem meslu. je to znak, da najbrž peč ni v redu. Zato moramo pregledati predvsem zid v neposredni bližini, če nima mogoče kakšne razpoko, in pa tla, če niso vlažna. Razpoke v zidu najlažje ugotovimo v temi r. lučjo. Ce smo jih našli, jih moramo dobro zamašiti in razen tega še pregledati, če je v redu polnilni materini med vmesnima stenama. V primeru, da se je ta material posedel, ali je iztekel, ga moramo dopolnit). Ce smo pa ugotovili, da so vzrok nedostatkov vlažna tla, jih moramo odkopati in izolirati ter poskrbeti za takojšen odtok deževnice od peči. Izpraznjeno peč moramo dobro pomesti. d) Naloge kurjača: Za slabo žgano opeko leži običajno največ krivde na kurjaču. Zlasti pa je njegova krivda dokazana, če se nedostatki pri vsakokratnem žganju pojavljajo na različnih mestih. V manjšem šte-vilu primerov je vzrok temu tudi nepravilno vladanje opeke. _ Ne zadošča, da kurjač nalaga kurivo v peč v enakih zaporednih presledkih, temveč mora predvsem ogenj opazovati in po njegovem stanju na- lagati v peč. Iz razlogov Slednje tudi ni priporočljivo metati preveliko količino goriva naenkrat, misleč pri tem, da bo kurivo za delj časa zadostovalo. Dober in vešč kurjač lahko lia kurivu mnogo prišledi, če nalaga malo in pogostoina. Ker mora peč goreli podnevi in ponoči, potrebujemo za žganje opeke dva izurjena kurjača. Ce kurimo s premogom, ga ne smemo imeti na peči, ker se od vročine preveč segreje in se začnejo razvijali škodljivi plini. Napravimo si raje dve do tri nečke (korita — glej sliko 19), ki naj bodo približno 2 m dolge. Po možnosti jili obijemo še s pločevino, da se v bližini ognja ne užgejo. Zalog premoga pa ne smemo imeli na prostem, ker se pod vremenskimi vplivi poslabša njegova kakovost. Premog namreč izgubi na toplotni jakosti, razen tega je možno, da se užge. Najbolje je, če ga spravimo v lope. "H?---m^- Sl. 19. Leseno korito za premog. i e) Znaki za ugotovitev, kdaj je opeka zadosti žgana: Za ugotovitev, kdaj je opeka zadosti žgana, sta merodajna jakosl žerjavice iu njen sij in pa posedanje opeke. S stopnjevanjem vročine v peči se spreminja tudi barvni odsev žerjavice, ki prehaja iz začetnega temnordečega v popolnoma beli in bleščeči sij ali žar. Da nas oko ne prevari pri ugotavljanju barvnega odseva žerjavice, je potrebna kontrola, ki jo dosežemo, če poleg opazovanja žerjavice ugotavljamo ludi posedanje opeke v peči. Merimo ga s posebnim merilom (glej sliko 20), ki ga vtikamo skozi odprtine krova v peč. Pri pravilnem kurjenju se mora opeka posedati čez celo površino peči enakomerno. Končno posedanje ne sme bili niti preveliko, niti premalo. V prvem primeru bi se nain opeka pričela že taliti, v drugem pa bi bila še premalo žgana. 4 SI. 20. Priprava za merjenje posedanja opeke v peči. Posedanje jo odvisno, kol rečeno, od vrsle materiala in od načina obdelave ilovice, ali boljo rečeno, od količine vode, ki jo posušeni zidaki še vsebujejo. Zato je posedanje lahko neznatno, ali pa tudi prav veliko. Pri stalni uporabi ilovice iste kakovosti, pri njenem enakomernem obdelovanju in sušenju je posedanje približno enako (konstantno). Zato ga moramo po vsekokratnein žganju, preden pričnemo izpraznjevati peč, točno izmeriti, ker pri naslednjih žganjih lahko na podlagi lega posedanja s precejšnjo sigurnostjo ugotovimo, kdaj je opeka dobro žgana. Popolnoma točno za ugotovitev stopnje pravilnega žganja pa izmera posedanja tudi ni, zalo je potrebno, da poleg ugotavljanja točno opazujemo tudi barvni odsev žerjavico. Kako ravnamo z žgano opeko. Ko je opeka gotova, jo zložimo v skladanice v obliki stebrov z vsebino po 200 opek. Na ta način jo skladamo zaradi preglednosti in lažjega štetja ob vsakokratnem odvzemu. Ce že moramo opeko zložiti na prostem, jo podložimo z izvrženimi deskami ali krajniki in dobro pokrijemo, da se ne navleče vlage. V pokritih lopah pa lahko leži kar na tleh, če so tla vsaj za 20 cm višja od zunanjih tal. Posipanje tal in opeke s pepelom ali žlindro ni priporočljivo. Pepel in žlindra vsebujeta razne soli, ki jih opeka potegne vase in jih pri zazidavi zopet izloči. Izločanje teh soli v zidu pa je, kot sem že omenil v uvodu, zelo škodljivo, ker po- PRAVM NASVETI Prodaja tekstilnega blaga in oblačilnih predmetov. Prodaja vrhnje obleke na točko oblačilnih izkaznic za moške, ženske in otroke je postavljena pod zaporo. Ravno tako tudi metrsko blago, potrebno za izdelavo oblačil. Prodaja takega blaga je v prihodnje dovoljena samo na nabavnice, ki jih izdajo okrajna glavarstva za deželo, v Ljubljani pu mestni gospodarski urad. Nabavnice se smejo izdati samo, če se ugotovi dejanska nujna potreba prosilca, in sicer proti oddaji točk oblačilne nakaznice v smislu dozdaj veljavnih predpisov. Prestopki teh predpisov sc bodo strogo kaznovali. Odložitev roka za zamenjavo poslovnih knjižic. Obvezna zamenjava poslovnih knjižic za delavec in legitimacij za nameščence, ki jo je svoječasno odredil Visoki komisar, je do nadaljnje odredbe šefa pokrajinske uprave odloženo. Izdelovanje, nakup in popravilo čevljev. Od 7. novembra nnprej prepovedano izdelovanje čevljev po meri. Čevljarski oln-ati smejo brez posebnega dovolila od gornjega roka naprej izvrševati le popravila čevljev. Vsak tak čevljarski obrat mora napraviti seznam strank, v katerega vnese vse siranke, ki žele, da jim ta obrat popravlja čevlje. Do 13. novembra so se morale zato stranke javiti pri čevljarju, ki naj jim popravljajo čevlje. Čevlje za prodajo bodo izdelovali le večji obruti s posebnim dovoljenjem šefa pokrajinske^ uprave. čevlji se bodo smeli prodajati potrošnikom samo proti nabavnici, ki jih bodo izdajala na deželi okrajna glavarstva, v Ljubljani pa mestno županstvo po ob neoporečnem dokazu, da prosilec nima več nego dva para. porabnih čevljev in da mu je nabava novih čevljev potrebna. Spremembe pri sodiščih. V Ljubljanski pokrajini je z 31. oktobrom 1943 prenehalo obstajati Vrhovno sodišče in Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani. Zadnja in najvišja sodna instanca je za Ljubljansko pokrajino apelacij-sko sodišče. Vrhovno pravosodno upravno obla-sivo pa je vrhovni komisar za jadransko pri-morje v Trstu. Vzpostavitev upravnega sodišča v Ljubljani je odložena. Tožbe in pritožbe, vložene pri upravnem sodišču v Ljubljani, kakor tudi vse ostale spise tega sodišča prevzame v hrambo Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani. Ponarejeni »Franck« v prometu Opozarjamo s tem vso javnost, da se nahaja v prometu potvorba našctfa »Pravega Francka«, kavnega dodatka. »Pravi Franck« v škatljah po 'A kg, '/a kg in '/„ kg z znakom mlinčka izdelujemo izključno mi in je znan kot kavni dodatek v vsakem gospodinjstvu že več desetletij kot izdelek prvorazredne kakovosti. Ovitek potvorjenega blaga je skoraj za las enak našim originalnim šketljam, a se razlikuje od originalne škatlje po tem, da je na sprednji strani mlinček takan v črni barvi, doč'm je barva našega mlinčka temnomodra kot trakovi in površina okoli napisa »Franck«. Vsebina ponarejenega ovitka sploh ni nikak kavni dodatek (cikorija) temveč nekakšna zmleta, sipka mešanica. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da tega ponarejenega blaga ne kunuje, da ne bi mesto našega kvalitetnega izdelka dobilo le brezvredno mešanico. Proti ponarejevalcu bomo uvedli sodni postopek. FRANCK industrija KAVOVINA D. D. prej Hinka Francka sinovi d d. ZAGREB. vzroča odpad ometa in včasih celo razpadanja zidu. Pozimi moramo paziti, da opeka ne primrzne druga k drugi. Zlasti moramo varovali pred mrazom strešnike in slemenjake, ker jih po priinrz-njenju lo s težavo spravimo brez Škode narazen. Zato te na vsak način hranimo v lopah. Križanka št. 26 i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 • 39 | 40 I" Vodoravno: 1. gospodarska stiska, 6. Siv, 10. kaznivo dejanje, 11. obdelan svet, 12. pokrajina ob Donavi, 13. del ozračja, 14. znamenje, IG. kritika, 19. jezero v Švici, 22. napet, navkreber, 24. suha zemlja, 25. rudniški delavec, 26. del Ljubljane, 27. jezero v Abesiniji, 28. del obraza, 30. dejstvo pri utemeljevanju, 33. ruska politična osebnost, 36. krompirjeva jed, 38. gora na ilatkidiki, 39. lepotni uživalec (tujka), 40. vinograd, 41. podnos (tujka). Navpično: 1. matematični izraz, 2. zdravilna rastlina, 3. del snovi, 4. sestavina plinov, 5. slovenski pesnik in dramatik, 6. sorodnik, 7. bistvo, 8. domača žival, 9. darilo, 14. zrušenje, prelom, 15. svetopisemski prerok, 17. ognjenik na Siciliji, 18. dišava, arabski kraj, 20. nrav (tujka), 21. oseba iz Sienkievviczevega Quo vadisa, 22. mlinarska potrebščina, 23. reka v Nemčiji, 28. povelje, 29. gliva, 31. spleteni lasje, 32. reka v Črni gori, 34. žensko ime, 35. žuželka, 36. medmet, 37. slovenski književnik. Reiitev križanke it. 85 Vodoravno: 1. Mencinger, 10. Abo, 11. oda, 12. osa, 13. jež, 14. lov, 15. les, 16. Una, 18. sla, 20. oje, 22. lat, 24. lan, 27. dam, 28. iva, 29. IRA, 30. ilo, 31. cel, 32. kap, 33. cin, 34. Ala, 36. ata, 38. Ada, 40. bes, 42. los, 44. Cop, 46. rak, 47. oče, 48. Uri, 19. križankar. Navpično: 1. maj, 2. eben, 3. nož, 4. Col, 5. idol, 0. tiav, 7. gol, 8. esej, 9. ras, 16. ulica, 17. Ata-la, 18. slika, 19. Anapa, 20. odica, 21. Emona, 23. A ve, 25. ara. 27. ali, 35. I.ear, 37. toča, 39. Dora, 40. brk, 41. ski, 42. Lož, 43. sen, 44. čuk, 45. pir. Bo milijonar, če bo kmet Na Angleškem je te dni 17 letni Ricbard De-war podedoval po svoji materi 5 milijonov švedskih kron. Dediščina pa je vezana na pogoj, da Dewar postane kmet, sicer pripadejo milijoni neki drugi osebi. Oporoka daje sinu štiri leta časa za premišljanje. Na svoj 21. rojslni dan mora Devvar sodišču sporočiti svoj sklep, ki bo najbrž pritrdilen, čeprav bi fantu kmečko delo ne dišalo. Mali oqlasnlk Pristojbina za male oglate se plaiuje naprej. Hrasno tele. dolec od prav dobre inleltarice je za pleme naorodaj. — Vrtačnik Franc. L ubljana, Tržaška cesta 175 fanta 14 do 15 tet sta-reza spreimem Jera Svetek Slape 10 D. M. P. Oolašuj v »Domoljubu« Križem sveta Električne gosli Italijanska akademija znanosti si je dala nedavno predvajati gosli, ki se oglašajo s pomočjo električnega toka. Te gosli nimajo resonančnih tal, temveč samo mostiček iu strune. Ce igraš nanje na običajni način, jih komaj slišiš, njih tenki glas pa se prenese na poseben mikrofon in zvočnik podaja potem zvoke v običajni moči. Ti zvoki so na ta način lahko še močnejši nego običajno, a pri tem čisti. Razlika med običajnimi in električnimi gosli je ista, kakor med harmonijem in orglami. Glasbeniki obetajo novemu izumu veliko bodočnost. Človek — vodeno bitje Iz česa je sestavljeno človeško telo? O tem nas pouči kemija, ki pravi, da tvorijo človeško telo naslednje sestavine: 1. Voda je poglavitna sestavina, okoli 70% je v telesu same vode. Ako izsušimo truplo 70 kg težkega človeka popolnoma, nam ostane komaj še 20 kg teže. Človek je zelo vodeno bitje. 2. Rudninskih snovi je približno r>% v obliki kalcijevih, litijevih in železnih spojin (soli) z ogljikovo, fosforno, solno, silicijevo, žve-pleno in še katero kislino. 3. Plini v različnih, a glede teže v neznatnih množinah. 4. Beljakovi-naste ali dušičaste spojine v prerazličnih oblikah dajejo telesu pratvorivo ali živo snov, ki je nosilka življenja v drobju, udih, čutilih in koži. Beljakovinastih snovi je povprečno 20 odstotkov. 5. Tolšče in sladkornine so nedušičaste spojine, sestavljene iz istih prvin v drugačnih razmerjih, njih množina je zelo različna, povprečno znaša okoli 5% vsega telesa. Še ena o Lisztu Franc I.iszt je bil nekoč povabljen na dunajski dvor. Burna lela okrog 1850 so seveda zahtevala podrobna policijska poizvedovanja, posebno glede politične zanesljivosti. Uspeh poizvedovanj je bil ugoden, kljub temu pa je imel policijski načelnik hude pomisleke, ker je bil Liszt Madžar. In to po vsej pravici: na dvornem koncertu je imel Liszt pogum, da je zaigral Rakoczyjevo koračnico, tisto ognjevito osvobodilno koračnico, ki je vsakogar, ki jo jo javno zaigral, spravila za osem tednov v ječo. Dvor je bil kar trd od slrahu. Mladi cesar Franc Jožef pa je našel lepo rešitev. Zahteval je ponovitev koračnice in se smehljajoč obrnil k Lisztu: >Jaz imam tako redko priložnost slišati to lepo koračnico.« Mlad organist V malem nemškem kraju llorstu imajo IS. letnega učenca, ki je tako nadarjen za glasbo, da opravlja organistovsko službo. Dečkov oče j« mo. ral odriniti pod orožje, njegovo službo pri cer« kvenih opravilih pa je nastopil trinajstletni Bin, ki kaže poleg vsega tudi veliko nadarjenost kot skladatelj. Francoska žetev je bila dobra Letošnja francoska žetev je izredno dobra, Žita so pridelali 65 milijonov stotov proti 65 tnU lijonom lani. Kmetijsko prebivalstvo je pozvalo vlado, da prihodnje leto poseje isto površino zemlje (400.000 ha) z žitom, kakor leta 1937-38. Za Miklavža Številne so otrokove želje, ki jih pošilja svetemu Miklavžu ' Gotovo pa bo otrokom najbolj ustreženo s primernim trajnim darilom; zlasti velja to za io-loobvezne otroke. Zato vam „Slovenčevo knjijnica" nudi svoje lepe kniige izmed katerih je prav v ta namen pripruvila nekaj izborov. — Miklavž more izbirati med štirimi skupinami knjig, ki so: L skupina: Trije deli »Veselja dom" za L 27.— II. skupina: Trije deli »Veselja dom", „Baj Ganja" in „Roia sveta"......za L 43.— III. skupina: Trije deli »Veselja dom", »Roža sveta", »Ovčar Marko". »Dekle i biseri" in »Baj Ganjo".......za L 65.— IV. skupina: .Roža sveta", Dekle i biseri", Ji«) Ganjo", »Ovčar Marko", .Slepee", WV zelenem polju roia", »Sretinje nad Barjem", »Družina t ledeni dobi", »Ljudje, iirali in bogovi" in trije deli »Veselja dum" ..,.,. za L 81 — LJUDSKA lOSOJILNICA J V UUBUANI r zadruga s neomejenim jamstvom v lastni pa« lači v Ljubljani, Mikloiičeva cesta i nasproti hotela Union Posojilnica je bila ustanovljena leta 1895. sprejema hranilne vloge v vsaki višini Ia fih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroitv« Herausgeber — Izdajatelji dr, Gregorij Pečjak. — Schriftleiter — Uiedniki France Kremžar. — Fflr »Ljudska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskarno« Jože Kramarič. •Domoljub« stane 24 lir za celo leto, za Inozemstvo 30 lir. — Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate In reklamacij« pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva in uprave štev, 40-04.