Štev. 32 Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 7. augusta 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništva v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema ured-ništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; l|4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v .Poslanom < 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Sto more zatajiti? Vsaka Stranka si vzeme za volitve nekše geslo, nekšo reč, štero pokaže kak glavni svoj na-men za prišestno delo v državnoj zbornici. To geslo, ta reč je pri ništerni Strankaj prav lepo Se glaseča, pa včasi ravnotak prazna reč. Politiki, posebno takši, šteri nemajo kaj pokazati niti iz svojega programa niti od svojega dela. navadno ščejo volilce omamiti s takšimi krilaticami i je pridobiti za svojo škrinjico. Dobro se ešče spominamo na takše krilatice pri Radiči, kda je najprle hodo okoli s svojov republikov, nato s svojim sporazumom potom s kmetskov slogov i bogzna, ka za eni zmešlavic. Ravnotak naši slovenski demokratje. Od narodnoga edinstva, od jugoslovenstva, od državo-tvornosti so se cedila njihova vüsta. I venda, je pri edni i pri drügi ostalo to brezi stalne vrednosti. Demokratom je narod nikdar ne zavüpao, Radiči se pa hiža, štero je zozidao na te pesek Svoji lepi oblüb, že podira. Ka pa Slovenska ljüdska Stranka? Na koj je zidala ona svojo politično organizacijo, da njeni Volilci že leta pa leta ponovno stojijo trdno na njenoj strani nestrašeno, stanovitno? Ta moč je njeno poštenje i njeno delo. Demokratski »blagoslov". Po bojni je naša stranka bila v vladi i je pomagala, da bi se kemprle zaslišale Posledice svetovne bojne. Za vlade pokojnoga Protiča je ona zadnjokrat glasala za državne potroše i dohodke, to je za državni proračun. Tisti proračun je znašao samo pet miljard. Na to je bila naša stranka po zaslüženji demokratov potis-njene od ravnanje države vkrej za cela leta. V tom časi So bili demokratje na vladi i nekaj časa tüdi radičovci. Ka mislite za kelko je v tom časi bio povišani proračun? Nikaj menje kak za celi osem miljard. Od petih miljard je naraseo na 13 miljard. I za vse to zvišanje dače so prav skrblivo glasali naši demokratje. 1925, letaje bila vpelana dača ne * ročno delo. Što jo je podpisao i jo s tem potrdo? Dr. Žerjav. Invalidska dača je pila podignjena za ednok više, čiravno invalidi neso dobili več penzije. Što je bio za nje ? Naši demokratje s svojim ministrom Žerjavom. 59 Člen zakona od dvanajstin zvišavle že itak velke ko-morske dače. Podpisao je iste demokratski Žerjav. Za neplača-ne dače so bili zdignjeni intere- ši od 8 procentov na 12. Što je to breme na nas potrdo ? Žerjav. I tak dale dokeč je ne pod Radičom državni proračun dosegno celi 13 krat jezero miljonov. Kak se je z edne Strani proračun povišavao, ravnotak pa je z drüge strani Slovenija od visikoga proračuna nikaj ne dobila. Naj pokažejo demokratje, ka se je v Sloveniji te čas delalo ? Ali se je delala kakša cesta ali most ali pa železnica, kda se pobirao te velki proračun? Ne. Slovenija je dobila od toga jako malo. Most v Dokležovji i nova cesta, kde so naši lüdje nekaj zaslüžili, vse to je dala delati bivša Pokrajinska Vlada v Ljubljani, v šteroj so meli večino naši poslanci. Što je podpisao, da se naj dela železnica od Ormoža do Sobote ? Na toj železnici se je telko časa delalo dokeč je ne prišeo Žerjav na vlado. Naši delavci se ešče dobro spominajo, da je za tisti čas delo popunoma prestale. Kda je prišla naša stranka na vlado i je njeni poslanec Sušnik bio železnični minister, je začelo delo znova iti naprej. On sam je prišeo osebno gledat vse delo i je nakazao za to potrebne peneze. I tak je železnica bila dokončana. Od tistimao je pri nas ne bilo nikaj delanoga. Menši proračun. Kda je letos Stopila naša Stranka z radikali v vlado, je bio že proračun gotov. Venda pa so naši poslanci napnoli vse, da Se je te proračun zbogšao na Slovenijo gledoč. V prišestne^ prinesemo vsa ta zbogšanja, da bi narod vido kakše delo je vršila naša stranka i ka so napinjale drüge. Za zdaj pa -naj bo to zadosta, da je letošnji proračun za 1039 miljon menši kak lan-ski. To je velko delo, štero je zvršila Stranka našega poštenoga lüdstva v Časi, ka je bila dva meseca na vodstvi države. Celo tistim, šteri So prle na-sedali razločnim potfarjanjom, So Se odprle oči. Srbski list »Samouprava0 piše od naše Stranke Sledeče: „Kda je aprila meseca prestao delo med radikali i dr. Ko-rošcovov strankov, smo meli za potrebno, da na tom mesti posebno naglašao vse plüdovite lastivnosti Slov. ljüdske Stranke i vso odkritosrčnost, s šterov Smo z njov sodelali i štera se je pokazala v zvezi z nami. Naglasili smo, da dela pošteno i plodovi-to, da ne prinaša v svoje delo demagogija (zapelavanja) i da prevzeme odkrito odgovornost za vse, ka se je napravilo. Tisti, ki vse to premisli, se nede niti najmenje čüdivao sporazumi med Vukičevičom i Korošcom. Od prijatelstva med radikali i Slov. ljüdskov strankov, bota meli haske ob stranki, Slovenija i cela držáva.* Pri toj priliki se spomina imenüvani list tüdi naši demokratov i pravi, da so meli vso oblast v Sloveniji v rokaj i vso to oblast so porabili samo za preganjanje drügih. To je tisto, ka lehko naša Stranka pokaže i njoj ne trbe leščečo prazni oblüb. Dosta je morala trpeti za to Svoje delo. Neprestano je zvala za časa korupcije k poštenje]'. Za vse to je žela Samo zasramüvale od strank, štere so mislite, da njihovomi gospodstvi nede konca. Pa v njeni vrstaj je raslo vüpanje od dneva do dneva. Po prestani letaj zaničüvanja je prišla sprememba. Tisti, ki so jo meli za nespametno s svojim poštenim i za lüdstvo hasnovite programom, so zdaj osamleni, nihče je ne mara, ona pa ide s popunim zanosom na volitvi, z veseljom, da se njoj pali ponüja prilika, da napravi proračun pred vsem narodom od svoje španije. Obračun z razločnimi demokrati i radičovci pa napravi lüstvo U. septembra pri škrinjicaj. Ka si naj zapomlimo? »Kmetski list** novine slovenski radičovcov so prinesle zadnjič iz pera i tente g. dr. Rüšine dugši članek, v šterom imenüvani gospod ščejo lepo povedati, ka je vse demokracija, ka je vera, ka je brezverstvo itd. Pravijo tüdi, da je dühovniški stan med celim vučenim stanom on, šteri se je polodelavci najbole približao v srci i za njega med vsemi stani nájveč včino. Tak je teda ? Či bi to mi povedali, te bi nam pravili, da se sami hvalimo. Istina je to i lüdstvo samo čüti, da je dühovnik tisti, Šteri je ne tühinec na-sproti priprostomi lüdstvi, njemi stoji na strani v vsej njegovi veseli i žalostni prigodaj, njemi je na pomoč, kde le more. Samo edno nam nejde v glavo. Zakaj pa te radičevci delajo proti tistoj Stranki na Slovenskom, za štero se je odločila, zvün par, vsa dühovščina? Ali ne kaže dühovščina, štera je narodova s svojim srcom, s tem da se je odločila za Slov. ljudsko Stranko, Svojemi narodi, kde je njegovo mesto, či šče dosegnoti lepšo bodočnost. Zakaj pa te podpirate stranko, štera je te dühovnike ošpotale, da so »po- poski mašetarje“ ? Zakaj agitira-te za stranko, štere nosilec je Radič, ki je od toga dühovništva pravo na shodi v Krškom, da je od sto komaj eden dober, pa ešče niti te ne? Ali Vam je znano g. doktore, da je Radič pravo v Soboti na svojem shodi, ka „kda pop misu čita misli na vraga"? Či ne vete, te Vam naši Volilci pošlejo odgovor 11. Septembra. I te bote vidli, da kmetski stan, šteroga radičovci tak radi krmijo z „magarci“, tüdi ma oči pa pamet v glavi, i je že Spoznao radičovske mühe. Lisica mačka, maček miško, miš pšenico pod goro, pod to gorico zeleno, tak smo inda radi popevali. Zdaj pa hodijo okoli radičovci pa pravijo kmet naj kmeta voli. Jako prav je dao na to odgovor eden stari kmet: „To je resan”, so pravili možak, „či bi v poslanskoj zbornici samo kosili, oráli, vlačili, mlatiti pa valekali, te bi tam samo polodelavci najbogše opravili. Ar so pa tam prefrigani politiki, zato je potrebno, da so tam tüdi takši lüdje, ki njim proti postavijo svoj razum i se tak z njimi bojüjejo.* Mislimo, da so te možak vsakomi iz srca povedali. Zdaj pa poglednimo kakši so tisti kmetovje, Štere kandidira radičova stranka v Slovenskoj Krajini! Za dolnje-lendavski srez kandidira Albin Prepeluh, znam socijalni demokrat, ki je bio svoj čas tüdi komisar v Trbovlaj pri rüdniki kde so miljone nešterni zaslüžili brezi oranja i sejanja. T eda lepi »polodelavec«. V sobočkom sre-zi pa kandidira hrvatski fiškališ dr. Odič. Tüdi znamkar polodelavec? Radičovci so tam, kde so pri zadnji volitvaj kaj več glasov dobili, Vseširom postavili polodelavce. Namen pa je oči-vesen. Tisti kriči komi hiža gori, tak pravi naš Človik v razločili prigodaj. Tüdi demokratje kričijo, ka prej ščejo naši dosta vučitelov odpüstiti i nešterni šolaj preci razredov zmenšati. Delo stoji tak: Demokratje so v nešterna svoja gnezda nastavili preveč svoji privržencov, tak ka so po Vnogi mestaj meli razredje samo nekaj dece. Po drügi mestaj posebno po bregaj, kde je slüžba dosta žtnetnejša, pa so nostavlali vučitele, šteri so njim ne prirasli k srci- Tam so razredje prenabito puni. To nepravil-nost je trbelo Odpraviti i Vučitelstvo razdeliti, kak je prav. To nikaj drügo se je zgodilo te dneve. Vidite i za toga volo se demokratje zaletavajo v naše lüdi. Se pač vidi, da pravica i red pa demomakratje nemrejo vküper biti. 2. NOVINE 7. augusta 1927. VOLILCI! 11. septembra bodo volitve narodnih poslancov ! Te den bodo Slovenci ki ščejo pravico, red i mir v državi, volili Slovensko ljüdsko stranko. NEDELA. po risalaj 9. Evangelij je Spisao sv. Lukač v 19. poglávji od 41. do 47. vrste. Tisti čas, kda se je Jezus približao Jeruzalemi i je vido varaš, se je razjokao nad njim, rekoč: „Da bi spoznalo tüdi ti, i posebno to svoj j den, ka ti je v mir, zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Premislimo, pri kakšoj priliki je Kristus te reči povedao. Den njegovoga trplenja se je že približao. On sam se ie odločo, da da svoje živlenje za naše zveličanje, da merje on, naj mi živemo. Lüdstvo ga pri toj priliki sprefg vaja, njemi napravi slovesen sprejem v | jeruzalemskom varaši. Vse to je spri-j jao Odkiipiteo za to, naj bo to pred- J podoba njegovoga odičenja. Venda pa, j kda je na sredi vesele vnožine, štera! je vriskala i njemi polagala veje pa j svoj obleč na njegovo pot, jo postao j prí pogledi na varaš žalosten se je J zajokao. Zakaj je jokao ? Ali mogoče za to, da je šo na križno pot, štera se j je že začela i se bo dokončala na križnom drevi ? Ne., Sam je povedao, ) da se joče zato, ar .so njegovi rojak! j ne sprijali njegovoga navuka. Izraela so navadno pravili, da j njim prinese Mesija mir. Pri tom neso j mislili samo mirü kak ga mi navadno mislimo, kda gučimo od domačega mirü, ali od mirü med narodami, ne- ; go so mislili pri tom na vse dühovne dobrote, štere nam je prineslo odküp-lenje. Mir med Bogom i človekom, šteroga je Kristus pomiro z Stvoritelom, mir, šteroga zadobi düša, kda v njoj prebiva posvečeja milošča, mir šteroga nam prinaša v düšo prava vera i od Kristusa nam dani verski navuki. Vse to je mislo1 tüdi Kristus, gda se toži, da je Jeruzalem njegovo lübleno mesto ne spoznalo, ka njemi je v mir, to se pravi, da je ne spoznalo, ka je njemi v odküpleni H Vidi se v denešnjem evangeliji, kak nižno je lübo Jezus v svojem zemelskom živlenji svoj narod. Trdokor-nost ga je nazaj držala njegov narod, da je ne sprijao njegovi navukov i i ta trdokornost jemi je bila v pogüblenje. Bog kaštiga včasi cele na-rode. Pa se samo v düševno pogüb- I lenje, nego tüdi v zemelsko. Jeruzalem | je prvi prelevao krščansko krv i zato je morao prvi med vsemi tistimi narodami. šteri so krščanstvo preganjali i zato morali minoti z lice zemle, biti kaštigani, da so bili njegovi prebivalci Odegnani v robstvo i razegnani na vsa strani sveta. Kristus je v svojoj vseznajočnosti vido to kaštigo, vido velko trplenje svojega naroda i se je za to nsd njim razjokao. Domača vzgoja. B. Vzgoja in pouk. Vzgoja k delavnosti. Poleg vzgajanja Značajnost! je najbole potrebna vzgoja za delavnost. Delo, štero rodi sad, telesno pa düševno, je za človeka velka sréča. Ono zatira nezdrava, slaba nagnjena in kaže vsem močem pravo pot. Istina je, ka je dečinska doba najbole čas za špilati,’ vseedno pa more vzgojiteo že v toj dobi misliti, kak bi dete neopaženo Spravo od špilanje k deli. Kelko duže se te- prehod cd špilanja k deli odlaša, telko ležji je. Pri kmetaj in. obrtnika] ‘tej prehod na-" vadno nej težki. Példe, smo pravli, ka vlečejo. Deca kmetski pa obrtniški starišov najprle samo tak za špilarai delajo tisto, ka njuvi stariši ali pa drügi domači. Pri tom se pa že navadijo delati. Na tak način pridobleno priličnost sledkar iz potrebe ponücajo. Samo ob sebi se razmi, ka nücanje dece pri deli vsikdar more biti v dopüstni mejaj, Nesmi delati mladina telko, ka bi je zamerili. Vzgoja razuma. Ni pa dužnost starišov Samo vzgajati dece k bogo-lübnosti, poštenosti in krejposti, liki oni morejo tüdi Že položiti fundamente za vse včenje, štero pride za tem, morejo začeti z vzgojov razuma. Vpelati morejo deco v prirodopis, zemljepis, prirodoslovje, zvezdosiovje itak dale. Na kmetaj je tű delo čista lejko. Deca majo vsakši den pred sebov naturo z vsemi njenim, stvarne in pojavi. Vidijo vsakši den drevje, grmovje, zelenje in drügo, od starišov ali od drügi lüdi zvedijo za njihova iména in to so začetki prirodopisa. Vidijo vesnice, brege in doline, Str S ge in potoke, pola, travnike in šume in to so začetki zern-ljepisa. S tem, ka opazüjejo sveííeščo, senco, f srbe, roso, siano, dešč. Sneg, bliskanye in čüjejo zvonenje, pokanje, grmenje in drügo se včijo prirodoslovje. Začetki zvezdoslovja so to, ka. opazüjejo sunce, mesec in zvezde. Deca so že po naturi takša, ka radi vse zvedavao in ka bi radi vse znali, vej pa vsikdár spitavlejo ,,ka je to?", .ka je ono?", in či zvejo pali pitajo ,,zakoj ?. Vzgoja razuma je nej težavna. Deci trbej samo spuniti, ka pitajo in njim trbej to na primeni na čin povedati. Slovenska Krajina. —- Sedemstoletnico smrti sv. Frančiška se letos z mesecom oktobrom dokonča. Tretjeredniki Slov. Krajine,ar smo jo lani zavolo betega voditela Tretjeredniške sküpščine v Črensovcih ne mogli obslüžavali, jo bomo letos v Črensovcih. Spored slovesnosti bomo pravočasno objavili. — Kalendar Srca Jezušovoga je stopo v 25. leto! To naznanja vsem naročnikom Novin i M. Lista vrédništvo. I gda Vam; dragi naročniki to na znanje damo, Vas oprosimo, da prvo zročiti to peld vajstolet-nico v vaše goreče molitve, zatém pa, da močno poprimete za delo, ka si nenaročniki naših listov naročijo naš kalendar, ka slabi kalendarje, šteri večkrat prido ljüdem do rok, se popolnoma odstranijo. Naš kalendar bo jako lepi i preci vekši kak lani. — Tišinske farnike oprosi vrédništvo kalendara Srca Jezušovoga, na! poleg mogočnosti penez kaj denejo vküp i odnesejo svojemi g. plebanoši, ka za nje napravimo v tišinsko cerkev glávo (relief) iz mramora od pokojnoga dr. Franca Ivanoczyja, ki so kak tišinski plebanoš dali vö I vrejüvali pred 25 leti prvi kalendar Srca Jezušovoga. Gospoda plebanoša so Vrednik kelandara že oprosili, - naj te dare prevzemejo. Vsem se. za darovitnost i trüde že naprej zahvali vrédništvo kalendara Srca Jezušovoga. — Bogojina. S 1. augusta in smo dobili v Bogojino orožnike, ki so se preselili iz Dobrovnika k nam. Vsi Bogojančari pozdravlamo to norost. Jako nas veseli, da smo pa nazaj dobili orožnike, kak so že bili pred par leti. Z veseljom je prijmerno med sebe. Želejmo njim, da se dobro počütijo v Bogojini, zato ka sino Bogojančari ponosni na Vas. Vüpajmo, da dobimo v kratkom, kak jé že bilo povedano, tűdi pošto. Pošta je v Bogojini jako potrebna. Imamo Župnišče, šest-razredno šolo, dva trgovca -..dáj tüdi orožnike jj|| dale, več dijakov, kak v šteroj šteč drügoj vesi. Iz t'ga sledi, da bo imela posta ešče preveč dela. Prosimo, župana i drüge . gospode, da se . naj zgodi, to kem prle. — Nova meša v Bogojini. 4. septembra bo v Bogojini nova sv. meša. Meli do jo g. p. Egidij Horvat Mladi novomešnik so v Zagrebi napravili svoje visoke šole, tam so tüdi posvečeni. Primiciant so .sin dg-župana. Čestitamo i mladomi novomi mešnik! i vsem domačim ! — Ne je vredno. V Trnji so Pe-terécov Martin s svojim sinom zdigavati nekši plój. Sini je drevo vujšlo zrok. Očo je í potegnolo za sebov, zgübili so. Tavriotéžje i spadnoli na Ploj. Navdorili so si želodec i skle. žen, Kda so ji spravili v bolnišnico, so' pravili: »Ne je vredna.« Pa denok so za dva dni mrli. Sprevodilo jih je na zadnjoj poti dosta znancov, ar so .bili prilüblen!. Domačim naše sožalje, pokojnomi pa večni mir J — Novo'šolsko leto tsed bliža, zato prosi ravnatelstvi. Marfinišča, da vsi bivši gojenci, ki so se ešče ne priglasi!! za sprejem, naj to včinijo FRANJO HORVAT. Pokora za greh. V zadnjoj noči leta se je naredo Farkašov Peter, celo v tistoj vöri, štero lüdje, ki ešče verjejo v comprnije i drüge takše reči, ne držijo za srečao. Tak pravijo takši lüdje, da gda se što narodi, te stojita pri zibeli dobra i lagoja sojenica, da kečko meče ta nad detetinim živlenjom. Če zmaga dobra sojenica, te dene ta prve detečine skuzé v gémantno posodo i jij dene gori na nébo. I ta Zvezda potom čuva nad Detetom v celom žitki. Če pa zmaga lagoja sojenica, si ta detečine skuzé, štere so postale pravi gémant, dene kak kinč na svoj obleč. Pravim, tak pravijo babjeverni lüdje. CeIo ešče to pravijo, da se je na Silvestrovo zato ne dobro narodili, ar té pomaga dobra sojenica novomi leti stopiti v živlenje i tak nema časa, da bi vzela gori detečine skuze i jij djala na nébo i tak postanejo te skuze kinč lagoje sojenice ali pa Sneg. Gda pa Sneg pokrivle naturo, te je po sveti mrtvo živlenje. Vseširom se razlevle mrtva tišína, nega pesmi ptič i veseli pastirov, nega oračov po njivaj, samo kovrani kričijo po saeže-ni poláj i logaj. Žalostni pogled se müdi človeki te po snegi, ar nega vöni nikšega živlenja. Den i noč sta mrtva. I Popotnik, če zablodi i bi nii-cao pomoč, je ne dobi, zvün če se gde v bližini ne zn&jde kakša hiša ali ves. I nad tem naturnim mučanjom té obide 'strah i zapiše nad človekom. Cela pokrajina je kak morje, štero je zmrznolo, sunce pa kroži nad njim kak utriijena ptica, štera je postanola od •starosti kratkovidna, da ne vidi več z višine, nego blodi nad zemlov ... I na toj širnoj ravnini, pokrito] s s snegom, prebivlejo ladje. Tam, gde te niti ptica ne hodi, stojijo človeška bivališča. Iz zemelske nižine se zdi-1 gavle nalehci dim ! se vleče v dolino nad ravnicov kak tenka mrena. Iz male kučica poleg maloga lc-Žiča se zdigavle tüdi aalejci dim. Sneg leži okoli nje i se komaj ror vidi iz snega. Te kučica vért je Farkašov Paveo, šteri ešče hvali Sneg, ar ne varje samo setve pred mrazom, nego tüdi v hišo ne püsti zimsko lagojine. Farkaš nema zdaj dosta skrbi. Oda jej napravo par leseni žlic, leže doli na toplo bundo poleg peči. Njegova žena pa dene vkraj mcžino pipo, štera je obslüžiia za dnes svoj posao, pospravi les i šibe za košare i šker. Že je ležao nad pokrajinov nočni mrak i ravno je štela Farkašica pihaoti posvet, gda je začala lejko klonckanje na dveri. Mislila si je t »Mogoče je niti ne človek to, ka ka je tak potiho i bojazlivo poklon-kalo. Mogoče je samo ftica, štera je zablodila i v toj hladno] zimskoj noči tak prosi toplejše kol za počinek. Što pa ma smileno srce, poslühne tüdi prošnjo ftice." Šla je zato k dveram, da bi Vidla, ka je, bila je prestati, da bi mogla odpreti dveri, ar se je v nje odpro veter. Pozvala je moža, šteri je že papo senjao pri toploj peči. Včasi na prvo reč je skočo z, mesta i bio pri dveraj i ji z močnov rokov odpro, l dobri düši sta poglednoli v zimsko vihérno noč . Edna ženska je ležala v snegi. Ne je več znala nikaj od sebe. Bledi posvet olenkice je razsveto smrtno bledo lice, štero je bilo puno mok. Tak bridke občiitje je zbiidilo to v vsakšem človeki, šteri je na nje Pogledno, da bi se Farkašoviva -najraj zajokala, če njima ne bi prišlo včasi na pamet, da več Vila eden dober tanač, kak eden lagev skuz. Prijela sta smilenja vredno i onemogla bitje i sta je odnesla v hišo. Bogme, ne je bio to hüdobni düh, da bi pripelao siroto Pintari«) se. To je najmre bíla Pintarica. Djala sta jo na mehko posteo, podvorba sta njoj z lubeznostjov i pozvala sta Imrico, štera je bila na glasi, kak dobra Pomočnica, kda pride Ženskam njihova vöra. Proti jütri je ležao že na posteli mali Peter poleg svoje matere, štera se je pripravlaš na odhod s* toga sveta, ar ka vala lilije štero je viher potro, če šče tak lepo skrbijo za njo i jo polevlejo. Nesmileni živlenjski viher jo jé vmóro. Pintarica se je zahvalila za skrb, pritisnola je šče ednok na srce svoje najdragše, svojega Petreka Polübila je, petom pa je odišla na pokoj, ta, gde ne boli več nikaj, gde ne čütijo več bolečin varane lübezni. Oblaki so pokrivati nebo, po širno! ravnici je bežao viher, gda so nesli Pintarico na cintor. 7. augusta 1927. NOVINE 3. kak najprle. To se opravi osebno ali pismeno. — Ešče ednok pojasnilo. Pri zadnjem nerazporazumlenji zavolo blo-kov je spadnola menša na Matjašec Štefana, da je on isti glas poslao uredništvi. Na to gledoč uredništvo izjavla, da njemi je imenüvani nikšega glasa ne poslao i je teda ne v nikšoj zvezi s tistim, ka je bilo objavleno, Uredništvo. — Biciklin iz bukorlšča bi gvišno koštao več kak 5 din. pa bi ešče bio za nikoj. Ti pa lejko dobiš pravoga finoga za te peneze či si samo küpiš srečko Martinišče. — Gasilci ! Zvedeli smo, da z nešterni vesnic kre Müre ščejo iti 7. t. m. na Miklošičovo slavnost v Ljutomer. Vsem tem naznanimo, da se bodo gasilci v te namen zbirali v Ljutomeri ob 9. vöri pri Kukovcovom mlini. Tjedenska novine. — Prosvetno drüštvo v Ljutomeri, pripravla na den 14. i 28. avgusta krasno Zgodovinsko Finžgarovo igro ,,Naša kri. Začetek ob štiraj zadvečara. Vstopnina po navadi. K obilni vdeležbi vabi odbor. — Velka Vročina je ae samo pri nas, nego tüdi v Nemčiji. Tam samo pri kopanji vsaki den merje do 10 lüdi od sunčeni bodlajov. — Vezuv vömeče. Zadnje tjedne je Vezuv nenavadna močno začeo iz sebe metati velke oblake dima. Nato se je vlejala z njega lava, štera je toti preci našerci tekla, venda je ne bila nevarna. Te dneve se Ognjenik malo pomiro. — Velka automobilska nesreča. V Dalmaciji so se visoki ministrski uradniki vozili po Slüžbeni poslaj. Kda so že skoro prišli do svojega Cila, se je automobil zaleto v zid kre ceste. Dva uradnika sta več metrov daleč odletela s automobila. Eden od njiva je bio na mesti mrtev, drügi pa se je mantrao ešče dve vöri potom pa je tüdi mro. — Nova iznajdba. Eoroplani peč ščejo v prišestnom nadomestiti celo železnico pa automobile. Zdaj so ž£ napravili takši eoroplan, na šterom Žalostna Zgodba je to ka jePin-tarica doživela. Ne trbej dosta reči. Zagledala se je v najlepšega dečka v vesi i stopila z njim v zakon. Ali kak je bio lepi i bogat Pintar Kalman, tak je bilo lejkomiselno njegovo srce. Za dva meseca po gostüvanji so že gučali po celoj vesi, da ga je dovica Hatvanica, štero so zvali tüdi za »veselo dovico", zapleče v svoje mreže. Tüdi je bila to istina. Pintar je dneve i noči preživlao indri, ne doma i zapravlao svoje imanje. Njegova žena je trpela i prenašala vse to ga je opomína^ i prosila, pa vse zaman. potom je ne pravila ni reči. Ali gda je ednok kesno v noč prišeo domo s ciganskov bandov i je s sebov prignao tüdi .veselo dovico", je v njenom srci zavrelo i obleteli so jo čemerje. Skočila s hiše i zbežala v noč, gde je besno viher i več je ne bilo nazaj. I tisto noč se je narodo Peter i je odišla na večni počinek dobra Žena. Tintar, gda je to zvedo, se je venda prestrašo. Ne je bio v istini hüdoben, samo strašno lejkomiselni, Tisti den ga je zabadav mamilo Hatvanica. Bio je žalosten. Skočo je na ko- je tüdi krčma ali kak vučeni lüdje pravijo restavracija. Pravijo, ka prej biciklin nešče voziti vina, eoroplan pa ešče najbrž bole ne, posebno v želodci pilota, šteri ravna stroj. — Nova katoliška univerza. Poz-nanjski primaš i več püšpekov na Poljskom so sklenoli, da nastavijo novo katoličansko univerzo v Adel-navi. — Ka Je bole nevarno? Vnogi lüdje si mislijo, kak nevarno se je voziti po zraki v eoroplani. Tomi pa je ne tak. Natančne štatistiko dokazalo, da je vožnja po zemli dosta bole nevarna kak pa v zraki. Največ lüdi najde smrt na železnici. Te broj skoro dosegnejo nesreče na automobilaj. Tak na priliko v Lendoni skoro vsaki den povozijo automobili 8 do 10 lüdi. Razmeroma najmenje pa se jih po-nesreči na eoroplanaj. — Te pa je meo srečo. Te dni je vozo brzovlak od Maribora proti Čakovci. Naednok se je čülo, da pod vlakom nekaj jako ropoče i prašči. Potniki so poglednoli z vlaka i vidli kak se od njega »kotalo nekaj živoga. Naskori na to sta s te kolobocije skočila dva konja i eden Človik. Vlak je najmre povozo ednoga foringaša. Meo je pa srečo, da so konji že prišli mimo vlaka on pa pod njega. Venda pa so potači šli tak mimo njega, da se njemi ]e nikaj ne zgodilo. Te si je pa že odehno, kda je vido ka se je zdrav rešo. — Ka vse njim pride na miseo, naimre deci. V Ljubljani so meli mi-noči tjeden letaki nekšo prireditev, pri šteroj so pokazali tüdi gledalom, kak letalec skoči z posebnov pripra-vov z ecroplana, či njemi preti nesreča. Ta naprava je podobna marofi. To je vido eden Ijubljanski paglavec i si misli prefrigana glavice, to bi jaz tüdi znao napraviti. Doma vzeme marelo, ide na prvo nadstropje (štok) j od tam proba svojo Umetnost. Spadno je s takšov nagloščov na kameno cesto, da si je obe nogi potro. — Nesrečna zmota. V vesi Ber-kaja na Rumunskom so meli nekše goščenje. Vertinja, štera se je štela postaviti' pred gostami s svojov kühar-skov umetnostjov je nekše puharaje. nja i jahao k Parkaši. Z žmetnim srcom i s poveznjenov glavov, kak tisti, šteri ide pred sodni sto, je prestopo Prag> glasoviti Pintar, od šteroga so gučali, da se niti sodnika ne boji, je bio rdeči kak kühani rak, gda je proso Parkaša, naj njemi pokaže szina. Farkaš se je zravnao, da je bio za podlan vekši i z močnim glasom zakričao na Pintare. »Kakšega sina ščeš videti ? Kakšo pravico maš do njega ? Po beri se, ali se pa zgodi, ka se šče s tebov ne zgodilo, ti brezbožni morilce svoje žene!" 1 glasoviti Pintar je odišeo kak Zbiti pes. Samo gda je prišeo že mimo loga, gde se je že začinjala njegova oratja zemla, je žalostno i sam za sebe zaspevao: »Boli, boli, o kak boli za tebe, draga, me srce!* »zabadav te boli srce, jaz nesam nikdar več za te I Ali tüdi to je püsto,, ar njemi je bilo grlo süho i nekaj ga je strašno težilo odznotra. Biia je düšnavest. Po dugom časi pali skuza v njegovom oki . . t Vzela pa je namesto navadne mele takšo, v šteroj so meli zmešano miš-nico, za rnišarn nalekati. Od dvajseti gostov je 7 mrlo od zastruplenja. Drüge je komaj rešila zdravniška pomoč. Proda se posestvo, Lepa zidana hiša, zidane štale, lepi novi svinjski hlevi, petoni-rani hodniki, stüdenec, lep Sadni vrt in 5 oralov dobro obdelane zemlje, en oral lepega lesa. Posestvo leži v blizini sv. Križa na Štajerskem in se proda z gospodarski orodjem vred takoj za Din. 65.000. Kdor želi kupiti se naj oglasi pri A. ŠTIBLER ILJAŠEVCI Pošta Križevci prí Ljutomeru K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i Slednja. Predjen hram je pokriti z črepom. Cena 50 jezero Din. Poizve se pri FRANC LOVENJAK!, Bučečovci št. 16., p. Križevci. DIJAŠKO POLIČ. Za humanistični ali realni tip VU. razreda. (Sedmošolcem v premislek ) Vprašanje obstoja višje gimnazije je, kakor vse kaže, rešeno. Ne bo se ukinil V. razred, stvoril se bo še celo Vü. razred. Z otvoritvijo VU. razreda pa nastopi, novo vprašanje. Nov učni načrt za realne gimnazije, objavljen v Uradnom listu od 11. julija 1927. Štev. 74t po katerem se mora začeti poučevati v šol. letu 1927/28, ima dva tipa VII. in VIII. razreda, humanistični tip in reden tip. Razlika med obema je sledeča : VII. razred humanističnega tipa ima tedensko 6 ur latinščine, 3 ure nekega slovanskega jezika, 2 uri matema-tike, nima pa kemije i opisne geornet-rije ; VII. razred realnega tipa ima pa tedensko 2 uri latinščine, 4 ure mate-matike, 2 uri kemije in in 2 uri opisne geometrije, nima pa slovanskega jezika. Približno enaka je razlike med obema VIII. razredoma. Za kateri tip naj se odločijo sedmošolci ? Ne glede na vprašanje, kateri tip da boljšo formalno izobrazbo, ali humanističoi ali realni, se mora vsak sedmošolec odločiti za hurnanističen tip že iz praktičnih razlogov. Gotovo je, da gre večina dijaš-tva po končani srednji šoli nadaljevat svoje študije v bogoslovje ali na univerzo. Za bogoslovje je potrebno čim večje znanje latinščine, medicine ni mogoče študirati brez precejšnjega znanja latinščine, ravno tak ne farma-cije, veterine i juša; potrebno pa je nekaj znanja latinščine tudi za razme-mevanje tujk, ki so večinoma latinskoga izvora. Humanistična izobrazbe pa ni boljša od realne samo za študij strok, kjer je znanje latinščine nujno potrebno, ampak celo za stroke, kjer se latinščine ne rabi. Znana je izjava univerzitatnega profesorja dr. Riharda Zupančiča da celo za študij matema-tike, torej realnega predmeta, bogšo podlago gimnázija nego realka. Svoje čase sta bili v Sloveniji samo dve realki, v Ljubljani in v Mariboru. Znali so pa tudi nekateri ab- 3olventi gimnazij veselje do tehničnega študija. In ne vem, če ni med našimi slovenskimi inženiri več gitnnazijcev kakor realcev. Zato je najboljše, če se vsi sedmošolci brez izjeme odločijo za huraa-niztični tip. Kdor se bo po maturi odločil za študij tehnike, lahko tisto malo opisne geometrije, ki jo da realna gimnázija, med počitnicami v 2—3 mesecih prešfudira, o kemiji pa je itak dobil nekaj ’ pojmovfjžeV IV. razredu. Trodnevni peš Izlet po Goričanskom S. K- A. D. »Zavednosti od 26. do 29. »Što pa to jufče pa igra pod Mártinovov kletjov« — so radovedno vprašali možak, ki so šli od goric precej dobre volje. »Ja, to so dijak!, ka do prej vütro šli tla izlet, te pa znan kaj probajo«, je odgovoril mlad fant. ,,Vej pa so to nej vsi eti odnet, ka ji je nikaj dosta", so silili Starec v fánfka. — „Qyes sam ".ido, ka so šli, lekaj pet ji je bilo, eden je möu palico, pa tisti z Bükovnice je tüdi šou mimo naše hiže", je korajžno odgovoril Pištek. In res, nič manj nego 16 nas je bilo že na predvečér odhoda. Vsem se nam je bralo z obrazov, da se veselimo izleta. V torek zjutraj, t. j. na dan odhoda, smo se zbrali ob 6 h pred žup-niščem za odhod. Vsak s svojim na-basanim nahrbfnikom, in Še povrh violino ali tamburico; bila je celo flavta v našem »orkestru«. Vseh goda! je bilo 9. Ergo, popolnoma dober orkester. Komaj smo bili nad cerkvijo in je že zadonela pesem: »Če študent na ra)žo gre . . . haha . . . jupajdija da I« Potem pa smo zagodli: „Volge, Volga . ..." Da se je res lepo slišalo, je dokaz to, da so še bližjemu oraču krave zastale in Poslüšat. Kolena krene neprej, Čez bogojanski vrej — skozi lep (ali Vsaj bil je tak) smre-kov gozd — mimo Kočarovoge mlina. Tu se ustavimo. Pridrüži se nam zopet eden. In tako nas je bilo sedaj 17. Instrumentov pa 10. Ob potoku krenemo naprej. Ves čas godba, petje, vriskanje in sploh dobro razpoloženje povsod in pri vseh. Psi zalajajo — ljudje iz hiž — na polju se ustavljajo pri delu, pastirji püste krave in nam sledilo nekaj časa: Vsi se vprašujejo kam pa neki gredo tile muzikanti? Seveda še oddaleč se njim ne sanja, kdo da smo in kakšne namene imamo. Preko Gaberščeka pridemo v Selo. Mahnemo jo naravnost k starodavna kapeli. Preskrbimo si ključ in si jo ogledamo od znotraj. Vse, kar smo vedeli v njej važnega, smo si povedali. Znamenita freske so zelo ugajale vsem, zlasti onim, ki so je takrat prvič videli. Po kratkem oddihu — to se pravi, potem ko smo zaigrali par okroglini in njih nekaj zapeli — smo zapustili se-lansko kapelo, biser vsakega Slovenca. Ne daleč od kapele je baje štal nekdaj pavlinski sasmotan. In jres se vidi neke vrste terasa; pravijo celo, da se še dobi tu pa tam kakšni koš opeke. Preko gozda smo prišli na Makotrov breg, ki nam je izkazal prvo gostoljubnost. Ta príjaznost in gostoljub-nam ostane vedno v dobrem spominu. Dobro pijačo smo še pozneje zelo Šestkrat omenjali, ko smo res presneto žejali. Če smo bili že prej dobre volje, se razume, da sedaj, ko smo bili malo priboraži, še boljše. Ves hrib nas je bil pola. Če nas je sedaj kdo slišal, je bil gotovo prepričan, da drugi kakor štodenti ne moremo biti. Kajti zdaj se je že začela kazati prava stran dijaka — namreč düševna. Bolj pre-friganim in iznadljivim je prišla vsaka prilika prav. Gorje tistemu, kogar so dobili pod zobe 1 Če se ni vedel spretno kretati, je gotovo propade!. Eden izmed pušičarjev se oglasi: ^Glejte, glejte fantje, zdaj se je jasno pokazalo, kateri so šli brez zajutreka in kateri ne ! Kajti lačni se pasejo ves čas po grmovju ! ? In kateri so ti »vpraša ironično, samo tisti ki so pre-nočevali na ... . Drugi vsi v smeh! 4 N O V I N E 7. augusta 1927. Med takimi šalami, petjem, godbo in vriskanjem smo prišli v Berkovce. Takoj pri prvi hiži, ki je bila bolj zunaj vasi, se hočemo informirati za nadaljno pot. Goričanec misleč, da smo bogve kdo, nas madjarski nagovori: „Ho-vá, hová.....?" Odgovor dobi tudi magjarski. Medtem pa eden izmed nas zine nekaj po domače. Goričanec se nasmehno: »A, gyá, te ga pa znau slovejnski gučati«. „Ka pa šarkana,« smo se zadrli jezno, „vej pa smo mij Slovenci, domači lüdje. — „A gyá znán, ve] pa smo mij tüdi Slovenje, samo ka smo nej znali, što ste vij.“ (Sledi.) IZJAVA. S. K. A. D. »Zavednost« je na svojem izrednem občnem zboru z dne 19. jul. t. t sprejelo sledečo resolucije: Društvo se je odločilo za tip humanistično gimnazije, in Sicer zato, ker smo že od začetka želeli imeti humanistično gimnazijo. Društvo poziva tudi vse dijake izven našega društva, da se odločijo sami za to vrsto gimnazije. Ni treba razlagati, kajti to je neizpodbitna resnica, da je huma-nistična gimnázija za življenje mnogo večjega pomena kot realna. GOSPODARSTVO Polske miši. Po trej lejtaj so se pa pokazale polske miši v tak velkoj vnožini, ka zaistino protijo vsem kmetskim pri-delkora. Najbole občütno to nesrečno golazen kmetje v dolnjelendavskom Brezi i to v okroglini far Böltinci, Törnišče pa že tüdi v Črensovci. Včasi kak smo zvedili, da so se pokazale polske miši, se je uradno Zaprosila pomoč, ka bi se pokončüvale miši, pa ta prošnja je ešče ifak^nejrešena. Iz podpore občin,' štera se je nedavno pobirala za pokončüvanje te golazni, je ostalo nekelko pejnez, s šterim se je za prvo pomoč küpilo dvoma najbole poškodiivanima obilnom.! gvüšna vnožina čemere. Vse to pa je tak malo, ka se s tem nemire nikaj dosegnoti. Kmetovje, na čakajte na državno podporo, štera mogoče pride prekesno, Pomagajte si sami dokeč je ešče čas, Vej v slüčaji priličoe rešitvi od strani države ne oblasti razdelimo ali pa Branimo sredstva za drugoč. Najvekša nevarnost od polske miši nam proti zdaj takšim rastlinam, štere okaplemo, posebno graji, krumplom pa kokorci. Poleg toga tüdi hajdini in prosej ne bo prizanašano. Zdrüžite se, pa sküpno naročite gvüšno vnožino čemere. Tak na priliko zadostüje za 1 (eden) plüg do 1 kg. priprave, s šterim se gvüšno pokončajo vse miši. Priprave za zastrfiplanje miši si lehko naročiteo iz fabrike „Kaštel" pri Karlova, za cejno 32 Din 1 kg. Naroči se lejko tüdi po srezkom poglavari, da je kemprle tii. Te čemer se navadno dene zajtra, pa samo v lüknje, v Šteri se zna, ka so notri miši. Da je to delo bole gvüšno, je najbogše večer zadelati z zemlov vse lüknje, ka smo te zajtra, kda davlemo čemer v lüknje, bole gvüšni, ka so miši, ta grda zalega, gvüšno notri. Vse občin«, Štere želejo naročiti čemer, naj a« kem prle zglasijo na srezkom poglavarstvi v Dolnji Lendavi in to samo za dolnje-lendavski okraj. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 280 Din., žita 260 Din., ovsa 250 Din. kukorice 210 Din., ječmena 190 Din., hajdine 270 Din., prosa 250 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci H*— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 50- 60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 15 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D, 25 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 3 08 D. Vabilo na redni občni zbor ..Agrarne zadruge" v Črensovcih, ki se bo vršo dne 28. augusta ob pol 12 vöri v prosto, rih upravništva Novin s sledečim sporedom: 1) Poročilo načelstva in nadzorstva. 2.) Volitev podpredsednika. 3.) Dovoljenje za Odküp veleposestniške zemlje. 4.) Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napove-danom časi ne bio sklepčen, se bo vršo pol vöre poznej na istom Prostori drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig. NAČELSTVO. Posestvo obstoječe iz 15 plügov prav dobre zemle, Senožat in goric, želem dati na dugši cajt vö s polovice. Što šče gor vzeti, naj se zglasi pri gdč. ANI SERŠEN na Kamenščaki pri Ljutomeri. Posestvo v iljašovGíh. Zidano hižo, velki sadovnjak, njivo i šumo, odam za 150.000 dinarov. Za pisma ne odgovarjam. Opita se v pekarni DROBNIK LJUTOMER. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papir-jem. a pisarniškimi iti šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Morski Soboti. 8RDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. NA PRODAJ JE v Radvencih mlin ob Ščavnici v dobrem stanu in na prometnem kraju s po-sestvom 5vs oralov (njive, travniki sadonosnik, vinograd) s hišo, gospodarskim poslopjem in hlevi. Natančneje se izve v gostilni PUHAR v Zbigavcih. Dražbeni oklic. Dne 25. augusta 1927. ob 8 uri in naslednje dni se bodo Prodajali v Murski Soboti v gradu na javni dražbi ti le predmeti : različno starinske Pohištvo, različne podobe, "porejan, steklo, večje število preprog, različne knjige, klavirji, več hrasto-vih sodov, več goveje živine, konji, več voz, 1 star avtomobil, različne navačane živali, med njimi tudi ptice in drugo. Po končani dražbi v Murski Soboti se bo Oddajalo v Mač- Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ« v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtninoJpar 500 dolarov. Kotrig ma 300, gotovčine 12,000 doi. Seje se vršijo vsako (Irügo nedelo v meseci popoldne ob dvema vörorna na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, podpredsednik: Ignac Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik : Štefan Hozjan 2049 W. Coulter Street, podtajnik.* Martin Horvat, blagajnik: Stefan Jakšič, paziteo betežnih : John Hanc, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Toni Balažic, paziteo društva: Štefan Kelenc. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. pErOamENt PAPIR se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. kovcih približno 500 ms borovega lesa in 150 m3 borovih drv. Na dražbo se bodo začeli pozivati interesenti še le Čez pol ure po zgoraj navedeni uri. V tem času si te predmete lahko ogledajo. Okrajno sodišče v Murski Soboti. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam za prišestno šolsko leto v zalogi vsakovrstne Šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profe-sorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se IZIDOR HAHN trg. s papirjem in knjigami V MURSKI SOBOTI. FRANCUSKA LINIJA ZAGREB MIHANOVIČEVA UL 4 Sprema in odprávlja potnike vsaki tjeden trikrat za Južno Ameriko, Brazilije, Argentinijo, Uruguy, Chille in Australijo. Vse pojasnila dobite brezplačno pri Francuskoj Liniji Ze PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ