štev. 31 — Leto VII. PTUJ, 6. avgusta 1954 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj ^CDKISTVO (K OPRAVA PTUJ PREStRMOVA 1 - fELEFON $Tev ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI OAN Ki PODRUŽNICA PTUJ. ŠTEV o43 I .^Of OtBJOJE UREDNIŠKI OOBOI - ODOOVORN) UREDNIK VRABI J02» ROKOPISOM KB VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA SOO DIN. POLLETNA 250 OIN 'ETRTIETNA 125 DIN Poštnina plačana v goto vin) Cena din 10. Pgodnosli za kmetijske proizvajalce Važni sklepi Zveznega izvršnega sveta Zvezni izvršni svet in odbor za gospodarstvo zveznega iz- vršnega sveta sta sprejela zad- nje dni vrsto predpisov s pod- ročja gospodarstva, in sicer: ODLOČBA O NAJVIŠJI ' ODKUPNI CENI 2IT PRI- DELKA 1954 V tej odločbi je rečeno, da pooblaščena podjetja za promet z žitom in pooblaščenimi mlini kupujejo žito neposredno od proizvajalcev pod pogoji trži- šča, s tem da najvišje cene ne morejo prekoračiti naslednjih zneskov: za kilogram kontrahi- rane pšenice 24 din, nekontra- hirane pa 22 din; za kilogram kontrahirane rži 20, nekontra- hirane pa 17 din; za kilogram kontrahirane koruze 17, nekon- trahirane pa 15 din; medtem pa za kilogram nekontrahiranega ječmena predvidevajo 17, za oves pa prav tako 17 din za kilogram. Označene cene so mišljene za zdravo blago brez znakov bolezni. To je blago, običajno v trgovini. ODLOK O DOLOČENI NAJ- VIŠJI PRODAJNI CENI 2lTU, MOKI, PSENICNEMU ZDROBU IN OTROBOM Pooblaščena podjetja lahko prodajajo žito, odkupljeno ne- posredno od proizvajalcev, fran- ke vagon nakladalna postaja prodajalca po ceni, ki za pše- nico ne more biti višja, kakor 26.60 din, za.rž 23,60, za ječmen 19 din, oves 19 din, pšenično moko »tip tisoč« 35.50 din, pše- nično moko »tip 1200« 32 din, rženo moko »tip 1250« 32 din, koruzo v zrnu, sušeno s 14% vlage, 19 din in otrobe 11 din. V tem odloku je dalje pred- videno, da se maloprodajne cene kruhu formirajo na osnovi ve- likoprodajnih cen, določenih v tem odloku in da ljudski odbori določijo najvišje stroške trgo- vine na malo in najvišje stro- ške za peko kruha. PREDPISI O KONTRAHIRA- NJU KMETIJSKIH PROIZVO- DOV NA OSNOVI AVANSA IN DRUGIH UGODNOSTI KME- TIJSKIM PROIZVAJALCEM S temi predpisi se določa, da gospodarske organizacije, ki se bavijo s predelavo in prometom kmetijskih proizvodov, lahko s kmetijskimi organizacijami ter individualnimi kmetijskimi pro- izvajalci sklenejo pogodbe o proizvodnji in prodaji določenih Icmetijskih proizvodov na pod- lagi avansa, strokovne in teh- nične pomoči. S posebno odločbo je dolo- čeno, da se od žit lahko kon- trahirajo pšenica, rž, ječmen, oves, koruza in riž. Da se kon- trahiranje žita izvaja od 1. sep- tembra do konca setvenega ob- dobja in v času vegetacije, naj- pozneje pa do 15. julija za bela žita oziroma do 1. septembra za koruzo. Po postavljeni skali se kilogram pred setvijo kontra- hirane pšenice plača 24 din, rži 20 ozimnega ječmena 18. jarega jeCmena 20 ovsa 19 in koruze. 18 din. Krdar bo kon- trahiranje v času vegetacije kmetijskih proizvodov, bodo cene nekaj nižie. in to: 22 din za kilogram nšenice 18 40 za kilogram rži 17 din za ozimni ječmen in 18 50 za jari ječmen medtem ko bo za kilogram ovsa plcčalo 17 50 din. za kilo- gram koruze 17 din, cene rižu pa se bodo svobodno sklepale In končno so z odločbo, do- ločena za žita, ki ne bodo kon- trahirana, najvišje cene. po ka- terih jih je mogoče kupovati od kmetijskih proizvajateljev: pše- nico po 21 din za kilogram rž 17 din ozimni ječmen 16 din, jari ječmen 17 din, oves 16 in koruza 15 din za kilogram Po sklenitvi pogodbe o kon- trahiranju -^o go'=T)odarske orga- nizacije dolžne dati kmetijskim proizvajalcem kvalitetno zapra- šp^o seme nato potrebno ko- ličino umetnih gnojil in sred- stev za zaščito rastlin Del avansa ki se daie v denar.iu za kontrahirane količine žita, lahko znaša do 30% vrednosti sklenjenih količin žita. ODLOČBA O KONTRA- HIRANJU INDUSTRIJSKIH RASTLIN Po predpisih te odločbe se bo kontrahiralo naslednje industrij- ske rastline: sladkorna pesa, sončnice, oljna repica. soja, arašit, sezam, ricinus, mak, ko- noplja, lan, bombaž, tobak, opij, industrijska paprika in cikorija. Določeno je, da predelovalne in trgovin, organizacije, ki oprav- ljajo kontrahiranje oljaric, skle- pajo pogodbe po naslednjih naj- višjih povprečnih cenah: za ki- logram sončnic 28 din, oljne repice 39 din, soje 41 din, rici- nusa, oluščenega, 45 din za kilo- gram, neoluščenega ricinusa 27 in maka 52 din za kilogram. Pri kontrahiranju ostalih industrij- skih rastlin se cene formirajo svobodno. V odločbi je dalje rečeno, da se tudi proizvajalcem industrij- skih rastlin lahko daje avans največ 30% vrednosti povprečne proizvodnje na sklenjenih po- vršinah ZA SEMENSKO BLAGO, SADIKE, ŽIVINO S posebno odločbo se predvi- deva sklepanje pogodb za vse vrste semenskega blaga In sa- dik po svobodno dogovorjenih cenah. Proizvajalcem semen- skega blaga, ki sklenejo po- godbo o kontrahiranju, so orga- nizacije dolžne dati semenski material, umetna gnojila, sred- stva za zaščito rastlin in de- narni avans do največ 30% vrednosti sklenjene količine se- menskega blaga. Po odločbi se bo kontrahira- nje govedi in pitanih svinj iz- vajalo po svobodno dogovor- jenih cenah. Po sklenitvi pogodb o dobavi svinj oziroma govedi lahko dajo gospodarske organi- zacije proizvajalcem avans do 30% sklenjene vrednosti. S posebno odločbo zveznega izvršnega sveta se omogoča kmetijskim proizvajalnim orga- nizacijam in individualnim go- spodarstvom, da kupujejo se- mensko blago po ceni, ki je znatno nižja od prod a,j ne. Ta popust bo znašal: za pšenico, rž in ječmen 8 din za kilogram, za čistosortno koruzo 12 din, za hibridno koruzo 18 din za kilo- gram. Za ribiške in druge zadruge, ki se bavijo z ribolovom, ribi- ške gospodarske organizacije in ribiče se z odlokom zveznega izvršnega sveta odobrava popust pri nakupu industrijskih proiz- vodov za potrebe morskega in jezerskega ribištva. ODLOČBA O NAJVIŠJIH CENAH LESA NA PANJU Z odločbo zveznega izvršnega sveta se določajo najvišje cene lesa na panju za kubični meter: v LR Srbiji 2300 din za iglavce in 850 din za listavce, v LR Hrvatski 2650 din za iglavce in 980 din za listavce, v LR Slo- veniji 2850 din za iglavce in 660 din za listavce in v LR Bos- ni in Hercegovini 2250 din za iglavce in 600 din za listavce, v LR Makedoniji 2800 din za iglav- ce in 480 din za listavce, v LR Črni gori 1900 din za iglavce in 380 din za listavce. POVEČANA CENA KONTRA- HIRANI PŠENICI Po obvestilih iz zvezne uprave za prehrano je odbor za gospo- darstvo zveznega izvršnega sve- ta odločil, da se vsem kmetij- skim proizvajalcem, ki so kon- trahirali letožnjo pšenico, plača 24 din za kilogram namesto 23 din, po čemer je bila pšenica kontrahirana. To povečanje je bilo dovoljeno zaradi slabše le- tine, tako da bo kmetijskim proizvajalcem tudi letos omo- gočeno, da po povoljnejši ceni prodajo pridelek. Odbor za go- spodarstvo zveznega izvršnega sveta je odločil, da se nekon- trahirana pšenica, ki jo odku- pujejo podjetja za promet z žitom, plača po 22 din za kilo- gram. Cena, po kateri so pod- jetja za promet z žitom doslej odkupovala pšenico, se je su- kala od 19 do 20 din. Odločba odbora za gospodarstvo bo Ob- javljena v prihodnem službenem listu. Plani investicijskih Itreditov za leto 1955 (Ssejesadiarsko-vinogradniškega sveta OZZ 4. avgusta 1954) Zvezna skupščina je razprav- ljala o družbenem planu za leto 1955 in sklenila, da se investi- cije v kmetijstvu planirajo že v letu 1954. tako da bomo lahko vedeli že letos, koliko f.nanč- nih sredstev bo prejelo kmetij- stvo za leto 1955 Osnutek kreditov za kmetij- stvo mora Okrajna zadružna zveza odpraviti že konec av- grsta t. 1. na Glavno zadružno zvezo LRS Ker je čas zelo kra- tek, je potrebno, da se sleherna kmetijska zadruga, državna kmetijska gospodarstva in za- sebni kmetovalci pogovorijo, kaj bodo obnavljali. nabavl:ali, gradili in sadili v letu 1955 s pomočjo kreditov in finančnih sredstev. Za vse objekte, kakor za gradnje, nasade itd. morajo biti dobro preštudirani in po- polni elaborati, ker drugače Centralna banka ne bo niti raz- pravljala o zaprošenem kreditu, kaj šele, da bi ga odobrila. Za vse nasade, t. J. sadovnja- ke, vinograde itd., je potrebno upošteva u sledeča navodila in preskrbeti za vse objekte sle- deče priloge: 1. Situacijski načrt ali kata- strsko skico, iz katere je raz- viden širši kompleks obnovitve- nih položajev ter skladnost ob- nove na določeni površini na celem kompleksu; 2. geodetski posnetek površine, na kateri se izvaja obnova po predloženem programa. Ta po- snetek služi kot osnova za iz- delavo podrobnega načrta za nasad; iz njega mora biti raz- viden razpored in smer vrst sa- jenja, število sadik, razdalje, sortna razporeditev z ozirom na podlage in opraševalne sor- te, vozne poti, event zgradbe, cisterne za vado itd ; 3. pedološke analize in eks- pertize glede gnojenja in ob- delave. Brez pedološke analize ni mogoče določiti podlage in kombinacije sort. niti izvajati najptt-imemejše agrotehnične mere; 4. ekonomske analize morajo vsebovati specifikacijo materiala in delovne sile, količinsko in vrednostno za investicijsko do- bo od sajenja do rodnosti ter Za dobo proizvodnje. Pr- stro- ških in dohodkih je treba upo- števati vse veljavne planske in- strumente (amortizacijo, davek na osnovna sredstva itd.). Priporočamo, da se v vsaki kmetijski zadiugi sestanejo stro- kovni sveti in prediskutirajo na svojem območju potrebo po in- vesticij'Skih sredstvih v kmetij- stvu za leto 1955 Naloge strokovnih svetov pri kmetijskih zadrugah so prven- stveno, da načrtno in smotrno razporedijo potrebe po kreditih v prihodnjem letu. Kreditna finančna sredstva bodo na raz- polago za gi^spodarske gradnje (cisterne, gnojne jame, silosi, skladišča, hlevi, bunkerji za goriva, stro..ne lope itd.) na- sade (nad 2 ha velikosti), stroje (škropilnice, tra^ktorji. stroji za kleti in kletne opreme itd.) in živino. Priporočamo, da se o vseh nejasnih stvareh obrnete na OZZ ali OLO na kmetijskega strokovnjaka, kateri vam bo ntrdil pomoč pri sestav] elabo- rata. Končno vam svetujemo da takoj pristopite k delu in začne- te s pripravami elaboratov za kredite za leto 1955. OZZ Arlieolo!ko razisliovanje v Ormožu Posamezne arheologe najdbe iz Ormoža in okolice nam go- vedo, da je bil tam prostor ob Dravi človeku primeren za na- selitev že pred tisočletji. Na podlagi številnih kamnitih se- kir, ki so bile najdene v nepo- sredni bhžind Ormoža, še ne moremo z gotovostjo sklepati o bivališčih ljudi v kameni dobi (neolitiku). S sigurnostjo lahko govorimo o naseljenosti na tem področju se\e v prvi poLovid zadnjega tisočletja pred našim štetjem. To je starejša železna doba — čas, ko so v naših kra- jih živela poljedelska in živino- rejska plemena Ilirov. Sledovi naselbine so nam znani tudi iz Ormoža. Mogoče pripada tej na. selbini nasuta gomila, na kateri stoji stavba Mestne vrtnarije (bivši Brodar). Iliri so namreč v poznejši dobi nasuU na grob umrlega gomilo- Zal pa ome- njena gomila ni raziskana. 2e pred leti so odkrili na vrtu za nekdanjo sodna j o posamezne črepinje iz Hirske dobe. Vse to je kazalo potrebo po znan- stvenem raziskovanju tega pre- dela. Zal ptujski muzej, v ka- terega delokrog bi to delo spa- dajo, letos nima toliko denarnih sredstev, da bi lahko sam pod- vzel arheološka izkopavanja. V začetku julija je izvedla Sekcija za arheologijo pri Slo- venski akademiji znanosti in umetnosti podzkusno sondiranje z željo, da se odkrije ormoška ilirska naselbina. Izkopavanje je vodil univ. asistent dr. F. otare; sodelova''.' iki.-o študentje Arheološkega seminarja ljub- ljanske univerze in arheolog ptujskega muzeja. Čeprav so črepinje povsod kazale na to, da je bila verjetno v bližini na- selbina, je sondiranje dalo le negativen rezultat. Odkrita je bila sicer 40 cm debela ilirska kulturna plast, ki pa ni primar- na na ter« mestu. V nekem drugem predelu, mogoče v bU- žini, je bila prekopana in uni- čena naselbina, material pa pre- nesen na sedanje mesto. V tej zemlji so bili najdeni številni deli posod, nekaj glinastih uteži, bronast gumb in pcKiobno. Ker je imelo izkopavanje le omejen obseg, to se pravi značaj manj- šega sondiranja, se ni moglo v celoti rešiti vprašanje, od kod ta nasuti material in kdaj je bil nasut- Mestnj ljudski od- bor Ormoža je za to razisko- valno delo pokazal veliko zani- manje in razumevanje in dal ekipi, ki je delo vršila, ugod- nosti pri bivanju v Ormožu. Arheološka ekipa SAZU se mu tudi na tem mestu zahvaljuje. Za odkrivanje preteklosti Or- moža in okolice je pokazalo prebivalstvo veliko zanimanje. Tov. dr. A. Trstenjak je ekipo opozoril na posamezne izredno 7-nlmive arheološke najdbe pri Pušencih. Tudi okoliški kmetje so bili pripravljeni pomagati ekipi s podatki o raznih najd- bah na polju, ki so 2ia razisko- val ca-arheologa velike važnosti. Za nadaljnja raziskovalna de- la v Ormožu in okolici je pač odgovoren M€>stni muzej v Ptu- ju, ki pa letos kot že rečeno, za arheološka izkopavanja nima denarnih sredstev in zato letos ne more sam podvzeti izkopa- vanj. Nadaljnja raziskovanja, tako v samem Ormožu, kot v Pušencih. bi lahko omogočila le denarna podpora Meptembra namesto 5. septembra, kakor je bilo prvotno predvi- deno in dotlej si bo lahko vsakdo prihranil malenkostni znesek za vlak m s: tudi ostalo tako uredil, da ga bomo 19. septembra letos videli v Ostrožnem kot zavednega Slo- venca, borca za socializem, ne pa kot človeka, ki je v življe- nju vedno zaostajal Za dogodki in vedno gledal mimo življenja, mimo v.sega, kar ustvarjajo v njegovi okolici, v njegovi do- movini. Tukaj smo mnogo sto- rili za XIV, divizijo in stopa- mo tudi sedaj v korak z njo. Torej na svidenje v Ostrožnem. An, Zanimiva gasilska prireditev v Hajdini Prostovoljno gasilsko društvo Hajdina je pripravilo za nede- ljo, 8 avgusta 1954. letno prire- ditev z obširnim programom, ki bo nedvomno zanimal vse občane pa tudi prebivalstvo bližnjih vasi in sosednih občin Dravskega polja, ker daleč pre- sega okvir podobnih prireditev. Doslej je obsegal kulturni program razne gasilske vaje in tekme ter pevske točke, ta pro- gram pa obsega tudi kmečke konjske dirke in tekmovanje kolesarjev Spored prireditev: Nedelja, 8. avgusta 1954: Ob 11,30 kolesarska dirka na progi Hajdina—Ptuj—Hajdina. Start in cilj v Hajdini Ob 14. uri vprežne konjske dirke. Ob 14,30 jahaine konjske dir- ke. Prijave interesentov za kmeč- ke konjske dirke bo sprejemal do sobote, 7. avgusta 1954, po- veljnik društva. Po dirkah bo razglasitev re- zultatov in podelitev nagrad naiboljšim vozačem in jahačem. Po dirkah bo na zadružnem vTtu ob Mariborski cesti veli. ka vrtna veselica s priljublje- no godbo. Gostom bo na razpolago pi- vo, okusen prigrizek in dobro vino- Ker so podobne prireditve la- hko tudi v drugih krajih, pri- dite v čim večjem številu in si oglejte kmečke konjske dirke. Odbor Ne pozabite takoj nakazati za- ostale naročnine za Podjetje Konfekcija m Kroja- štvo Moda Ptuj je opravilo la- ni za 1,132.145 din prometa, od tega 1,071.386 din dohodka. * Iz proračunske rezerve LO MG Ptuj bo izplačano 100.000 din kot pomoč poplavljencem mesta Celja in okolice * Trgovina »Steklo-porcelan« Ptuj je dobila dovoljenje za gro- sistično dejavnost. Kaže, da bo na to pristala tudi Trgovinska zbornica. ' * Proračunska mvesticija za nadzidavo gasilskega doma v Ptuju bo porabljena zs dokon- čanje avtogaraž gasilskega do- ma Ptuj in prekrit je doma, za elektrifikacijo Rabelčje vasi, za gradnjo hangarja (500.000 din), ostanek od celotneaa zneska pa bo pK)rabljen za stanovanjski blok v Ciril-Metodovj ulici; ♦ Za finančnega inšpektorja pri LOMO Ptuj je s 1. avg. t. 1. na- stavljen tov. Franc Kranjc, pi"ej revizor OZZ Ptuj; Okrajni gospodarski razstavi v Ptuju, ki bo od 5. do 19. sep- tembra 1954, je zagotovljen tok Zri osvetlitev poslopja gradu v času razstave iz omrežja ulične razsvetljave; Od 1. avgusta 1954 velja za vsak kvadratni meter stano- vanjske površine stanovanjsk tarifa 0.25 din za točko ' * Pešpot ob Ljutomerski cesti bo urejena po nasipu in bo e.ektrificirana do Rosenfeldove hiše- * Javna diskusija o zaraščanju struge Studenčnice, ki teče v sredini med polovicama desne- ga obrežja Ptuja, postaja vedno glasnejša in nedvomno ne bo popustila vse dotlej, dokler se nekdo v Ptuju ne bo resno za- čel baviti z vprašanjem, kako urediti potok Studenčnico, ki bi lahko bil Ptuju v okras, ne pa v sramoto. * Letvice na cestnem lesenem mostu čez Dravo opozarjajo na resno nevarnost, ki preti cest- nemu prometu zlasti z levega obrežja, kier je desna stran peš- poti čez most vgreznjena in ni dvoma, da je enako trhel tudi ostali del vozišča. LOMO Ptuj ie o resnosti tega vprašanja opozoril Izvršni svet Ljudske skupščine LRS in pristojne vo- jaške organe. * Opozorilo nosilnosti 5 ton na vsaki strani mostu mnoga vo- zila, celo avtobusi podcenjuje- jo, medtem ko ga navadno ino- zemska vozila upoštevajo in va- rujejo svoje potnike pred ne- varnostjo in nesrečo, ki se vsak dan lahko pripeti Milan Caf iz Grajenščaka 5' i je padel s oodstrešja in si po škodoval glavo; Milka Sakelšekj iz Krčev;ne 135 si ie pri padcu poškodovala obraz; Marija Go- ričan iz Ptu.a, Prešernova 34 ."51 je pri padcu poškodovala glavo; Janezt; Fiderška iz Sa- vinjskega je napadel Vnuk Ja- nez iz Savinjs^kega in mu pri- zadejal poškodbe na elavi. rok: in negi, Anton Polajž.!?r je bil nanaden na veselic? v Dražen- nh in je pri tem dobil poškodbe .la glavi; Amalijo Gojkošek iz Kidričevega je poškodoval po glavi kolesar, ki je nepravilno vozil; Jera Angel iz Podlož 44 je padla in si poškodovala glavo; Marjeta Petrovič iz Stojncev 1 je ugriznil pes; Janez Rihtarič iz Brezovca 3 je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Anton Kozoderc iz Zupečje vasi 6 je padel na kolesarski tekmi in si močno poškodoval glavo; Anton Arsenjuk iz Ptuja. Jadranska št. 10, je padel na cest- in se poškodoval; Terezija Brodnjak iz Marjete na Dravskem polju št 49 je padla po stopnicah in se poškodovala po glavi; Majcen Anton Iz Ptuja, Zagrebška 10, Se je pri padcu poškodoval po glavi; Janezu Vojsku iz Murc- tinec 8 je mlatilnica odtrgala prste na levici; na Janeza Ma- jeria iz Bukovec 99 se je pre- vrnil traktor in ga poškodoval; Jožico Vuk iz Pobrežja 91 je brcnilo žrebe v glavo. Mfadinska organizacija Mladina ptujske Pletarne se pripravlja na enodnevni izlet na Gomilo je v Slovenskih go- ricah. V njenem načrtu tovari- škega dela je vsako leto kraiši izlet v zanimive kraje okraja. Tudi ns Ostrožno se temeljito pripravljajo Zbora se bo ude- ležila skoraj 100-odst Toliko So že sprejeli prijav Delo pietarniške mladine se ne omejuje samo na redni štu- dij tvarine k-^ngresa LMS tem- več ]e navezano tudi na prak- tično delo Več mladink je pred nedavnim sodelovalo na Cvet- ličnem dnevu Za Dan vstaje so okrasile mladinke ob pomoči mladincev poijetje In razobe- sile zastave. Na '»Mladino« 'e ?______________________ naročenih 5 mladincev in mla- dink, v mladinski kolektiv pa prihaja tudi ostala literatura, Največ.je težave so s posa- meznimi člani, zlasti pa z mla- dino iz obrata v Muršičevi ulici. Doslej se niso obnesli skupni sestanki -'z ooeh obratov, ker se jih je ude ežilo le par članic, dočim so ostale odšle domov z raznimi izgovori. Kakor kaže, bo potrebno v bodoče imeti se- stanke tudi oosebei po obratih, V ostalem pt se bo potrebno s posamezniki pomeniti, zakaj hočejo živet- ločeno od dela in razprav večine mladine ker bo s tem tudi razjasnjeno, kako bo mogoče v bodoče odprla vi ti te- žave • Ct, Vsak član Prešernove družbe bo prejel najkasneje do 1 decembra' 1954 naslednjih pet knjig: 1. KOLEDAR ZA LETO 19.=>5 2. Povest Franceta Bevka: TUJA KRI 3. Povest Glava Duana: HOJA SKOZI TEMO 4. Mladinsko povest Iva Zormana: SVOBODNI GOZDOVI 5. Poljudnoznanstveno delo: DEZELE SVETA Letna članarina za katero preimejo člani gornjih pet knjig, znaša samo 240 din Člani ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Člana- rino lahko plačate tudi v obrokih Ker VSi poverjeniki niso zaključili vpisovanja čla- nov, dnevno pa se prijavljajo še novi, tiskamo nekaj tisoč zbirk več Zato pohitite z vpisovanjem, ki bo zaključeno z objavo v časopisih Opozarjamo, da bo cena zbirkam v prosti prodaji znatno višja od članarine. Zahtevajte naše prospekte, ki so jih prejeli te dni vsi poverjeniki in knigame. Prospekti vas bodo se- znanili z vsebino naših knjižnih izdaj PREŠERNOVA DRUZBA Ali vesfe, — da Je »Ljudska pravica- Borba« 3. avgusta 1954 objavila preložitev proslave »Štajerska v borbi« na 19 september 1954. Zaradi tehničnih ovir ne bo mogla biti 5. septembra 1954. — da bo na pvodročju mesta Celje predpisan pavšalni davek privatnikom obrtnikom, ki ne zaposlujejo tuje delovne siile. Pavšalni davek bo veljal kot dokončna obveznost davčnega zavezanca za tekoče leto: — da je »Slovenski poroče- valec« v zvezi s »Štajersko v borbi« razpisal 100 nagrad za dva nagradna natečaja (Stev. 178. 1. avgusta 1954); — da bi lahko bilo pri nas Se bolj razširjeno pletarstvo, Č3 bi nčLŠi kmetje vedeli, da daje plantažni vrbov nasad več kot posevek pšenice in da naše se- danje pletarstvo ne zmaguj dobav za Anglijo. Švico, Šved- sko, Avstrijo in Egipt. O tem bi lahko več razmislile Kmetii- ske zadruge, ki imajo možnos^t razviti pletarsko obrt; — da je v Ptuju in ptuj- skem okraju mnogo družin, ki bi rade obiskale množična gro- bišča v Gradcu, kjer so poko- pani aktivisti in borci tudi iz ptujskega okraja Prav bi bilo, da bi Zveza vojaških in vojnih invalidov ali Zveza borcev or- ganizirala skupinsko potova. nie z avtobusom v Gradec v okviru proslav in prireditev »StajCTska v borbi«; — da bo v »Iziseljeniškem tednu« od 15, do 22. avgusta 1954 prispelo v našo državo okrog 700 izseljencev iz raznih e\'Topskih držav in iz ZDA (120 iz Nizozemske, 50 iz Pari- za, 100 iz WestfaMje, 300 do 3.50 iz Merlebacha in Metza). V tem času bo več prireditev, odkritij poJč in radijskih programov. 22. avgusta bo Zvezna centralna proefiiava izseljencev v Zagre- bu. IZ LESKOVCA Rojstva: Gabrovec, roj. Lju- ba Hentak iz Belavška št. 29, ro- dila hčerko Amali.jo 1. julija 1954; Zavčc w>j- RocaMja ziavec iz Vea. V-amšoe št. 51, hčerko Rozalijo 2. julija 1954; Gabro- vec roj. Marija Potočnik iz Vel. OkJča št. 13, hčerko Marijo 15. JuSja 1954; Mere roj. Rozalija Ciglar iz Vel. Vamice št. 45, Janeza 22. juiija 1^54. Poroke: Vactor Ivanič (1931) Iz Vel- Okiča št. 10 in Justina Bedrač (1932) iz RepL% št. 15 sta se pjOTOČfia 7. julija 1954 v LeaOcovcu. Smrti: Kov»5lč roj. Krajnc (1920) iz Vel. Varmce št. 80 umiia 2. jBlSja 1954; Koeel roj. Marija VindS (1879) iz Male Vamice št. 15 vanrla 15. juMja 1954. „Dobra volja je najbolja!" Saj to je pesem iz filma! Da, prav.. kakor iz ftlma. Samo da je bila sedaj to pesem ta- bornikov TVD »Partizana« iz Ormoža, kateri so taborili ns otoku med Dravo in Pesnico. Prijeten sprehod je bil ob Dravi in Pesnici, nato preko brvi in že smo bili med njimi: Zdrava, zagorela telesa, nasme- jana lica, šotori sredi zelenja, taborni ogenj, zastava, pesem ... no, skoraj bi vam že vse pove- dal. Vendar pa je to bil le zunanji pogled na tabor. Ce pa opišem njegovo organizacijo, boste či- i taU marsikaj poučnega in raz- veseljivega. 2e drugo letm taborišča in je odlično skrbel za lačne želodčke. Seve- da so tudi vsj ostali pridno po- magali. Finančne in materialne pogoje taborjenja je v glavnem oskr- belo društvo samo Vsem kateri so nam na ta ali oni način po- magali se najlepš? zahval ju)e- mo. V nedeljo. 1. t. m., je bilo ta- borjenje zaključeno. Mnogi so prišli in sj ogledali naš tabor in naše življenje Želeli smo v svoj; sredi videti tudi vse to- variš? iz Ptuja kateri so nam obljubili, da nas pridejo obiskat. Za zaključek jim je naš tabor z»pel Dobra volja ...«. naš eko- nom pa je poskrbel, da so v^i to pesem iz src^ •''•peli z nami -žo. Ing. Zoreč Egon Kaj naj vem o grahorici Poznamo navadno kocinasto m ogrsko »grahorko« Navadna in kocinasta je lahko ali zimska ali pomladna, ogrska pa le ozimna. Grahorico sejemo za krmo in za zrnje. Ogrsko in kocinasto seje- mo mesec dni prej kot navadilo ozimino, torej od 15. avgusta do 15. septembra. Spomladi pa seje- mo kocinasto in navadno že od 15 marca dalje. Ozimno grahor- ko sejemo navadno za žiti, Jaro pa za okopavinami. Ozimrie gra- šice sejemo 200 kg z roko. s stro- jem pa 160 kg, pomladne 120 do 160 kg z roko, s strojem pa 90 do 120 kg. Zrnje mora priti 3-7 cm globoko v suhih legah in kra- jih globlje, v težjih phtveje. Kalijeva gnojila povečajo pride- lek, medtem ko apnenih gnojil ne smemo dajati grašicam nepo- sredno. Semenska grašica mora stati kot druga ali celo kot tret- ja rastlina za gnojenjem Ako njiva ni bila gnojena, je treba natrositi 200-300 kg superfosfata, 100-200 kg kalijeve soli in za prvo potrebo v mladosti mftj^nr kost solitra. Ogrsko grašico srečujemo ce- sto po Prekmurju in Dravskem polju Njena domovina je Ogr- ska torej Panonska nižina. Tu raste kot plevel na njivah in na- sipih. Dandanes pa je prodrla že daleč na zahod in vzhod. Nje- na glavna odlika je izredna od- FKjrnost proti zimi in mrazu. Naj- odpofnejša ozimna grašica je celo boljša ^ot kockasta. Za spomla- dansko setev se priporoča le v krajih z letno sušo. Tudi pozno zasejana grahorica odlično pre- zimi. Druga njena odlika je vi- sok pridelek zrnja in sena. V tem prekosi navadno in kocinasto grašico. V ugodnih legah in pri- mernem podnebju da se drugo košnjo za zrnje. Ogrska grašica je prikladna zlasti za kraje, kjer v avgustu in septembru ni dežja ali pa prav malo ali kjer je po- mladi Suša. Glede zemlje je bolj zahtevna kot kocinasta. Na lažji zemlji uspeva, toda na slabi zemlji pa jo kocinasta prekaša v pridelku. Glede kolobarja in gnojenja velja vse kot za navad- j no grašico. Ker pa je zgodnejša, ; pride za njo lahko še krompir, pesa, zelena koruza ali repa Se- jemo jo avgusta tja do srede septembra, čira prej tem bolje. I Seje se v mešanici rži, pšenice ali pire. Posejemo 100-120 kg mešanice, in sicer. 80-100 kg gra. šice in 30-40 kg žita Le v ne- ugodnih iegah se seje do 200 kg. V vrste jo sejemo do 25 cm na_ j razen Za pridobivanje zrnja jo sejemo ▼ vrstah 30, 35 do 40 cm ' narazen, 120-150 kg, in sicer I tretjino grašice, 2 tretjini žita. Z roko pa posejemo do 300 kg. Zeleno grašico kosimo pred cve- tom. V ugodnem vremenu požene na novo, ako ni pokošena pre- več v živo. Za seno ni. Po cve- tu je različne belkasto rumene, apnene ali motno vijoličaste barve, po obliki je okrogla, sti- snjena, po barvi zrna črna ali lisasta Semensko grašico me- šajo z ržjo, ki jo požanjejo, ko gre v steblo, da je slama čvrsta ali s pšenico krepke slame Cim- manj poleže, tem več semenja dobimo Ogrska grašica se manj osiplje, zato dalj časa lahko ostane v plasteh Semena dobi- mo le do 200 kg. Za podoranje se uporablja na težkih vlažnih zemljah. Obilna vlaga je letos vplivala na žitne posevke tako, da je v njih precejšnji odstotek grahoL ke V inozemstvu je to zelo upoštevan artikel, zato bi bilo zelo dobro, da pridelovalci, pre- den dajo žito v mlin, tega doma dobro očistijo graholke. Običajno se grahorica rabi za odpadke, kar pa je gospodarska škoda. Treba je vedeti, da je grahorica dober artikel za devi- ze. Zato naj pridelovalci kot tudi mlinarji izločajo grahorico od žita ter jo zbirajo. Podjetje »Žito« v Ljubljani bo grahorico odkupovalo. Kmetovalci kot mli- narji, ki bi zbirali graholko, lahko svoje količine prijavljajo tudi pri odseku za kmetijstvo OLO. Obenem s količino gra- holke lahko povedo tudi ceoo. 0b¥d6tik) Davčne zavesjaiice dohodniiie od kmetijstva obveščamo, da je davčni razpored za leto 1954 razgrnjen na javni vpogled v prostorih pristojnega občiaasfce- ga ljudskega odbora od 7. av- gusta do vključno 17. aivgusta 1954. Za davCne zavezance dc^od- nine od lofnetijstva je pax>ti tej odmeri dppustna pritožba na Komisijo za davčne pritožbe OLO Ptuj, v 15-dnevnem roku, ki začne teči 18. avgusta 19.54 ter se zaključi 1. septembra 1954. Morebitno pritožbo je tre- ba predložiti občinskemu ljud- skemu odboru zaradi plačila c*rajnc takse, nato pa odposla- ti po posti aH pa osebno do- sta^nti vložišču OLO Ptuj. Najkasneje do 15. avgusta 1954 tKjmo davčnim zavezan- cem po pošti dostavili po- ložnice, iz katerih bo razvidna flkupcva obremenitev za tri tro- mesočja 1954 v višini 66 odst. od letošnje odmere dohodnine, dosedanja plačila za letošnje le- to ter tako nastali dolg. Vse vrste davkov in takse je mqfno vplačati vsak delavnik od 8. do 12. ure tudi na blagaj- na Uprave za dohodke. OLO Ptuj Uprava za dohodke Ptuj, 6. avg^mta 1954 Stran 3 ST/^Jiizk^^ii\ \ BO RBI Pred 1- :fl je tragično in junaško padla Lackova četa FRANC OSOJNIK Nems-ki okupatorji in njiho- vi sodelavci so bili prepričani, da so z okupacijo naših krajev dosegli svoj namen — za več- no priključili Štajersko k Nem- čiji.* Prepričani sio bili, da jim bo uspelo naše ljudi v nekaj letih izpremeniti v Nemce. To- da ti njihovi računi so bili gra- jeni na napačne postavke. Res je sicer, da So mnogi naši ljud- je pričakali nemškega okupa- torja z veseljem, toda res je tudi, da so to naredili zaradi izredno močne in raznovrstne nemške propagande ter izred- no težkih socialnih razmer- Ctm pa so spoznali prave namene okupatorja, spoznali njegov zločinski načrt uničenja slo- venskega naroda, so se odvr- nili od njega in le redki posa- mezniki so ostali njegovi pri- staši. Tako so že julija 1941 naši kmetje Po vaseh skrivali knjige, ki jih je okupator se- žiigal in množično sodelovali pri veliki nabiralni akciji me- seca julija 1941. Ta nabiralna akcija je pokazala, kako je or. ganizacija odpora v kratkem čacu zajela širok krog v mestu in na podeželju. Internacije na Borlu in poznejše deportacije v Srbijo in Bosno so sicer mar- sikoga prestrašile in organiza- cijo slabile, še zdaleč pa niso mogle zavreti nenehnega ječa- nja in rasti osvobodilnega giba- nja. Eden izmed organizatorjev in voditeljev odpora je bil na- rodni heroj Jože Lacko. S svojimi sodelavci je že 1. 1941 organiziral organizacijo Osvobo- dilne fronte po terenu in na bratalnost okupatorja, ki je za- čel streljati zavedne Sk>vence, je organizadja OF odgovorila z organizirano akcijo, katere re- zultat je bila Lackova četa. Ta četa je postala v začetku leta 1942 oborožena pest narodno- osvobodilnega gibanja ter strah in trepet okupatorja in njego- vih pomagačev. V začetku leta 1942 je bila Lackova četa edina oborožena skupina na vsem vzhodnem Štajerskem in je zato njen pomen za zgodovino na- rodnoosvobodilnega gibanja še toliko večji. Organiziranje čete Kot že omenjeno, je misel na oboroženo partizansko edinico vzklila že v jeseni leta 1941. Takrat je Lacko s svojimi so- delavci začel pripravljati or- ganizacijo oborožene skupine. Decembra 1941 so prišli iz Kapfenberga, kamor so bili po- slani na delo trije bratje Reši: Vinko, Ivan in Mirko, doma iz Destemika pri Ptuju. Prišli so z namenom, da vstopijo v Par- tizansko skupino, in res so po- stali jedro bodoče Lackove če- te. Po njihovem odhodu je v Kapfenbergu nastala nova or- ganizacija, ki je zajela 18 slo. venskih fantov in mož, ki so se odločili, da pobegnejo z dela in se priključijo partizanskim borcem. To skupino sta vodila Miha Vidovič in Rizman. Na žalost pa so gestapovci organi- zacijo odkrili in člane zaprli- Meseca januarja 1942 se je vr- nili iz Maribora v Ptuj Zvonko Sagadin, ki je bil prej nekaj časa sekretar Okrajnega komi- teja komunistične partije za okraj Ptuj. Pokrajinski komite pa je poslal v Ptuj tudi Mimo Kovačevo—Barčko in vsi ti so skupaj z Lackom in Osojnikom bili organizatorji pr^/e oboro- žene skupine v naših krajih. Pripravili so predhodno vrsto postojank (n. pr. pri cerkvi v Hajdini in v Slov goricah). Organizirali so stalni prehod preko Drave, ki ga je vzdrževa- la s svojim čolnom Olga Megli- čeva na Vičavi. ki so jo Nemci leta 1942 ustrelili. Zbirali so orožje in municijo in razprav- lial; o tem. koga bi pritegnili v četo. Dali časa se tudi niso mo- gli odločiti, kje naj bi se četa formirala in zr^drževala in kakšno naj bi hilp njeno ime. Končno so se odločili, da se bo četa formirala v Slovenskih go- ricah (nekateri so biM za to, da bi se formirala v Halozah) in ii dali ime I. slovenjego- riška četa. Skupina se je zbrala pod zastavo, na kateri so bili napisani Prešernovi stihi — Največ sveta otrokom sliši sla- ve- Zastava je še danes ohra- njena in je razstavljena v od- delku Narodnoosvobodilne bor- be muzeja Ptuj. Ime Slovenje- gori,ška četa pri naših ljudeh ni poznano, ker So 'Judje vedno govorili le o Lackovi četi, o Lackovih fantih, skratka sku- pino so imenovali po Lacku, ki so ga vsi smatrali za organi- z^toria odpora proti okupator- ju. Za komandirja čete je bil postavljen mladi pekovski po- močnik — član Komimi.stične partije — Vinko Reš, ki se je pokazal izredno hrabrega in predanega že kot pekovski va- jenec, ko je bil sprejet v sko- jevsko organizacijo in kmalu je postal tudi, sekretar Okrož- nega komiteja SKOJ za ptujsko okrožje. Za politkomi.saria čete je bil postavljen Ptujčanom znana Zvonko Sagadin. Poleg bratov Ivana in Mirka Reša se ip nekako v februarju priklju- čil četi še viničar Tom.šič-Mali iz Tomaža pri Ormožu, ki je bil v partizanski pohor.ski četi že leta 1941. Kako je bila ta mala skupina predrzna, naj nam pokaže sledeči primer. Skupina se je napotila nekega dne v Lovrenc na Dr. polju, kjer so pri Ivančičevem mlinu drobili nekaj orožja. Vračali so se po- noči in imeli dogovorjeno, da jiih bodo v Vičavi počakali Osojnik, Barčka in Olga Megli- čeva s svojim čolnom in jih prepeljali. Iz neznanega vzroka so se zamudili, in .skupina je čakala nekaj ur. Preostalo jin^ ni drugega, kot da pridejo čez Dravo preko ptujskega mostu. In res so se odločili za to pot Prvi je šei čez most komandir Vinko, ki je imel v žepu pi- .štolo in nekaj bomb. Ostali so šla za njim s puškami, priprav- ljenimi na strel. Srečno so pri- šli čez most in nadaljevali pot po ptujskih ulicah, kjer so od daleč videli tudi nemško poli- cijsico Patruljo. Po tej akciji so odšli k Reševim, kjer so na podstrešju očistili orožje in ga v svoji objestnosti tudi preiz- kušali. Rešev oče je na •stre- ljanje sosedom izjavil, češ da otroci pripravljajo streljanje za veliko noč in da preizkušajo svoje priprave. Kmalu nato se je četi priključil zidarski dela- vec iz Ptuja, komimist Alojz Zavec in nato še delavec ope- karne v Rogoznici Alojz Puk- šič. Nekako v maju 1942 se je umaknil ■ pred mobilizacijo v Wehrmannschaft še Franc Pe- trovič iz Ptuja. Podrlv^o se je umaknil pred mobilizacijo tudi 18-letni K.-.rel Stojko-Drago, doma iz Mote v ljutomerskem okraju. Prihod mladega Draga v Lackovo četo je samo eden izmed dokazov, da je or- ganizacija OF, ki jo je vodil Lacko, segala preko mej ptuj- skega okraja vse tia do Mure in tako povezovala dejansko vse predele vzhodne Štajerske 2e v tem času je prihajal v četo Franc Osojnik in se udeleževal njenih akcij. Vendar je za stal- no prišel v četo šele nekako v drugi polovici meseca maja. V četo sta od časa do časa pri- hajala tudi Jože Lacko in Franc Kramberger, delavec v Žele- zniških delavnicah, ki se je že leta 1941 po navodilih Komu- nistične partije umaknil v ile- galo in delal na terenu kot aktivist- V četo je prišel še Ceh, ki se je prav tak.0 s tem umaknil aretaciji. Po izpovcd- bah ljudi na terenu, sta s četo sodelovala in se udeleževala njenih akcij tudi Janez Kokol iz Gerlinec in Franc Rajšp iz Destemika, in nekateri dru- gi. Četa se je kretala po Slov. goricah, kjer so jo ljudje po- vsod sprejemali in ji nudili za- vetje ter hranio. Malo je bilo v Slov. goricah hiš, kjer četa ne bi bila sprejeta z veseljem. To dokazuje, kako so naši ljudje sovražili okupatorja in podpi- rala oborožen upor proti nje- mu Med kraii, kjer se je četa največkrat zadrževala, moramo omeniti samotno zidanico v Gradiščaku. ki je last Cuša iz vasi Levajnci, dalje podzemelj- ska jama v neposredni bližini Toplakove domačije v Mostju. gabemiških gozdovih itd. Četa je vršila na tem območju drzne akcije in je postala strah in trepet domačih izdajalcev, pred- vsem potem, ko je nekaj naj- bolj zvestih hlapcev okupator- ja zasluženo kaznovala s smrt- jo. Mnogi Nemci so v strahu pred četo hodiilj vsak dan spat v Ptuj. Med večjimi akcijami je treba omeniti napad na orož- niško postajo v Destemiku, Id ga je četa izvršila z namenom, | da osvobodi svojega sodelavca i Franca Rajšpa, ki so ga orož- ' niki zaprli- Kijub temu, da sta bila v borbi ubita dva orožnika, ta akcija ni uspela, ker so pre- hitro prišli iz Ptuja gestapovci in se je četa morala umakniti. Minirali so železniško progo med Ptujem in Dornavo ter onesposobili telefonske in signalne naprave, uničili okupatorski arhiv na občini pri Tomažu in izvršili celi> vrsto manjših akcij. Zaradi veli- ke aktivnosti čete so Nemci ne- prestano vršili akcije — imeno- vane hajke — in obstoj čete v Slovenskih goricah je bil vedno težji. Zato se je četa cdločila, da se v začetku avgusta pre- makne preko Drave v Haloze. Poleg tega pa je četa imela na- men organizirati v Halozah še FRANC KRAMBERGER eno oboroženo skupino in tako odpor proti okupatorju poveča- ti. V namenu, da pripravi vse potrebno za prehod čete, je od- šel prve dni avgusta v Haloze njen politkomisar Zvonko Sa- gadin v spremstvu borca Fran- ca Petroviča. 4. ali 5. avgusta (točen datum ni znan) je prišel v četo na priporočilo Jožeta Lacka Franc Knez iz Zagorec pri Ituju, ki je bil že prej pove- zan z Lackom in se je Lacko tudi večkrat pri njem zadževal. Knez je bil v Ce'iu zaprt in je izjavil, da je ušel iz avtomobi- la, ko so ga gestapovci peljali proti Ljutomeru. Povedal je, da se je nekje pri Moškanicih ge- stapovcem avlo pokvaril, da so ca popravljali in 'to priložnost ie izkoristil in ušel. Tako je bilo v Lackovi četi v začetku avgu- sta 1942 11 borcev- Herojska borba in tragičen konec čete Ko se je četa pripravljala, da odide v Haloze, je najprej likvidirala še nekaj najbolj za- grizenih nemškutarjev. med njimi tudi Zampa iz Levajnc. Zaradi tega so Nemci organizi- rali večjo akcijo proti četi. V noči od 7. na 8. avgust se je četa hotela premakniti v go- zdove nad Gabeniikom, kjer se je že prej večkrat zadrževala. To noč sta se četi pridružila tudi terenska delavca Lacko in Kramberger. Na poti so se za- mudili in tako je nastopilo ju- tro prej preden so prišli čez cesto Mostje—Gabemik. Zato so se ustavil; v gozdičkih med Pesnico in cestami Pacinje— Mostje—Gabemik. Po izpovcd- bah okoliškega prebivalstva in pozneje najdenih ostankih, naj bi bila četa najprej v gozdičku, ki ga domačini imenujejo Teša- va, pozneje pa so se premaknili v gozdiček ped imenom Laze. Nekateri menijo, da je pripo- ročil naj se zadrži na tem kra- ju Knez. Četa je bila tu ves dan in so po.samezni člani iz- menoma stražili. Okrog šeste ure zvečer je bil na straži Loj- ze Zavec Ta je opazil, da se b"ižajo nemški orožniki, in je četo takoj alarmiral. Četa je poizkušala na dveh mestih pre- boj, vendar je na obeh krajih naletela na močan sovražni stroj- ni čni og^nj. Bili so prepričani, da so obkoljeni in sprejeli so borbo. Kot je razvidno iz skice, so Nemci prodirali iz treh sme- ri. Bilo jih je okrog 80. Ko- mandir čete je hitro razporedil ljudi in začela se je upoma in junaška borba enajstih parti- zanov proti številčno močnej- šemu sovražniku, ki je bil tudi nmogo bolje oborožen. Mladi Ivan Reš-Kostja, je zaklical: »Nikamor ne bom bežal, na tem mestu se bom boril do zadnje- ga, Vinko si je našel kritje v plitvi kotanji in odtod s puško streljal na Nemce. Zavec je na- šel kritje za podrtim drevesom, in pvodobno ostali. Borba je bila srdita in so gestapovci ter orož- niki prodirali počasi, takore- koč korak za korakom. Kljub jimaštvu pa skupina n, mogla vzdržati, saj so bili drug za drugim ranjeni in mrtvi. Naj- dlje je vzdržal v borbi Vinko Reš, ki je tudi v teh zadnjih trenutldh pokazal vse vrline neustrašenega borca. Nemci .so ga dobesedno zasuli z bombami, bil je večkrat ranjen, vendar ni nehal streljati. Končno ni mogel več. Nemci so se mu pri- bližali, in vodja nem.škega na- padalnega oddelka Hupfauf se je sklonil nadenj. Tedaj je Vin- ko z zadnjLTii močmi dvignil pištolo in mrzkega Svaba ubil tako, da se je zvrnil čez umi- rajočega Vinka. Medtem so pa- dali še posamezni streli v sme- ri protj Gaberniku, kamor se je skušal prebiti Kramberger, ven- dar je tudi on kmalu padel- V mraku je bila borba končana. Na bojJšču so poleg Vinka ob- ležali še njegov brat Ivan- Kostja in Lojze Zavec, kakih 20O metrov vstran pa Kramber- ger. Drago St,ojko je bil težko ranjen in nezavesten. Laže ra- njen je bil tudi Pukšič, ki so ga Nemci živega zajeli, predala Pa sta se Nemcem Knez in Ceh. V teku borbe se je posrečilo Lacku. Osojniku in Mirku Rešu prebiti se proti Pesnici in se rešiti. Nemci so že mrtve par- tizane strahotno razmrcvarili. Potrli so jim noge in roke ter jim s puškinimi kopiti razbili glave, jih valjali ix) blatu, tako, da jih pozneje tudi njihovi naj- bližji niso mogli spoznati. Tudi ranjenega in nezavestnega Stoj- ka so pretepali tako, da mu je od udarca po glavi počila lo- banja. Od Nemcev sta na bo- jišču obležala že prej omenje- ni Obcrscharfiihrer Hupfauf in pa poveljnik orožnikov Falm- rer. Nemci so zahtevali, da so prebivalci iz Mostja prišli z vo- zovi in naložili mrtve. Tako je okrog desete ure ponoči pri Jan- žu Toplaku služeči Hvaleč na- ložil na voz Zavca in oba Reša ter preko njih še ranjenega Stojka. PiJiler je peljal Nemca- Mrtve je Hvaleč odložil pred Brenčičevo hišo. kjer je bil ta- krat sedež gestapa. ranjenega Stojka pa je odpeljal v bolniš- nico. Drago je kmalu nato iz- dihnil. Po zdravniškem izvidu, ki je v bolnišnici ohranjen, je imel Stojko strel skozi vrat in stegno in od udarca počeno lo- banjo. Mrtve so Nemci drugi dan razstavili in "^e ob n.jih ba- hali, kako so uničili partizan- sko gibanje. Ceha in Pukšiča. ki sta ostala živa. so odpeljali v ptujske zapore. Kneza pa v Gradec in nato na Bori, od ko- der so ga kmalu izpustili. Ceh je postal pozneje gestapovski agent in izdajalec in je sam izdal nad 90 članov .Osvobo- dilne fronte in ljudi, ki so pod- pirali Lackovo četo. Po nekaj me.secih so ga Nemci sami ustrelili. Za Pukšiča trdijo ne- kateri, da je iz strahu, ka ga je prestal med borbo, postal du- ševno zmeden in so ga Nemci kmalu potem v Ptuju ustrelili. Usoda treh, ki so se rešili Mirko Reš se je prebil do- mov, kjer je zvedel, da so mu Nemci ustrelili očeta in ženo ter odpeljali mater v taborišče. Ob težki zavesti, da je poleg teh svojih izgubil tudi oba svo- ja brata, se je v prazni hiši svojega deda v duševni zmede- nosti sam ustrelil. Franc Osoj- nik. ki je bil v borbi ranjen, se je prebil čez Pesnico in nato v Vičavo, kjer se je pri Olgi Megličevi zdravil Dober teden potem sta skupno z Barčko od- šla na sedež Pokrajinskega ko- niiteja, kjer sla poročala o do- godku. Barčka'* je od tod odšla na. delo v Maribor. Osojnik pa k partizanom na Pohorje. Osoj- nik se je pozneje še nekajkrat vrnil z namenom, da ustanovi novo oboroženo skupino. Ko je konec decembra ponovno prišel v okolico Ptuja z nalogo, da iz- vrši obsodbo nad izdajalcem Knezom, ga je gestapovski agent Kukovec izdal in tako je bil Osojnik 30. decembra 1942 pri Krambergerievih v Krčevi- ni iz zasede ubit. Ustrelil ga je gestapovec Reibenschuh. Tu- di ubitega Osojnika so gesta- povci raz.stavili. Kot tretji se je rešil iz borbe v nogo lahko ra- njen Jože Lacko. Kot aktivist je bil oborožen samo s pištolo. Prebil se je čez Pesnico in se zatekel k svojim znancem Hor- vatovim v Sp. Ve'ovleku. I^j je prenočil in v ponedeljek zju- traj ga je Horvat prijavil ge- stapu, ki je obkolil hišo in po- zval Lacka na i se nreda. ker bodo hišo sicer zažgali. Sku- pino Nemcev ie vodil siem ta- kratni vodia Bauer- Po več. kratnem pozivu ie L='cko pla- nil iz hipva mislpč r?« s^ mu bo nn-^reč^lo TX>begniH. Vendar SO ga Nemci ujeli, zveza'-! in ga za- čeli takoj strahotno pretepati. Lacko se proti Nemcem ni imel s čim braniti, ker je prejšnji dan v borbi izstrelil vso mu- nicijo. Na dvorišču izdajalca Horvata se je začela težka kal- varija za heroja Lacka. Od tod so ga Nemci vsega pretepene- ga, razoglavega. bosega in po- valjanega po cestnem prahu v ponedeljek. 10. avgusta 1942, peš odpeljali proti Ptuju. Okrog 11. ure so ga pripeljali po Lju- tomerski cesti na gestapo. V Brenčičevi hiš; so ga strahotno mučili, ga nato razstavili na stopnicah in slikali pred hišo s tablico na prsih, na kateri je bilo napisano: Jaz sem morilec in vodja banditov — Jože Lacko. Iz gestapa so ga peljali po ptujskih ulicah, ga zasrarruovali in razkazovali. Tu so se našli tudi nekateri, ki so Lacka pre- tepali. Popoldne so ga še vsega potolčenega, ranjenega na glavi. VINKO RES s potrtimi rebri prepeljali v ptujske zapore. V muzeju v Ptuju je ohranjeno zaporno po- velje, ki nosi številko 723/42, izddnje jutro so prišli gestapovci, spravili Lacka na sodnijsko dvorišče, kjer so ga morali ponovno ob deskah postaviti v stoječe sta- nje, da so ga še slikali. Okrog poldne Pa jo pri.§la uradna ge- sta povska komisija z zdravni- kom, ki je po ogledu napisal uradno izjavo — laž, da je Lacko samomorilec, ker se je v zaporu obesil Lackovo truplo so do večera pustili na dvori- šču, pokrito z zaboji in ga zve- čer odpeljali na pokopališče, kjer So ga pokopali z ostalimi njegovimi borci med smeti in koprive. Tako je končal svoje življe- j nje edert največ.jih revolucionar- i jev in borcev za blaginjo slo- venskega n-troda kmet — ko- munist Jože Lacko. Herojska borba Lackove čete je odjeknila sirom po ptujskem okraju in vzhodni Štajerski. Da se je skupina res hrabro borila so priznal,- tudi Nemci, kar je razvidno iz ohranjenih nemških uradnih dokumentov. Usoda izdajalca Tragična u.soda Lacka in n.i^ gove čete ljudem nikakor ni sla v glavo. Vedno bolj je pre- vladovalo prepričanje, da četa, Ivi je bila strah in trepet so- \Tažnikov, ni mogla pa.sti, ne da bd bilo vmes izdajstvo. In ljudje so iskali izdajalca Ta- koj v začetku niso mogli priti do jasnega zaključka, predvsem še zaradi tega, ker so Nemci izjavljali, da je četo izdal Ceh, ki je postal, kot smo že omenili. gestapov.ski agent. Sčasoma oa je sum vedno bolj padal na (Nadaljevanje na 4 strani) Stran 4 Ptuj, 6. avgusta 1954 hlekaj za miše gospodinje in de^lela Pomenek o gospodinisivu Razvot nagega gospodarstva in družbenega življenja vodi med drugim do nesoglasja med potrebami sodobnega človelca, družine in družbe ter med za- starelim, zaostalim in primitiv- nim načinom gospodinjstva. Resnici na ljubo moramo i-icer priznati, da so nekateri naši kraji tudi g ede gospodinjstva že precej napredni, toda tudi gospodinjstva se razvija in se okorišča ? najnovejšimi prido- bitvami znanosti in tehnike ter tako olajšuje delo gospodinji, hkrati pa vnaša tudi tu sodob- ne načine d^la. ki odpravljajo dosedanja nesoglasja o katerih smo govorili v uvodnem stav- ku. Od načinp gospodinjstva Je precej odvisno tudi zdravje, raz- voj, delovna sposobnost in živ- ljenjsko zadovoljstvo družinskih članov, prav posebno še otrok. Pomanjkljiva prehrana otrok je glavn. vzrok, da je pri nas še izredno visoka umrljivost otrok, medtem je v gospodarsko naprednejših deželah Evrope ta umrljivost najmanj 75 odstotkov manjša. i' '' Zaradi preslabe in enostran- ske prehrane nosečih žena je precejšen odstotek novorojen- čkov slabotnih ter s prav ma'o telesno težo. 1952 leta 'e v nekem pod- jetju v 6 mesecih bilo pri 500 delavcih ugotovljeno izredno slabo zdravstveno stanje. 81 iz- med njih je bilo avitaminoznih. Zaradi manjših bolovanj so ti delavci v tem času izgubili skupno 1409 delovnih dni. Pri 335 delavcih od omenjenih 500 je bila ugotovljena an?mija s 6371 izgublienimi delovnimi dnevi, a v 1016 primerih obole- nje TBC 6 136.250 izgubljenimi delovnimi dnevi Da žene še ne znajo izkori- stiti vseh razpoložljivih živil nam kaže statistika ki ugotav- lja, da je " času od 1945 do 1950 bila ena mil::'arda ton raz- nega sadja (največ sliv in grozdja) predelana v alkohol ter s tem izgubljena kot hrana. S tem je izgubljeno dnevno 132 kalorij hrane za vsakega prebi- valca, neupo^tevajoč še izgubo vitaminov in mineralnih soli Obratno pa s^ lahko zami-^limo koliko škode je na drug; strani povzročilo už vanje tolike ko- ličine alkohola. Pri nepoučenih še vedno vla- da mnenje, da je glavno čim večja količin?i zavžite hrane, ne pa njena kakovost ter hranilna in zdravstvena vrednost Po statistiki sp kalorična vrednost naše hrane giblje med 1500 d") 2300 kalorij, kar še vedno daleč zaostaja za povprečnim mini- mumom Pri tem mor-mo vse- kakor poudsriti. da vzrok za tako stanje ni prvenstveno v tem, ker nim.amo potrebnih ži- vil, temveg v tem. ke^- jih ne znamo poiskati ter pravilno pri- pravit'. Od načina voden-a gospodinj- stva je prece^ odvisna gosTJoda^- eka moč družine, ali se dohodki enakomerno in smiselno trosijo ali ne. Tc je zlasti važno za naše delovne družine, zlasti za mlade zakonce ter za družine z večjim številom otrok. To vpra- šanje se pojavlja v zelo ostri luči tudi v drt^žinah, k- so ?e pred kratkiiT zapustile vas in žive sedaj pod popolnoma dru- gačnimi po?oji, ko morajo s plačo kriti vse svoje izdatke. Neznanje pomanjkanje iz- najdljivosti "n želja po zuna- njem potsnemanju običajev in navad drug'b so krivi, da mno- ge take družine nabavljajo ne- primerne in nepotrebne stvari, kakor razre- potrebščine, tako tudi hrano kgr seveda škoduje družini tei lahko dovede do te- ga, da družina, zlasti pa otroci trpe poman kanje numo po- trebnega Nobeni družini ni lahko določiti, koliko sredst«v naj trosi za hrano, obleko, za razne nakupe za zabavo, za po- čitek in razvedrilo a da pri tem ne trpi družina prevef škode in pomanjkanje. Spomnimo se sa- mo neštetih primerov, ko so "starši otroške dodatke porab- ljali v razne druge namane. ne pa pretežno za hrano, obleko in obutev ter druge potrebščine svojih otrok Brez dvoma je pri skromnih me''ečnih dohodkih zelo težko odločiti tik pred zi- mo komu na^ |)i kupili nov plašč, zimske čevlje in d-n^«? potrebščine če so te vsem po- trebne, a denaria za nakur) in oskrbo vseh članov družine ie premalo. Kdo se naj odpove ali oče. ki ves dan trdo d-^la na mrazu in vetru ali otroci ki morajo ob vsakem vremenu v šolo. ali pa naj bo mati zopet tista k- se vsemu vedno o.d">o- veduje in do kod l^hko gre ta- ka niena od'->oved Nq to res ni lahko odgovoriti. Pač pa se da s smotrnim predračunom že spomladi ugotoviti, kakšne bo- do nujne potrebe jeseni in po- zimi, koliko sredstev bo zato potrebnih in kje in kako bi jih lahko dobili. L^e je vsak me- sec prištediti nekaj dinarjev za neodložljive potrebe, kakor pa iznenada dobiti primerne vsote denarja za nakup vseh mogo- čih potrebščin ki so zlasti veli- ke tik pred začetkom novega šolskega leta In pa pred zimo. Sltrbna gospodinja si bo oskr- bela premog že spomladi, ali vsaj poleti, ker bo po novem si- stemu takrat tudi najcenejši ter zato tudi najugodneje obdobje za nakup. Podobno je z drvmi. Varčna gospodinja bo vsak me- sec, četudi ponekod tudi prav težko, odvojila del mesečnih dohodkov te- denar vlagala v Mestno hranilnico Tako bo ustvarila nekake »gofspodinjske denarne sklade« za dopu-^t za nabavo kuriva oble-k obuvala, šolskih potrebščin za oskrbo ozimnice za družinske praznike in podobno. Prav prijetno .ie, če predvidiš za vse to primerne vsote od mesečnih dohodkov ter jih »neizprosno« odvajaš v »banko^c. Polagoma vsota nara- šča in koliko zadovoljstva imaš če v s'učaju potrf^be dvigneš denar in urediš zadevo drugače kakor doslej. Tak postonek je priporočljiv zlasti zt mlajše go- spodinje, kjer bf^do strošk« z doraščaniem otrok mo^no na- raščali, ali pa vsaj mnogo boli občutno, kakor pa dohodki dru- žine. Prav je. da o vseh teh vpra- šanjih začnemo razm'šl'^ti sedai. Prav .je da uvedemo do- ma tudi malo rr^Drosto blagaj- niško ksiiffo dohod^'ov in 'zda*- kov. Kai kmalu borno ugotovili da so nekateri izda+M nrevelik: a zopet nekateri preskromni. -la. Nasveti %a vsakogar Sveže meso se v vročih dneh kaj hitro pokvari. Ce ga zavi- jem v krpo. ki jo namočim v kisu^ drži dva dni. Sicer pa ni dobro, da maso preveč perete in namakate v vodi, ker s tem izgubi na oku- su in hranljivi vrednosti. Ce meso diši. ga umijte v mlačni vodi, ki ste ji dodali kisa in popra. * »Kurje oko« bom odstranila, če si večkrat zaporedoma pri- vežem čez noč nanj košček li- mone. Po nekaj dneh umijem noge v vroči vodi in »kurje oko« bo izginilo. Učinkovito in preprosto čistilo za namizni pribor je krompir- Zrežem ga na koščke, jih po- tresem s prahom od opeke in odrgnem z njim nože in vilice. Ce pribor ni preveč zanemar- jen, nam za snaženje zadošča- jo tudi sveži krompirjevi olupki. Predpražniki prestrežejo mno- go blata in prahu, ki bi ga sicer zanesli v stanovanje, toda le tedaj, če jih redno čistim. Vsak dan jih moram dvigniti, izprašiti in pomesti pod njimi Ob deževju zamenjam moker predpražnik s suhim, zato jih moram imeti več. bkušnje s teleijimi zrezki Med dva enaka odrezka teleč- jega mesa položim košček sira trapista in ju povaljam v mo- ki, jajcu in drobtinah V posodi na štedilniku medtem segrejem mast in tako pripravljene zrez- ke pečem pokrite na slabem ognju. Ko so zapečeni na eni strani, jih obrnem še na dmigo in tako pripravljene serA'iramo z zeleno solato. Na odrezek telečjega mesa damo tenko rezino slanine, čez- njo še rezino šunke in celo tr- do kuhano jaice. Zrezek nato zvijem, prevežem z belim su- kancem in spečem. ¥■ Telečje zrezke napolnim s sledečim nadevom: na žlici ma- sti svetlo prepražim drobno narezano čebulo, majhne kocke 1 slanine «1; šunke, malo riža in nekoliko sesekljanih peteršilje- vih listov. Med praženjern doli- jem eno do dve žlici vode Na- to vzamem vse skupaj s štedil- nika in v praženp zmes vme- šam še eno ali dve stepeni jajci, dodam sol in poper ter s tem nadevom napo'nim zrez- ke. Zrezke zatem zvijem. pre- vežem z belim sukancem in jih spečem na masti. Na enak način lahko pripravim tudi zrezke iz govedine, samo da jih dalj ča- sa pečem. ★ Telečje zrezke na hitro pope- čem na obeh straneh. Ko so gotovi, jih ncli''em s pol deci- litra ali 1 decilitrom kisle sme- tane in jih pustim, da nekoliko povrejo. ? '^''omin na Franca Ktambercrera v Novi vasi pri Ptuju, neda- i leč od Ljutomerske leste, stoji na položnem gričku ha samem lepa hišica partizanske Kram- bergerjeve družine. Ob vhcdu v hišo je vzidana marmornata plošča, ki bo spominjala vnučke, okoličane in tudi ostale, ki jih bo pot zane-sla na ta prijazni ; griček, na požrtvovalne Kram- bergerjeve partizane. Mimoidoči ' se zamislijo ob čitanju napisa na spominski plošči: »Prvoborec Lackove .partizan, ske čete, član KP Slovenije KRAMBERGER FRANC se je rodil 7. I. 1894 v Krčevini pr. Ptuju in je 9. VIII. 1942 pr Mosteh na tTa\'nikih ob Posnici herojsko žrtvoval svoje življe- nje v borbi proti okupatorju. V tej hiši je imela KP Slovenije leta 1941 svojo obveščevalno točko in organizirala partizan- sko tehniko. Slava! Smr* fa- šizmu — svoboda narodu! — 29. XI 1951. Zveza borcev NOV Ptuj-« Starejši Ptujčani, zlasti pa de- lavci in napredna inteligenca se dobro spominjajo svojega želez- ničarja Kramber^erja Bi. je krepke postave. 2e od daleč si ga lahko prepoznal po usnjenem suknjiču in klobuku z nekoMko širšimi in privihanitni kra-^ci. Imel ie brčice kot Lacko. Med železničarji v Železniških delav- nicah in med Svobodaši je bil znana in priljubljen'? cspbncft. Govoril je sicer malo. tod- zato le več dela^ in zmeraj pokazal s svetlim zgledom, kako raj de- la in živi zaveden borec delav- skega razreda. V svoiih dojai^jih je bil odločen in dosledc-n. Red- ke besede so izražale njegovo globoko zamisel, Id je starino bodrila potlačene delavce k za- ve.sti. Pri Krambprgerjevih Sr. b"'li v stari Jugoslaviji številni ile- galni sestanki KP nj-h so se večkrat zbrali komunisti, prvo borci v Ptuiu kot so: dok- tor Jože Potrč. Jože I,arko. Ivan Spolenrik in drugi. V sti- skalnici .sadia al? pa v kuhinji So večkrat raz'-'ravliali dolgo v noč in se tako organizirano pri. r^ravljali na ra^ne akci'e Kram- berger. ki se ni ustnšil nevar- nih r>odv'Pov. je s svo^^^mi .?e- lezničar^^i-komunisti in simpati- zerii izpeljal marsikakšno te/ko ''kcilo. Kako je bila Krambergerjeva družina napredna, poštena in zavedna, se ie rajbolj izk^za^.o v letih največje preizkušnie- Tukai je bila pr.iva p=irti7an'5i^a postojanka. Tu so imeli zatoči- šče vodilni partizanski liudi.e. Vsi člani dnižiop so aktivno so- delovali v osvobodilnem giba- nju. V tem požrtvovalnem, pre- daT!'=m in neustrosnem dehi so doživeli težko tragiko zaradi iz- Oocmbki OD bor itogoznica pred vojno — Jože Lacko v prednji, Franc Kramberger v zadnji vrsti drugi z leve dajstva Dne 7. decembra so ptujski gestapovci med kateri- mi sta bila najhujša znana mu- čitelja S.ovencev. sin ključav- ničarja Sajhenbaueria m zagri- zeni hitlerjanec I.x>vren.'vč iz Budine, obkolili hišo. Takrat je bil v hiši ilegalec Jože Mam, ki je bil prj Krainhergerjovh pod streho že dalje čase in je opravljal odgovorne na lege Osvobodi:ne fronte. Skočil je skozi vzhodno o.ožrtvovalnost jih vzpodbuja in jim narekuje, da ne smejo prenehati z borbo za prevzgojo človeka in za ustvar- janje socialističnih odnos^ov Rudi II ec Pred 12. leti je tragično in junaško raila Lackova četa (Nadaljevanje s 3 strani) Franca Kneza in okoliščine so pozneje pokazale, da je bil Knez res izdajalec Kneza Nem- ci niso zaprli z ostalimi in so ga kmalu nato izpustili, ko so ostale postrelili. Cestar Anton Kontaršček iz Hlaponc je po- vedal, da mu je nekdo dal pismo za poslovodjo trgovine pri Lenartu- To pismo je od- dal Knez, ki je v času, ko je bil zaprt v Celju, postal gesta- povski agent št. 7 Na osnovi tega pisma so Nemci obkolili četo in jo napadli. Izdajalca Kneza je partriy.ani»ko »«'uzeno kazen. Ko se je vrnil domov, je bil ustreljen. domgčMa pa podgana. Lik Jožeta Lacka in njegovih soborcev je svetel lik borbe slovenskega naroda z okupa- torjem in smo lahkp na njiho- ve žrtve in na njihovo heroj- stvo ponosni. Vladimir Bračič Kai vse lidie viln spranijo.. Težka odločitev Ivana so vprašali, če bo šel na zbor štajerskih brigad na Ostrožno. Malo je razmišljal in nato odgovoril: »Veste, eno je, da nimam de- narja za vlak. drugo, da ne vem, če bo šla žena. tretje, ne vem. če ne bom imel takrat službe, in navsezadnje ne vem, če bo takrat lepo vreme!« Nezvesti možje »Cuj. Marija, kaj to pomeni, da je vedno več nezvestih mož?« »Ni čudno, saj so že ob ljud- skem štetju rekli, da prideta dve ženski na enega moškega!« Vabilo na razstavo »Franček. boš prišel na ptuj- sko razstavo?« »Ali bo tudi tokrat vinotoč ali bo samo vinska razstava?« »Lahko se ga boš nasrkal kot ob drugi razstavi!« »A, potem pa raje prideva z žei)o oba!« Ponoč"^i nemir »Hej, vi krokarji, kaj krulite po ulicah in nas ne pustite spati!« »Gospa, kako le morete spati? Ali ne čutite, kako se vaša hiša maje?« V kopališču »Ti, smrkolin. zakaj hodiš po travi? Ali nimaš v bazenu do- volj prostora?« »Oprostite, še ne znam pla- vati!« Pri Veliki Nedelji »Zakaj se toliko pačite pred tem človekom, ko p>a ne znate nemšlci?« »Saj znam, samo tako ne, da bi me on razumel!« ROKOMET TEKSTILAC : DRAVA 6:4 (3:2) V prijateljski rokometni tek- mi so danes Dravašice podleg- le v enakovredni ign igralkam Tekstilca iz Varaždina s 6:4. Tekma je bila lepa in je tudi pokazala, da so Ptujčanke pre- cej napredovale, saj bi lahko z malo več sreče tudi zmagale. Upamo, da nas v nadaljnjem tekmovanju ne bodo razoča- rale. S A H Brzotumir SD Ptuj se vrši zaradi odsotnosti večine čla. nov 24. avgusta ob 19. uri v Sindikalnem domu železničar- jev. Dvosobno stanovanje v Lacko- vi ulici zamenjam za enako v centru ali na periferiji. Na- slov v upravi lista. VRTNARJA t daljšo prakso na večjem vrtnarskem obratu išče Kmetijsko in vrtnarsko go- spodarstvo Ptuj. — Nastop službe s 1. septembrom. — Plača po dogovoru. Pi-mene ponudbe pošljite do 20. avg. 1954 na naslov: Kmetijsko go- spodarstvo in vrtnars+vo P1uj. MESTNI KINO PTUJ Program filmov za mesec avgust 1954 Od 3. do 5. avgusta 1954 angl. film »KAPETANOV RAJ« s tednikom »Reševalci«; od 6. do 9. avgusta 1954 amer. barvni film »VIHARNI ZA- LIV« s tednikom Filmske no- vosti 26; od 10. do 12. avgusta 1954 indij, film »ANDUVAN« s tednikom Filmske nov. 27; od 13. do 16. avgusta 1954 an- gleška barvmi film »HENRIK V.«, brez tednika; od 17. do 19. av.gtista 1954 me- hiški fi^m »VT:DN0 TVOJA« s tedn-ikom Ženski šport; od 20. do 23. avgusta 1954 šved- ski film »ZARADI MOTE L.TTTBEZNT« s tednikom Voj. pordrav vrhov, komand.; od 24. do 26- av£nist,=i 1954 ital. film »VR.-AG TT^f.Ml STAVO« s tednikom V doliT^I Tabra; od 27. do 30. avpii-^ts 10^4 ^mor. b^r^m; film »Cttat?t.,p;yteVA TETTC.^« C tednikom Boj pro- ti morilcem; od 31. av.gusta do 2. septembra 1954 mehiški film »LA RED« (Mreža) s tednikom Ksm? Vsem odbornikom Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Ptuj! Po 83. členu Zakona o okraj- nih ljudskih odborih SKLICUJEM XI. skupno sejo odbornikov obeh zborov OLO Ptuj, ter XIII. sejo Okrajnega zbora m XI. sejo Zbora proizvajalcev, ki bodo v ponedeljek, 9. avgu- sta 1954. v sejni dvorani OLO Ptuj Pričetek skupne seje odbor- nikov obeh zborov bo točno ob 8,30. Predlog dnevnega reda za skupno sejo odbornikov obeh zborov: 1. Predlog sklepa o imeno- vanju gozdarske komisije. 2. Predlog sklepa o imenova- nju komisije za ocenitev osnov- nih sredstev na novo ustanov- ljenih gospodarskih organiza- cij. 3. Predlog sklepa o imenova- nju komisije za pregled pravil podjetij. 4. Predlog sklepa o imenova- nju upravnega odbora podruž- nice Narodne banke FLRJ — Ptuj. 5. Predlog sklepa o imenova- nju upravnika Dcčjih jasli Ki- dričevo. 6. Poročilo o pregledu in po- trditvi zaključnih računov pod- jetij za leto 1953. 7. Razno. Predlog dnevnega reda za ločeni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev: 1. Predlog odloka o ureditvi ■gozdarske .službe v okraju Ptuj. 2 Predlog od'oka o opravlja- nju gostinskih storitev izven roslovnih prostorov. 3. Predlog odloka o stano- vanjski tar'fi in delitvi najem- nine na sklade. 4. Predlog spremembe davčne lestvice za doTv>''nilno dohod- nino Za leto 1954. 5. Predrog sklepov o potrdi- tvi zaključnih računov finanč- no samostojnih zavodov 6. Predloga sklepov o dovo- litvi konstituiranja trgovine z mešanim blagom »Zarja« v Lešju in trgovine z mešanim blagom »Zvezda« v Kidriče- vens. 7. Predlogi sklepov o potr- ditvi pravil podjetij 8. Predlog sklepa o oprostitvi nekaterih zavezancev plačeva- nja zemljarine. 9. Predlogi sklepov o prevze- mu poroštva nekaterim podjet- jem za najete kredite pri NB. 11. Predlog sklepa o odobritvi izplačila 500.000 din iz proračun- ske rezerve kot pomoč celjskim poplavljencem. 11. P.'-edlog sklepa o odobritvi izplačila 200.000 din iz prora- čunske rezerve kot dotacije za Dečje jasli Kidričevo 12. Sklenitev kupne joogodbe o nakupu dvostan^ovanjske hiše v izgradnji med Tovarno volne- nih izdelkov Majšperk in OLO Ptuj. 13. Sklenitev pogodbe o nači- nu zatirania spolndh okužb pri goveii živini v o^rain Ptuj med OLO Ptuj in Veterinarsko bol- nico Ptuj. 14. Razno. Bodite točni! Smrt fašizmu — svobodo nar^iu! Predsednik: FRANGE2 LOJZE, 1. r. , n 4?lu vas tov ar :i itd . iUt \Mk.m '"^iii* 1^«^ ^ '^jt, -st^,^ "Stani '^imf' kM» '^.i' -i- tab«' -i 1^ ^^i-^u^ ««* ••4,*« te. tmŠH^ ^ VSI k« ^w w^ do 18. septembra