Nacionalni kompetenčni model za delavce Pregled in analiza kompetenčnih modelov mladinske za mladinske delavce ter predstavitev nacionalnega modela Duševno zdravje in dobro počutje mladih. Potre- be in podporni mehanizmi v mladinskem delu URL: blikacije/brosura_Dusevno_zdravje_SPLET.pdf Naslov: Nacionalni kompetenčni model za http://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Pu-mladinske delavce Avtorici analize: Pregled in analiza kompetenčnih modelov za Lucija Dežan in Nina Arnuš Urednica: mladinske delavce ter predstavitev nacionalnega Mojca Mayr Izdajatelj: modelaMovit, Ljubljana, november 2022 Za izdajatelja: Janez Škulj Avtorica analize: Mojca Mayr Lektura: Barbara Slivnik s.p. Urednica: Mateja Jecl Ilustracije in fotografije: Adobe Stock Oblikovanje: AIKO, Maja Cerjak s.p. Pri pripravi in oblikovanju modela so sodelovali Cena: člani in članice delovne skupine za pripravo brezplačna publikacija kompetenčnega modela: Simona Muršec, Anita Hrast, Igor Jurišič, Tadej Kobal, Mia Zupančič, Martina Mrakovčić, Ana Bogdan Zupančič, Sonja Čandek, Domen Perovšek, Sabina Leben, Andreja Perc, Katja Rakovec, Maja Hostnik, Matej Cepin, Tomaž Skok, Tinkara Bizjak, Uroš Skrinar Izdajatelj: Movit, Ljubljana, maj 2025 Za izdajatelja: Janez Škulj Lektura: Alama Adria d. o. o. Oblikovanje: Darjan Bunta, Nooshu d. o. o. Ilustracije in fotografije: freepik.com Cena: brezplačna publikacija Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 132413699 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Naro-ISBN 978-961-92614-4-6 (PDF) dni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 238110211 ISBN 978-961-92614-8-4 (PDF) To delo je objavljeno pod licenco: To delo je objavljeno pod licenco: Creative Commons »Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez Creative Commons »Priznanje avtorstva-predelav 4.0 Mednarodna« (CC BY-NC-ND 4.0). Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna« (CC BY-NC-ND 4.0). Nacionalni kompetenčni model za delavce Pregled in analiza kompetenčnih modelov mladinske za mladinske delavce ter predstavitev nacionalnega modela KAZALO 1 UVOD 6 2 PREGLED LITERATURE 8 2.1 Pojmovanje kompetence 8 2.2 Značilnosti kompetenčnih modelov 11 2.3 Razširjenost in raznolikost kompetenčnih modelov za mladinske delavce 12 3 OPISI RELEVANTNIH KOMPETENČNIH MODELOV ZA MLADINSKE DELAVCE 16 3.1 Kompetenčni modeli na evropski ravni 16 3.1.1 Kompetenčni model za mednarodno dejavnost mladinskih delavcev (ETS) 16 3.1.2 Portfelj mladinskega dela Sveta Evrope 18 3.1.3 Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje 20 3.1.4 Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter kompetenco učenje učenja (LifeComp) 22 3.1.5 Evropski okviri za razvoj digitalne ključne kompetence posameznikov in izobraževalcev 23 3.1.6 Evropski okvir kompetenc za trajnostnost (GreenComp) 25 3.2 Kompetenčni modeli na nižjih ravneh 26 3.2.1 Mladinsko delo 26 3.2.2 Poklicni standardi 27 3.2.3 Formalno izobraževanje 28 3.2.4 Kompetenčni modeli, ki povezujejo različna področja 29 4 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce 4 VSEBINSKA ANALIZA IZBRANIH KOMPETENČNIH MODELOV 32 5 NACIONALNI KOMPETENČNI MODEL 34 5.1 Opredelitev kompetence 34 5.2 Struktura modela 34 5.3 Opredelitev kompetence 35 6 SKLEP 36 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 36 PRILOGA 1: Seznam kompetenčnih modelov in njihovih zametkov (pregled literature) 40 PRILOGA 2: Nacionalni kompetenčni model 44 5 1 UVOD Kakovost in prepoznavanje mladinskega dela sta povezana s sistemi za opredeljevanje, pridobivanje in priznavanje kompetenc mladinskih delavcev ter opredeljena v prednostnih področjih Evropske agende za mladinsko delo (Svet Evropske unije, 2020). Ta se na nacionalni ravni uresničuje pod okriljem Stra-teškega načrta EAMD v Sloveniji, ki je del Resolucije o nacionalnem programu za mladino za obdobje 2024–2032. Strateški načrt v okviru krovnega cilja 1 Spodbujanje in razvoj kakovosti v mladinskem delu predvideva razvoj nacionalnih usposabljanj in izobraževanj za mladinske delavce (strateški cilj 1.5), ki bodo temeljila na posodobljenem nacionalnem kompetenčnem modelu za mladinske delavce, ki bo prilagojen družbeni realnosti in trendom v mladinskem delu. V Sloveniji trenutno ni kompetenčnega modela za mladinske delavce na nacionalni ravni, ki bi bil lahko podlaga za razvoj usposabljanj in izobraževanj. Kompetence mladinskih delavcev so na nacionalni ravni opredeljene v okviru poklicnega standarda in kvalifikacije Mladinski delavec/delavka (Ministrstvo za delo & Center RS za poklicno izobraževanje, 2017; NRP Nacionalno Informacijsko središče, 2017), različne opredelitve pa so v preteklih letih nastajale tudi v praksah organizacij na področju mladinskega dela in pri razvoju usposabljanj za mladinske delavce. Namen te študije je bil pregledati obstoječe kompetenčne modele na nacionalni in evropski ravni ter na podlagi njihove analize delovni skupini predlagati kompetenčni model. Študija je sestavljena iz štirih vsebinskih poglavij. Prvo poglavje opredeljuje pojem kompetence, značilnosti kompetenčnih modelov za mladinske delavce in njihovo raznolikost v državah evropskega prostora. Drugo poglavje na podlagi pregleda obstoječih kompetenčnih modelov na evropski ravni ter dostopnih kompetenčnih modelov na nacionalnih, čezmejnih in projektnih ravneh razvršča in opisuje za mladinskega delavca najbolj relevan-tne kompetenčne modele. V tretjem poglavju je opisana vsebinska analiza, ki je bila izvedena na izbranih kompetenčnih modelih z namenom opredelitve kompetenčnih področij, kompetenc in njihovih opisov za nacionalni kompetenčni model, ki je opisan v četrtem vsebinskem poglavju. Študija temelji na naslednjih metodoloških pristopih: • pregled literature za definiranje glavnih konceptov in nabora kompetenčnih modelov, • pregled kompetenčnih modelov (deskriptivni pregled), • kvalitativna vsebinska analiza izbranih kompetenčnih modelov (opisana v poglavju) in • dopolnitev prve predlagane različice modela s komentarji strokovne skupine. 6 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce 7 2 PREGLED LITERATURE Pregled literature v prvem delu vsebuje oprede- da različnih kompetenčnih okvirov in povezanih litev kompetence glede na teoretične pristope in študij. Tretji del povzema obstoječe raziskave o uporabo v evropskih kompetenčnih okvirih. V dru- raznovrstnosti in razširjenosti nacionalnih kompe- gem delu so povzete značilnosti kompetenčnih tenčnih okvirov za mladinske delavce v evropskem modelov, ki so bile ugotovljene na podlagi pregle- prostoru. 2.1 Pojmovanje kompetence dela najpogosteje opredeljujemo v okvi- Deis & Winterton, 2005; Schneider, 2019; Telling & Serapioni, 2019; Weinert, 2001). Telling in Se- rih razsežnosti znanja, spretnosti in od- Kompetenco v kontekstu mladinskega vanju kompetenc (Kiilakoski & Basarab, 2022; Le raponi (2019) izpostavita kognitivno, generično, nosov, ki jih definirajo vrednote in se iz- vedênjsko in družbeno-konstruktivno tradicijo ražajo v želenem vedênju. pri opredeljevanju kompetence1. Weinert (2001) navaja devet različnih načinov konceptualnega Pojem kompetence se v tehničnem smislu pojavi opredeljevanja, vezanih na splošno kognitivno že v rimskem pravu (Schneider, 2019), v sodobnej- sposobnost, specializirane kognitivne spretnos- šem pomenu pa se je v izobraževanje in poklic- ti, model kompetence in uspešnosti, modificirani no usposabljanje s področja upravljanja človeških model kompetence in uspešnosti, objektivno in virov razširil v drugi polovici 20. stoletja (Salling subjektivno samopodobo, težnjo po motiviranem Olesen, 2013). Že hiter pregled literature pokaže delovanju, akcijsko kompetenco, ključno kompe- raznolikost pristopov k razumevanju in opredelje- tenco in metakompetenco. 1 Kognitivna tradicija ločuje med kompetenco kot uspešnostjo v idealnih pogojih in usposobljenostjo, ki se nanaša na realne po- goje. Ob tem posameznikova uspešnost zadeva področje dejanskega vedênja in se nanaša na logiko odgovornosti, medtem ko posameznikova usposobljenost zadeva področje potenciala in se nanaša na logiko možnosti. Generični pristop se osredotoča na skupek potrebnih splošnih lastnosti v danem poklicnem kontekstu in logiko univerzalnosti ter zavrača idejo, da je status kom-petence mogoče omejiti na uspešno izvajanje posebnih nalog. Vedenjska (behavioristična) tradicija je v nasprotju z generičnim pristopom, saj ustvarja razmerje med pojmom kompetence in pojmom opazljivega delovanja. Na podlagi tega je kompetenca opredeljena v smislu vnaprej opredeljenih vedenjskih ciljev, pri tem pa je poudarek na opaznih rezultatih in ne na potencialu. Družbenokonstruktivna tradicija poziva k celostnemu pristopu k ocenjevanju usposobljenosti ob upoštevanju vrednot, spret-nosti in ravni kompleksnosti, značilnih za različne kontekste odločanja (prav tam). 8 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce Le Deis in Winterton (2005) v navezavi na pojmo- dejstev in podatkov, konceptov, zamisli in teorij, ki vanje kompetence opisujeta, kako se je v ZDA v podpirajo razumevanje določenega področja ali okvirih strateškega managementa razvijala vedênj- teme. Spretnosti so opredeljene kot sposobnost ska tradicija, v Združenem kraljestvu na poklicne in zmožnost izvajanja postopkov ter uporabe ob- standarde vezani funkcionalni pristop, v Franciji, stoječega znanja za doseganje rezultatov. Odnosi Nemčiji, Avstriji in drugih državah pa večdimenzi- opisujejo pripravljenost in miselnost posamezni- onalni in celostni pristopi, ki danes prevladujejo. V ka za delovanje ali odzivanje na zamisli, osebe ali strateškem managementu so bile kompetence ra- okoliščine. upravljanja človeških virov, poklicnega izobraže- učenje opredeljene kot tiste, ki jih »vsi posamezni- ki potrebujejo za osebnostno izpolnitev in razvoj, vanja in usposabljanja pa so lahko prenosljive ali zaposljivost, socialno vključenost, uspešno življe- splošne in tako ključne za opredeljevanje delovne- vir za konkurenčno prednost podjetij. Na področju Ključne kompetence so v naboru za vseživljenjsko zumljene kot edinstven in specifičen organizacijski ga mesta oziroma delovne naloge. nje v mirnih družbah, trajnosten in zdrav način živ- ljenja ter aktivno državljanstvo. Razvijajo se v okvi- Vzgibi za splošnost in prenosljivost kompetenc so ru vseživljenjskega učenja, od zgodnjega otroštva vezani na težnje po nadomeščanju tradicionalnih skozi celotno odraslo dobo, in sicer s formalnim, izobraževalnih modelov s prilagodljivimi usposa- neformalnim in priložnostnim učenjem v vseh oko- bljanji, učenjem na delovnem mestu ter pristopi, ljih, med drugim v družini, šoli, na delovnem mes- ki spodbujajo vseživljenjsko učenje in omogočajo tu, v soseski in drugih skupnostih« (Evropski svet, večjo socialno vključenost. Ključno v teh okvirih je 2018). dostopu do priložnosti in omogoča lažje povezova- kompetence so vrednote. Tako na primer model kompetenc za demokratično kulturo vsebuje štiri nje formalnega izobraževanja, poklicnega usposa- razsežnosti: (1) vrednote, (2) spretnosti, (3) odno- bljanja in izkustvenega razvoja (prav tam). hovega pridobivanja, kar krepi enakopravnost pri Pomembna dodatna razsežnost pri opredeljevanju priznavanje učnih rezultatov ne glede na način nji- se ter (4) poznavanje in kritično razumevanje. Na Najsplošnejša in najbolj razširjena opredelitev podlagi teh razsežnosti kompetence omogočajo kompetence na področju upravljanja človeških vi- primeren in učinkovit odziv na zahteve, izzive in rov je t.i. model KSA in temelji na treh razsežnostih: priložnosti v nekem kontekstu (Svet Evrope, 2016). znanju (ang. knowledge), spretnostih (ang. skil- Tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in ls) in odnosih (ang. attitudes) (Hsieh idr., 2012, v razvoj (OECD) kompetenco opredeljuje kot mobi- Kiilakoski & Basarab, 2022). Ta opredelitev in nje- lizacijo znanja, spretnosti, odnosov in vrednot za ne različice prevladujejo v evropskih kompetenč- odzivanje na kompleksne potrebe (OECD, 2018). nih modelih. Uporabljena je tudi v naboru ključnih Vrednote pri opredeljevanju kompetenc igrajo po- kompetenc za vseživljenjsko učenje (Evropski par- membno vlogo v številnih modelih, a so večinoma lament in Evropski svet, 2006; Svet EU, 2018), kjer implicitno vključene v področje odnosov (Kiilakoski je znanje opredeljeno kot skupek že uveljavljenih & Basarab, 2022). 9 Evropski kompetenčni modeli se na področju mla- V kompetenčnem modelu za trenerje v mladin- dine zanašajo na primerljive opredelitve, ob čemer skem delu, ki delujejo na mednarodni ravni, se se tudi tukaj pojavljajo različice (Kiilakoski & Basa- kompetence nanašajo na sistem vrednot, stališč rab, 2022). Portfelj mladinskega dela Sveta Evrope oziroma odnosov in prepričanj ter spretnosti in (ang. Youth Work Portfolio) kompetenco opredelju- znanj, ki jih je mogoče uporabiti v praksi za us- je kot medsebojno povezane razsežnosti znanja, pešno soočanje z različnimi kompleksnimi situa- spretnosti, odnosov in vrednot. Pri tem se znanje cijami in nalogami, ob čemer samoocenjevanje nanaša na vse teme in vprašanja za opravljanje kompetenc temelji na vedênjskih kazalnikih. Po- mladinskega dela; gre za kognitivno razsežnost, ki membni predpogoji za razvoj kompetenc so sa- jo portfelj simbolno poveže z glavo. Spretnosti se mozavest, motiviranost in dobro počutje posame- nanašajo na sposobnost nekaj narediti pri opravlja- znika (Evrard Markovic & Deltuvi, 2014). Podobno nju mladinskega dela; gre za praktično razsežnost, opredelitev in vedênjske kazalnike uporablja ki jo portfelj poveže z rokami. Odnos in vrednote kompetenčni model za svetovalce servisa Euro- pa so razsežnost, ki mora biti za učinkovito opra- desk (Marković & Frith, 2018). Prisotnost oprede- vljanje mladinskega dela izražana, zato se povezu- ljenih vrednot in na vedênje vezani kazalniki ali je s srcem (Council of Europe, 2015). opisniki so značilni tudi za kompetenčni model za Slika 1: Kompetenčni elementi v modelu za mednarodno dejavnost mladinskih delavcev Vir: Evrard, G., Bergstein, R., Bačlija Knoch, S., Nicodem, S., di Paola, M., & Hadzibegovic, A. (2023). A Competence Model for Youth Workers to Work Internationally. Stran 11. 10 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce delavce nacionalnih agencij evropskih programov ljata tudi zaznavne navade (ang. perceptual ha-na področju mladine (Marković & Baclija Knoch, bits) in odnose; ne v smislu globinskih psiholoških 2022). Kompetence se v tem modelu osredotoča- osebnostnih lastnosti, temveč kot posameznikove jo na osebo v delovnem kontekstu in povzemajo značilnosti poklicnega delovanja. nostih in sposobnostih. V kompetenčnem modelu za mednarodno dejav- vedênja, ki temeljijo na ustreznem znanju, spret- nost mladinskih delavcev (Evrard idr., 2023) je kom- Nekaj let pred tem se v opredelitvi kompetence petenca opredeljena štiridimenzionalno, in sicer z za trenerje na področju mladinskega dela ob zna- odnosi, znanji, spretnostmi (ang. skills) in vedênji njih, zmožnostih in spretnostih namesto vrednot (ang. behaviours). Pri tem se odnos (pripravljenost pojavijo dispozicije. Avtorja Fennes in Hendrik mladinskega delavca) razume kot predpogoj za (2008) pri opredelitvi izhajata iz opažanja, da so v razvoj kompetence, ki vodi do znanja, spretnosti splošnem diskurzu o kompetencah v mladinskem in vedênja. Znanje je pridobljeno izkustveno ali z delu osebni vidiki bodisi v veliki meri izpuščeni, viri, spretnosti pa pomenijo sposobnost opravljanja saj se izpostavljajo samo strokovne sposobnosti, nalog, uporabe znanja in spreminjanja stališč v de- bodisi prekomerno poudarjeni (ob čemer prihaja janja. To nato vodi do primernega in s kontekstom do strokovnih primanjkljajev). Kompetenco zato opredeljenega vedênja. Ob tem je kompetenca di-opredelita kot delovanje in ravnanje, ob tem pa se namična, njeni elementi pa medsebojno povezani osredotočata na vprašanje ''kaj počnem'' in hkrati in soodvisni, kot je razvidno iz spodnjega slikovne- vključujeta vprašanje ''kako to počnem''. Izpostav- ga prikaza. 2.2 Značilnosti kompetenčnih modelov Kompetenčni modeli za mladinske delav- Poudarjanje kompetenc v evropskih izobraževal- ce so večinoma razdeljeni na področja, nih strategijah je postalo ključno za razvoj in izva-v katerih so kompetence razčlenjene in janje kompetenčnih modelov (Telling & Serapioni, podrobneje opredeljene po razsežnostih, 2019). Po eni izmed široko sprejetih definicij so ki so včasih združene v skupne opise ali mi identificiramo različne razsežnosti kompetenc, kompetenčni modeli deskriptivna orodja, s kateri-vedênjske kazalnike. Vključujejo orodja potrebnih za učinkovito opravljanje neke vloge ali procese za ocenjevanje in so pogosto (Spencer & Spencer, 2008). povezana z usposabljanji ali izobraževa- Značilnosti kompetenčnih modelov na področju nji. Nekateri kompetence opredeljujejo mladine s poudarkom na modelih za mladinske de-glede na hierarhične ravni. lavce so povzete po pregledu modelov, ki so opi- 11 sani v naslednjem poglavju. Kompetenčni modeli in motiviranje, finančno in administrativno upravlja- na področju mladine so večinoma razdeljeni na nje, upravljanje tveganja, timsko delo, poznavanje različna področja, v katerih so opredeljene kompe- zakonodaje, medkulturne veščine, računalniško tence. Kompetence so opredeljene glede na raz- pismenost, socialne veščine, znanje, vodenje refle- sežnosti (npr. odnosi, spretnosti, znanja), ob čemer ksije in etične principe (O'Donovan idr., 2018). kazalnike. Nekateri kompetenčni modeli vključuje- V mladinskem sektorju so kompetenčni modeli so te lahko združene v skupne opise ali vedênjske večinoma pozitivno sprejeti. Rezultati raziskave v jo hierarhične ravni in s tem omogočajo večjo dife- letu 2020 so pokazali, da po mnenju trenerjev in renciacijo ter postopno usvajanje in potrjevanje za koordinatorjev v mladinskem delu prispevajo k dvi- opredeljeno vlogo mladinskega delavca. gu kakovosti in profesionalizaciji mladinskega dela Skoraj vsi kompetenčni modeli vključujejo orodja ter podpirajo vrednotenje in (samo)ocenjevanje. ali procese ocenjevanja, ki je glede na namen mo- Obenem pomagajo pri opredeljevanju splošnih dela prostovoljno ali obvezno. Prostovoljna oce- in etičnih standardov na področju mladinskega njevanja temeljijo na spletnih ali didaktičnih orod- dela ter pri vzpostavitvi smernic za izobraževanje jih in pripomočkih za samooceno in načrtovanje in usposabljanje s povezanih področij (Potočnik & učnega procesa. Večina kompetenčnih modelov je Taru, 2020). podprta z usposabljanji in izobraževanji. Konkretne značilnosti pa so v veliki meri odvisne od namena in nastanka kompetenčnega modela. Pregled kompetenčnih modelov na nacionalni rav- 2.3 Razširjenost ni v evropskem prostoru je pokazal, da ti nastaja- in raznolikost jo v okviru praks in politik mladinskega dela, da bi kompetenčnih modelov lažje opredelili poklicne standarde ali učinkoviteje za mladinske delavce podprli kurikulume predmetov in programov for- malnega izobraževanja. Takšna raznolikost vpliva na heterogenost pri vsebinskih in oblikovnih zna- Predhodne raziskave kažejo na veliko čilnostih modelov na nacionalni ravni. heterogenost pri razumevanju in imple- Kompetenčni modeli v mladinskem delu na nacio- mentaciji kompetenčnih modelov za mla- nalni ravni različnih držav, povezanih z evropskim prostorom, po ugotovitvah predhodnih raziskav dinske delavce na nacionalni ravni v šir-vključujejo raznolike vsebine: komunikacijo, promo- šem evropskem prostoru. cijo, organizacijske veščine in projektno vodenje, učenje, analiziranje mladine in njihovih potreb, re- Veliko raznolikost kompetenčnih modelov na na- ševanje problemov in konfliktov, podpiranje oseb- cionalni ravni so potrdile tudi predhodne raziska- nega razvoja mladih, podpiranje participacije, soci- ve. Leta 2017 je Partnerstvo med Svetom Evrope alizacije in aktivnega državljanstva mladih, vodenje in Evropske komisije na področju mladine izvedlo 12 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce empirično analizo (O´Donovan idr., 2017) na vzor- di (npr. Estonija, Irska, Litva, Romunija, Združeno cu 412 držav. Namen študije je bil ugotoviti stanje kraljestvo (Anglija in Wales), katalogom poklicev mladinskih politik in zakonodaj, izobraževanj in (npr. Portugalska) ali z izobraževalnimi standar-usposabljanj ter okvirov in sistemov za zagotavlja- di (npr. Ruska federacija in Belorusija). V Italiji so nje kakovosti in kompetenc mladinskih delavcev; bile kompetence opredeljene na regionalni ravni, obstoj združenj, zaposlitvenih in kariernih možnos- v Lihtenštajnu pa s sporazumi med Združenjem za ti; ter raven profesionalizacije mladinskega dela na mladinsko delo in občinami (O´Donovan idr., 2017). nacionalnih ravneh (O´Donovan idr., 2017). V novejši deskriptivni študiji kompetenčnih mode- Študija, ki je preverjala tudi prisotnost opredeljeva- lov za mladinske delavce na vzorcu petih držav sta nja kompetenc in kompetenčnih modelov, je teme- Kiilakoski in Basarab (2022) ugotovila, da v teh ni ljila na anketnih vprašalnikih. Ti so bili razposlani vedno dovolj informacij za razumevanje usmerja- nacionalnim dopisnikom Evropskega centra zna- joče opredelitve kompetence ali celostne vloge nja za mladinsko politiko (ECZMP) ter ustreznim modela v mladinski politiki, izobraževanju ali uspo-ministrstvom, institucijam in organom v vključenih sabljanju mladinskih delavcev. Obenem so tudi v državah. Ob upoštevanju raznolikosti pri interpre- državah, ki obstoja kompetenčnih modelov v zgo- taciji kompetenc in kompetenčnih modelov je štu- raj omenjeni študiji niso poročale (O´Donovan idr., dija pokazala, da je imelo leta 2017 20 držav razvi- 2017), pogosto prisotni procesi ali dokumenti, ki te neke vrste kompetenčnih okvirov za mladinske opisujejo kompetence mladinskih delavcev (npr. delavce ali so jih razvijale (Avstrija, Belorusija, fran- Finska, kjer modeli nastajajo v okviru formalnega coska skupnost Belgije, Češka republika, Estonija, izobraževanja). ska, Romunija, Ruska federacija, Srbija, Slovaška, onalnih okvirov in deležnikov, vsebino in struktu- ro kompetenčnih modelov, politične procese pri Slovenija in Združeno kraljestvo (Anglija in Wales)). vrednotenju kompetenc ter odnos med formalnim V Azerbajdžanu, Gruziji, Bolgariji in nemški skup- Malta, Nizozemska, Republika Poljska, Portugal- Študija, ki je proučevala vlogo različnih instituci- Francija, Irska, Italija, Kneževina Lihtenštajn, Litva, nosti Belgije so bili kompetenčni modeli v postop- izobraževanjem in neformalnimi usposabljanji za mladinske delavce z vidika opredeljevanja kompe- ku priprave (O´Donovan idr., 2017). tenc, je pokazala, da je kompleksnost modelov in V večini vključenih držav so bili kompetenčni mo- nanje vezanih opisov kompetenc pogosto poveza- deli vzpostavljeni na nacionalni ravni. Pogosto so na z razvojno stopnjo mladinskega dela v nekem bile kompetence opredeljene s poklicnimi standar- nacionalnem okolju (Kiilakoski & Basarab, 2022). 2 44 vrnjenih vprašalnikov z ozirom na dva vrnjena vprašalnika za Združeno kraljestvo Velike Britanije (Anglija, Wales) in tri za jezikovna področja Belgije (flamsko, francosko in nemško). V vzorec so bile vključene naslednje države: Albanija, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Belorusija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Ciper, Češka republika, Črna gora , Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Grčija, Hrvaška, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Nekdanja jugoslovanska repu-blika Makedonija (Severna Makedonija), Malta, Moldavija, Nizozemska, Norveška, Republika Poljska, Portugalska, Romunija, Ruska federacija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Švedska, Turčija, Ukrajina, Združeno kraljestvo Velike Britanije. 13 Slika 2: Razširjenost orodij za zagotavljanje kakovosti ali opredeljevanje kompetenc Vir: O’Donovan idr. v M. Taru, E. Krzaklewska, & T. Basarab (ur.) (2018). Stran 33. Avtorja ugotavljata, da vsebinsko primerjalno ana- Večina kompetenčnih modelov, preučevanih v za- lizo kompetenčnih modelov poleg različne ravni devni študiji, je strukturnih modelov, ki so razdelje-specifičnosti otežujejo različna ubeseditev vsebi- ni na področja. Avtorja ob tem ugotavljata, da na ne, osnovanost na raznolikih nacionalnih stvarno- področju mladinskega dela ni veliko modelov, ki bi stih in institucionalnih ozadjih ter različni politični vključevali hierarhične ravni. Glede na to polemi- konteksti in teoretične usmeritve. Kompetenčni zirata, ali je pomanjkanje povezano z enotnostjo modeli se razlikujejo glede na namen, ob čemer mladinskega polja ter izogibanjem preveliki for- avtorja na opazovanem vzorcu ugotavljata, da malizaciji in hierarhičnosti. A se ob tem postavlja evropski opisi kompetenc na področju mladinske- vprašanje, ali je dejansko mogoče združiti kompe- ga dela doslej niso vplivali na oblikovanje učnih tence prostovoljcev in profesionalnih mladinskih načrtov formalnega izobraževanja (Kiilakoski & Ba- delavcev v enoten okvir kompetenčne strukture sarab, 2022). (Kiilakoski & Basarab, 2022). 14 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce 15 3 OPISI RELEVANTNIH KOMPETENČNIH MODELOV ZA MLADINSKE DELAVCE V tem poglavju so pregledani kompetenčni modeli razvrščeni glede na okvir nastanka: mladinsko delo, opisani in razvrščeni glede na raven in okvir nastan- poklicni standardi in formalno izobraževanje. Opisi so ka. V prvem delu so opisani modeli, ki so nastali na poenoteni in vključujejo namen, strukturo ter priso- evropski ravni, v drugem delu pa modeli, ki so nastali tnost ocenjevanja in usposabljanja. Seznam kompe- na nacionalni, lokalni ali projektni ravni. Ti so nadalje tenčnih modelov, vključenih v pregled, je v Prilogi 1. 3.1 Kompetenčni modeli na evropski ravni V tem delu so opisani kompetenčni modeli, ki so ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje in ga nastali v okviru evropskih pobud ali institucij, a nato zamenjal s kompetenčnim okvirom za medna- niso nujno namenjeni za uporabo (mladinsko delo, rodno dejavnost mladinskih delavcev. učenje ipd.) na evropski ravni. Vključeni so samo tisti kompetenčni modeli ali povezani okviri, ki so 3.1.1 Kompetenčni model za relevantni za kompetenčno opredeljevanje mladin- mednarodno dejavnost mladinskih skega delavca in ki uporabljajo izvirno ali nadgra- delavcev (ETS) jeno vsebino. S tega vidika npr. ni vključeno orodje za spremljanje in beleženje dosežkov, veščin in Kompetenčni model za mladinske delavce, ki delu-kompetenc, pridobljenih z evropskimi projekti na jejo na mednarodni ravni (Evrard idr., 2023; Evrard področju mladine Youthpass (Salto Training&Co- Marković & Bergstein, 2016), je nastal v okviru operation, b. d.). Youthpass za mladinske delavce Evropske strategije usposabljanj na področju mla- je do leta 2020 temeljil na kompetenčnem okviru dine (ang. European Training Strategy – ETS) (SAL- 16 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce TO Resource Centres, b. d.) kot eden izmed treh • Usmerjanje učenja: vzpostavitev dialoga in kompetenčnih modelov, povezanih s strategijo: za zagotovitev mehanizmov sodelovanja s po- mladinske delavce, za trenerje (Evrard Markovic & samezniki, skupinami in skupnostmi; podporo Deltuvi, 2014) in za zaposlene v okviru nacionalnih mladim pri prepoznavanju in uresničevanju uč- agencij evropskih programov na področju mladine nih potreb ter izbor, prilagoditev in ustvarjanje (Marković & Baclija Knoch, 2022)3. metod, metodologij in digitalnih orodij v bivanj- skih in spletnih okoljih. Kompetenčni model za mladinske delavce, ki de- lujejo na mednarodni ravni, je nastal leta 2016 in • Oblikovanje programov: dobro razumevanje bil leta 2023 prenovljen. Namenjen je mladinskim različnih skupin in okolij kot predpogoj za ra- delavcem, izobraževalnemu osebju in trenerjem, zvoj in oblikovanje programov, ki imajo lahko ki so vključeni v mednarodne projekte učne mo- (ne pa nujno) izobraževalni namen; upošteva- bilnosti ali jih organizirajo, ter organizacijam in in- nje vrednot in načel neformalnega učenja; od- stitucijam, ki razvijajo strategije usposabljanja in zivanje na okoliščine in potrebe mladih v med- poklicne profile mladinskih delavcev. Mednarodno narodnem kontekstu; obravnavanje političnih, mladinsko delo je opredeljeno kot mladinsko delo, družbenih, tehnoloških in kulturnih izzivov v ki poteka v sodelovanju z mednarodnimi sodelavci mladinskem delu ter posledično odpiranje mla- in v skupnem (tujem) jeziku, v skladu z obstoječi- dinskega dela širši skupnosti. mi vrednotami (evropskih programov na področju • Organizacija in upravljanje virov in sredstev: ra- mladine ipd.), v večinoma bivalnem okolju (aktivno- zumevanje vrednot in kulture mladinskih projek- sti trajajo ves dan) in v navezavi na širši, evropski tov in mladinskih organizacij ter kompleksnosti ali svetovni politični okvir. dejavnikov, ki nanje vplivajo v mednarodnem in Struktura modela ima več razsežnosti, ni organi- digitalnem sodelovanju; prepoznavanje načinov vodenja in ocenjevanje njihovega vpliva na ciljne zirana hierarhično in temelji na področjih. Kompe- skupine; motiviranje mladih; upravljanje s tvega- tenčnih področij oziroma ključnih kompetenc je 9 nji; krepitev vpliva na širšo skupnost; poznavanje in so podrobno opredeljeni na podlagi štirih razse- nacionalne zakonodaje ter upravljanje s podatki žnosti: odnosi, znanje, veščine in vedênje. Takšnih in finančnimi sredstvi ob zavedanju , da je za di- opredelitev, ki se med seboj dopolnjujejo in delno gitalno mladinsko delo potrebnih več sredstev. prekrivajo, je skupaj 352. Ne da se jih uporabiti za definicijo minimalnega ali maksimalnega dosega • Skupinsko sodelovanje: skupinsko delo; dobri mladinskih delavcev, temveč gre za dodatna vodi- odnosi s sodelavci in motiviranje sodelavcev; la k že obstoječim virom na področju mladinskega sistemsko sodelovanje in odgovornost v med- dela. Kompetenčna področja so naslednja: narodnem kontekstu. 3 Med kompetenčnimi modeli, ki so nastali na evropski ravni in zadevajo mladinsko delo, je treba omeniti še model za svetovalce na področju mobilnosti mladih servisa Eurodesk (Marković & Frith, 2018). 17 • Smiselna komunikacija: gradnja pozitivnih od- vprašanjih, ki vplivajo na mlade, in o problema- nosov z mladimi in s skupinami; interakcija z tičnih razmerjih moči; podpiranje procesov, ki te- mladimi in mednarodnimi partnerji; komunika- meljijo na vrednotah ter sodelovanje in podpora cija o programih in projektih; komunikacija kot mladim pri kritičnem državljanskem udejstvova- eden ključnih vidikov mladinskega dela, kar je nju v njihovih družbah v Evropi in širše. in raznolikost komunikacijskih orodij ter kon- lavcev je podprl projekt YOCOMO (SALTO Tra- ining&Cooperation, b. d.), ki se je pilotno izvajal struktivno obvladovanje čustev, navdiha, intui- 2018–2020, v okviru projekta pa se je razvilo sple- cije, empatije in osebnosti. in orodij – upoštevanje asinhrone komunikacije Model za mednarodno dejavnost mladinskih de- širše od enostavnih komunikacijskih modelov tno orodje za samoocenjevanje z možnostmi indi- • Medkulturna občutljivost: podpora medkul- vidualne ocene, skupinske refleksije, vizualizacije turni komunikaciji in sodelovanju; odnos in rezultatov in izvoza potrdila. Nastale so tudi učne vedênje, ki temelji na medkulturnih kompe- vsebine za mladinske delavce: tri usposabljanja v tencah in izhaja iz temeljnih vrednot; identite- pilotni fazi, dva MOOC-a in videoposnetki. tni vidik obravnavanja kulture – razumevanje večplastnosti kulture in človekovih pravic, sa- 3.1.2 Portfelj mladinskega dela Sveta mozavest pri sprejemanju lastnih omejitev in Evrope omejitev zaradi geopolitičnih vplivov na posa- meznikovo zaznavo ter upoštevanje medkul- Portfelj mladinskega dela Sveta Evrope (Council turnih dimenzij v mladinskem delu in ustrezno of Europe, 2015) je nastal leta 2015 kot odgovor predstavljanje pri uporabi digitalnih medijev. na pobudo na evropski politični ravni za večjo pre- • Mreženje in zagovorništvo: glednost, priznavanje in kakovost mladinskega razvijanje in dela. Njegova osnovna oblika je spletno orodje, ki upravljanje partnerstev; mreženje in zagovorni- posameznikom, skupinam in organizacijam, ki se štvo v okviru mladinskega dela; zavedanje po- ukvarjajo z mladinskim delom v Evropi na lokalni litičnih vrednot in prepričanj, ki usmerjajo mla- in drugih ravneh, pomaga razumeti njihove kom- dinsko delo ter podpiranje mladih pri razvijanju petence in jih učinkoviteje razvijati. Uporabljajo ga samostojnih političnih mnenj. lahko tudi trenerji, vodje mladinskega dela, obli- • Ocenjevanje in vrednotenje: opolnomočenje kovalci politik in vsi, ki jih zanima razvoj kakovosti mladih, okolja in družbe za spremembo na in priznavanja mladinskega dela. Obenem ga lah-bolje; razvoj skupnih in solidarnostnih akcij za ko uporabijo oblikovalci politik na vseh ravneh za spremembo in preobrazbo; podpiranje dejanj vzpostavitev standardov ali orodij za priznavanje za spreminjanje politike in prakse ter pozornost mladinskega dela. pri zbiranju spletnih in digitalnih podatkov. Ta kompetenčni model ima funkcijsko strukturo • Državljanska angažiranost: zavedanje in zavze- brez hierarhičnih ravni. Portfelj mladinskega dela manje načelnih stališč o političnih in družbenih Sveta Evrope opredeljuje 31 kompetenc za mladin- 18 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce ske delavce, razdeljenih v osem funkcijskih podro- najo vlogo, ki jo želijo imeti v svoji skupnosti in čij (poimenovanih funkcije) glede na njihovo vsebi- družbi, in zanjo prevzamejo odgovornost; pod- no, ki je opredeljena kot tisto, kar mladinsko delo pirati mlade pri opredeljevanju ciljev, razvijanju najbolj običajno pokriva. Kompetence vključujejo strategij ter organiziranju individualnega in ko- posebne kompetence za mladinsko delo – edin- lektivnega delovanja za družbene spremembe; stvene kompetence s področja dejavnosti dela in podpirati mlade pri razvijanju kritičnega razmi- splošne kompetence s področij, povezanih z mla- šljanja in razumevanju družbe in moči, delova- dinskim delom. Struktura je modularna, saj lahko nja družbenih in političnih sistemov ter možnosti mladinski delavec, ki ima kompetence za katero vplivanja nanje, pa tudi podpirati razvoj kompe- koli funkcijo, opravlja to posamezno funkcijo. Funk- tenc in samozavesti mladih. cij s kompetencami je naslednjih osem: • Podpiranje mladih pri aktivnem in konstruktiv- • Uresničevanje potreb in želja mladih pome- nem obravnavanju medkulturnih odnosov po- ni vzpostaviti pozitivne odnose z mladimi brez meni podpirati mlade pri pridobivanju medkul- obsojanja; razumeti družbeni kontekst življenja turnih kompetenc; spodbujati interakcijo med mladih; vključevati mlade v načrtovanje, izvaja- mladimi, ki prihajajo iz različnih okolij doma in nje in vrednotenje mladinskega dela z uporabo v tujini, da bi lahko spoznali druge države, kul- participativnih metod, če je to primerno; vzdrže- turne kontekste, politična prepričanja, vere itd.; vati odnos do mladih kot enakopravnih oseb ter ustvarjalno delati na konfliktih in z njimi, da bi jih pokazati odprtost pri razpravljanju o osebnih in konstruktivno preoblikovali ter aktivno vključiti čustvenih vprašanjih mladih, kadar se pojavijo v mlade iz različnih okolij in z različnostjo, s katero kontekstu mladinskega dela. se identificirajo, v dejavnosti mladinskega dela. • Zagotavljanje učnih priložnosti za mlade po- • Aktivno izvajanje vrednotenja za izboljšanje meni podpirati mlade pri prepoznavanju njiho- kakovosti izvajanega mladinskega dela pome-vih učnih potreb, želja in stilov ter pri tem upo- ni vključevati mlade v načrtovanje in organizaci- števati morebitne posebne potrebe; ustvarjati jo vrednotenja, načrtovati in uporabljati različne varno, spodbudno in vključujoče učno okolje participativne metode vrednotenja, uporabiti za posameznike in skupine, uporabljati različ- rezultate evalvacije za izboljšanje svoje prakse ne izobraževalne metode, vključno s tistimi, ki in biti na tekočem z najnovejšimi raziskavami o razvijajo ustvarjalnost in spodbujajo motivacijo položaju in potrebah mladih. in povratne informacije ter obveščati mlade o • Podpiranje kolektivnega učenja v skupinah za učenje; mladim zagotoviti ustrezne smernice priložnostih za učenje in jih podpirati pri njihovi pomeni s sodelavci aktivno vrednotiti timsko delo in rezultate uporabljati za izboljšanje učin- učinkoviti uporabi. kovitosti, iskanje in podajanje povratnih infor- • Podpiranje in opolnomočenje mladih pri os- macij o timskem delu ter deljenje pomembnih mišljanju družbe, v kateri živijo, in pri sodelova- informacij in praks na področju mladinskega nju z njo pomeni pomagati mladim, da prepoz- dela. 19 • Prispevanje k razvoju svoje organizacije in za Ključne kompetence so dinamična kombinacija boljše delovanje politik/programov za mlade znanj, spretnosti in odnosov, ki jih učeči se potre- pomeni aktivno vključevati mlade v oblikovanje buje za razvoj vse življenje od zgodnjega otroštva politik in programov svoje organizacije in sodelo- naprej. Glavni cilji Evropskega referenčnega okvi- vanje z drugimi pri oblikovanju mladinskih politik. ra ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje • Razvijanje, izvajanje in vrednotenje projektov osebnostno izpolnitev in zdravje, aktivno in od- so opredeliti ključne kompetence za zaposljivost, pomeni uporabljati pristope za vodenje projek- govorno državljanstvo ter socialno vključevanje; tov, iskanje in upravljanje virov, zagotavljanje zagotoviti evropsko referenčno orodje za obliko- prepoznavnosti projektov, pisanje poročil in pri- valce politik, ponudnike izobraževanja in usposa- pravo predstavitev za različno občinstvo in po bljanja, pedagoške delavce, svetovalce, delodajal- potrebi uporabo orodij IKT. ce, javne zavode za zaposlovanje in učence same Portfelj temelji na dinamičnem principu učenja, saj ter podpirati prizadevanja na evropski, nacionalni, orodje uporabnikom omogoča samooceno zače- regionalni in lokalni ravni za spodbujanje razvoja tnega stanja, opredelitev učnega in razvojnega kompetenc v okviru vseživljenjskega učenja. Pre-načrta in spremljanje napredka. Kot kompetenčni novljeni okvir (Svet EU, 2018) na naslednji način model je bil uporabljen na večini usposabljanj od- opredeljuje osem ključnih kompetenc: delka za mladino Sveta Evrope o temah mladinske- • Pismenost je sposobnost prepoznati, razumeti, ga dela. V teh okvirih je podlaga za certificiranje izraziti, ustvariti in razlagati koncepte, čustva, tečajev usposabljanj. dejstva in mnenja v ustni in pisni obliki z upora- 3.1.3 bo vizualnega, zvočnega in digitalnega gradiva Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje na vseh področjih in v vseh okoliščinah. Pomeni sposobnost uspešnega sporazumevanja in po- temelječega svetovnega gospodarstva (European učenje in nadaljnjo jezikovno interakcijo. Od- Parliament, 2000) je spodbudila nastanek evrop- visno od okoliščin se lahko pismenost razvije v skega okvira za ključne kompetence vseživljenj- maternem jeziku, jeziku šolanja in/ali uradnem Vizija konkurenčnega, dinamičnega in na znanju način. Razvoj pismenosti je temelj za nadaljnje vezovanja z drugimi na ustrezen in ustvarjalen skega učenja (Evropski parlament in Evropski svet, jeziku države ali regije. 2006), ki ga je sočasno potrdil tudi Evropski pakt za mlade (Komisija Evropskih skupnosti, 2005). • Večjezičnost določa sposobnost ustrezne upo-Vlaganje v znanja, spretnosti in kompetence ter rabe različnih jezikov za učinkovito sporazume- v skupno in sodobno razumevanje ključnih kom- vanje. Zanjo na splošno veljajo iste glavne raz- petenc je leta 2016 potrdil Novi program znanj in sežnosti spretnosti kot za pismenost: temelji na spretnosti za Evropo (Evropska komisija, 2016), kar sposobnosti razumevanja, izražanja in razlage je povzročilo pregled in posodobitev okvira ključ- konceptov, misli, čustev, dejstev in mnenj tako nih kompetenc leta 2018 (Svet EU, 2018). v ustni kot pisni obliki (poslušanje, govor, bra- 20 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce nje in pisanje) v različnih ustreznih družbenih in • Osebnostna, družbena in učna kompetenca kulturnih okoliščinah v skladu z željami ali po- je sposobnost razmisleka o sebi, učinkovite- trebami posameznika. Jezikovne kompetence ga upravljanja časa in informacij, konstruktiv- imajo zgodovinsko razsežnost, vključujejo pa nega sodelovanja z drugimi, odpornosti ter tudi medkulturne kompetence. upravljanja svojega učenja in kariere. Vključuje sposobnost soočati se z negotovostjo in kom- • Matematična, naravoslovna, tehniška in inže- pleksnostjo, učiti se učenja, vzdrževati lastno nirska kompetenca: Matematična kompetenca fizično in čustveno dobro počutje, ohranjati je sposobnost usvojitve in uporabe matema- fizično in duševno zdravje ter živeti zdravo, v tičnega mišljenja in razumevanja za reševanje prihodnost usmerjeno življenje, čutiti empatijo raznovrstnih težav v vsakdanjem življenju. To in obvladovati spore v kontekstu vključevanja je nadgradnja računske pismenosti, in sicer in podpiranja. sta poleg znanja poudarjena postopek in de- javnost. Naravoslovna kompetenca se nanaša • Državljanska kompetenca je sposobnost rav- na sposobnost in pripravljenost za razlaganje nanja kot odgovoren državljan in polne udelež- narave z uporabo obstoječega znanja in upo- be v državljanskem in družbenem življenju na rabljene metodologije, med drugim z opazo- podlagi razumevanja družbenih, gospodarskih, vanjem in eksperimenti, da bi lahko postavljali pravnih ter političnih konceptov in struktur, ra- prava vprašanja in sklepali na podlagi dokazov. zvoja dogodkov v svetu ter trajnostnega razvo- Tehniška in inženirska kompetenca pomenita ja. uporabo navedenega znanja in metodologije v • Podjetnostna kompetenca pomeni zmožnost odziv na zaznane človekove želje ali potrebe. izkoriščanja priložnosti in uresničevanja za- Naravoslovna, tehniška in inženirska kompe- misli ter pretvarjanja teh priložnosti in zamisli tenca vključujejo razumevanje sprememb, ki jih v vrednost za druge. Temelji na ustvarjalnosti, povzroča človekova dejavnost, in odgovornosti kritičnem mišljenju in reševanju problemov, ini- posameznega državljana. ciativnosti in vztrajnosti ter sposobnosti za so- • Digitalna kompetenca delovanje pri načrtovanju in vodenju projektov vključuje samozave- s kulturno, družbeno ali finančno vrednostjo. stno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij ter interakcijo z njimi pri učenju, delu • Kompetenca kulturne zavesti in izražanja in družbenem udejstvovanju. Vključuje infor- vključuje razumevanje in spoštovanje načinov macijsko in podatkovno pismenost, sporazu- ustvarjalnega izražanja ter sporočanja zamisli mevanje in sodelovanje, medijsko pismenost, in pomena v različnih kulturah ter z različnimi ustvarjanje digitalnih vsebin (tudi programira- vrstami umetniških in drugih kulturnih oblik. nje), varnost (tudi digitalno dobro počutje in Vključuje zavzetost za razumevanje, razvoj in kompetence v zvezi s kibernetsko varnostjo), izražanje lastnih zamisli ter občutka mesta ali vprašanja intelektualne lastnine, reševanje pro- vloge v družbi na različne načine in v različnih blemov in kritično mišljenje. okoliščinah. 21 Skladno s cilji kompetenčnega modela se njegova Namen okvira LifeComp je opredeliti sklope dejav- uporaba spodbuja v raznolikih vsebinskih okvirih nikov osebne in socialne kompetence ter kompe- izobraževanja, usposabljanja in učenja tekom vse- tence učenje učenja za vzpostavitev vsebinskega ga življenja. Državam članicam se priporoča, da pri okvira in kontinuirane razprave za deležnike v izo- sprejemanju političnih odločitev na tem področju braževanju in vseživljenjskem učenju. Osebne, soci- in tudi širše uporabijo ključne kompetence vseži- alne in učne kompetence se nanašajo na vsa pod- vljenjskega učenja kot orodje za razvoj sistemov ročja življenja in jih je mogoče pridobiti s formalnim, izobraževanja in usposabljanja ter kot temelj za im- neformalnim in priložnostnim izobraževanjem. področjih mladine, zaposlovanja, kulture in socialne kompetence (9) in opisnike (27), ki so opredeljeni po modelu ozaveščenost, razumevanje, ukrepanje. politike (Evropski parlament in Evropski svet, 2006). V navezavi na to opredeljuje ravni, a te niso hierar- Na tem kompetenčnem modelu temelji orodje za in usposabljanja, pa tudi pri oblikovanju politik na Ta kompetenčni okvir je razdeljen na področja (3), plementacijo podpornih programov izobraževanja spremljanje in beleženje dosežkov, veščin in kom- hično pogojene. Vsaka kompetenca ima različne razsežnosti, ki jih lahko posamezniki razvijejo na petenc, pridobljenih v okviru evropskih projektov na različnih ravneh in v različnem vrstnem redu. Kom- področju mladine Youthpass za aktivnosti, namenje- petence v treh navedenih področjih so naslednje: ne mladim (Salto Training&Cooperation, b. d.). Ključne kompetence Evropskega referenčnega • osebno področje: • samouravnavanje: ozaveščenost in uravna-okvira za vseživljenjsko učenje so postale podlaga vanje čustev, misli in vedenja; za razvoj kompetenčnih modelov oziroma okvirov • prožnost: sposobnost obvladovanja življenj-za povezana področja. V nadaljevanju so opisani skih prelomnic in negotovosti ter soočanja okviri, ki so relevantni za kompetenčno opredelje-z izzivi; vanje mladinskih delavcev (LifeComp, DigComp, • dobrobit/blagostanje: stremljenje k zado-DigCompEdu in GreenComp). voljstvu z življenjem, skrb za telesno in du- 3.1.4 ševno zdravje ter dobre odnose; sprejetje Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter trajnostnega življenjskega sloga; kompetenco učenje učenja (LifeComp) • socialno področje: • empatija: razumevanje čustev, izkušenj in V navezavi na ključno kompetenco Osebnostna, vrednot drugih ter ustrezno odzivanje; družbena in učna kompetenca (ang. Personal, so- • komunikacija: uporaba ustreznih komunika- cial and learning to learn competence, včasih v cijskih strategij in specifičnih kodov posa- slovenskih prevodih poimenovana tudi kot 'oseb- meznih področij ter orodij glede na kontekst nostna in socialna (družbena) kompetenca ter in vsebino; zmožnost pridobivanja novih kompetenc' (Europe- • sodelovanje: sodelovanje pri skupinskih de- an Education Area & European Commission, b. d.)) javnostih in timsko delo ob priznavanju in je leta 2020 nastal kompetenčni okvir LifeComp. spoštovanju drugih; 22 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce • učenje učenja: izobraževalcev (DigCompEdu) in Okvir digitalnih • razvojna miselnost: zaupanje v posamezni- kompetenc za državljane (DigComp). • kritično mišljenje: ocena informacij in argu- (DigComp) je na evropski ravni namenjen izboljša- nju digitalne usposobljenosti državljanov, v pomoč mentov v podporo racionalno utemeljenim snovalcem politik, ki podpirajo krepitev digitalne sklepom in razvoju inovativnih rešitev; in napredek; Okvir digitalnih kompetenc za državljane kovo učno zmogljivost za nenehno učenje • vodenje učenja: načrtovanje, organiziranje, usposobljenosti, ter načrtovanju pobud izobra- ževanja in usposabljanja za izboljšanje digitalne spremljanje in proučevanje lastnega uče- usposobljenosti posameznih ciljnih skupin. Okvir nja. digitalnih kompetenc vključuje 21 ključnih vidikov Za podporo pri uporabi kompetenčnega okvira Li- digitalnih kompetenc v petih področjih: Action (Sala & Herrero, 2022). Izobraževalnim de- nje po spletu, iskanje in filtriranje podatkov, in- formacij in digitalnih vsebin; vrednotenje podat- lavcem ponuja izbor načel, smernic ter na raziska- kov, informacij in digitalnih vsebin; upravljanje s vah temelječih in na učenca osredotočenih učnih Evropska komisija razvila priročnik LifeComp into • informacijska in podatkovna pismenost: brska- feComp v pedagoških in andragoških praksah je strategij za spodbujanje kompetenc LifeComp. podatki, informacijami in digitalnimi vsebinami; Okvir je bil uporabljen tudi v mladinskem delu, tako • komunikacija in sodelovanje: interakcija prek z vidika učečih se mladih kot usposabljanj mladin- digitalnih tehnologij; izmenjava informacij in skih delavcev (Dutch Cities of Learning, b. d.). vsebin prek digitalnih tehnologij; vključevanje v državljanstvo prek digitalnih tehnologij; sodelo- 3.1.5 Evropski okviri za razvoj digitalne vanje prek digitalnih tehnologij; spletni bonton; ključne kompetence posameznikov in upravljanje digitalne identitete; izobraževalcev • ustvarjanje digitalnih vsebin: razvoj digitalnih V zadnjem desetletju je digitalni razvoj zaznamo- vsebin; integracija in ponovna izdelava digital- val številna področja, pri čemer so se povečale nih vsebin; avtorske pravice in licence; progra- ali postale vsaj bolj izpostavljene tudi kompeten- miranje; ce, ki jih pri svojem delu potrebujejo mladinski • varnost: zaščita naprav; varovanje osebnih po-delavci. Čeprav že opisani evropski kompetenčni datkov in zasebnosti; varovanje zdravja in dob-modeli za mladinske delavce vključujejo digital-rega počutja; varovanje okolja; ne vsebine (npr. prenovljen Kompetenčni model za mednarodno dejavnost mladinskih delavcev), • reševanje problemov: reševanje tehničnih te-vse pogosteje nastajajo kompetenčni modeli, pri- žav; prepoznavanje potreb in tehnoloških od- poročila in usposabljanja, ki se osrednje ukvarja- zivov; kreativna uporaba digitalnih tehnologij; jo z digitalnim mladinskim delom. Ti se večinoma prepoznavanje vrzeli na področju digitalnih opirajo na Evropski okvir digitalnih kompetenc kompetenc. 23 S tem okvirom so povezana številna orodja za sa- • (2) digitalni viri: izbiranje digitalnih virov, izdelo-moocenjevanje (npr. spletni življenjepis Europass, vanje in poustvarjanje digitalnih virov, upravlja- DigCompSat, MyDigiSkills itn), priročniki za imple- nje, zaščita in deljenje digitalnih virov; make it happen) in okviri mednarodnih organizacij • (3) poučevanje in učenje: poučevanje, vodenje, mentacijo (npr. DigiComp Into Action: Get Inspired, (npr. UNESCO SDG in UNICEF za otroke) (Vuorikari sodelovalno učenje, samouravnavanje učenja; idr., 2022). Vplival je na razvoj kompetenčnih mode- • (4) vrednotenje: strategija vrednotenja, analiza lov za digitalno mladinsko delo, kot je kompetenčni dokazov, povratne informacije in načrtovanje; model »Digitalno mladinsko delo – iz prostora stra- hu v prostor svobode v mladinskem delu« (ang. • (5) opolnomočenje učencev: dostopnost in The “Digital Youth Work – from a space of fear to a space vključenost, diferenciacija in personalizacija, of freedom in youth work” competence model), ki je aktivno vključevanje učencev; nastal v okviru mednarodnega sodelovalnega pro- • (6) vodenje in podpora učencem pri pridobi- jekta programa Erasmus+ pod koordinacijo nemške vanju digitalnih kompetenc: informacijska in organizacije Youth Policy Lab (Stefan, 2022). medijska pismenost, digitalno komuniciranje in Čeprav je okvir digitalnih kompetenc za državljane sodelovanje, izdelovanje digitalnih vsebin, od- zaradi zgodnejšega nastanka pogostejša podlaga govorna raba, digitalno reševanje problemov. kompetenčnim modelom za digitalno mladinsko DigCompEdu temelji na predhodnem delu, opra-delo, ima zaradi svoje izobraževalne vsebine ustre-vljenem za opredelitev digitalnih kompetenc dr-zen kompetenčni nabor tudi Evropski okvir digital-žavljanov na splošno (DigiComp) in digitalno kom-nih kompetenc izobraževalcev (Redecker, 2018). petentne izobraževalne institucije (DigCompOrg). Njegov namen je zagotoviti splošni referenčni Namenjen je izobraževalcem na vseh ravneh okvir za razvijalce modelov digitalnih kompetenc izobraževanja, od predšolske vzgoje do visoko-na različnih ravneh. šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih, DigCompEdu vsebuje 22 kompetenc, razvrščenih vključno s splošnim in poklicnim izobraževanjem, v šest področij, pri čemer poudarek ni na tehničnih izobraževanjem oseb s posebnimi potrebami in spretnostih, temveč večina področij (2–5) opisuje di- neformalnim učenjem. V ta namen na evropski in gitalne pedagoške kompetence, ki jih izobraževalci nacionalni ravni nastajajo orodja za samorefleksijo potrebujejo za spodbujanje učinkovitih, vključujočih in priročniki za njegovo implementacijo (npr. SEL-in inovativnih strategij poučevanja in učenja. Podro- FIEforTEACHERS, CheckIn Higher Education (Eco- čje 5 prepoznava potencial digitalnih tehnologij za nomou, 2023) in slovenski projekt Dvig digitalne strategije poučevanja in usposabljanja, usmerjene v kompetentnosti (Zavod Republike Slovenije za šol- učenca. Področja s kompetencami: stvo, 2022)). • (1) poklicno delovanje: organizacijsko komuni- Junija 2023 je bilo objavljeno novo orodje za oce- ciranje, strokovno sodelovanje, refleksivna pra- njevanje digitalnih kompetenc v mladinskem delu, ksa, digitalno strokovno izpopolnjevanje; ki vključuje kompetenčni model in je nastalo v 24 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce okviru mednarodnega strateškega projekta naci- je. Primeren je za različne ravni izobraževanja in onalnih agencij za evropske programe na podro- usposabljanja; formalno, neformalno in priložno- čju mladine Digital Youth Work (Siurala & Stefan, stno, ter na različnih ravneh in v različnih okoljih 2023). Model, ki podpira orodje, v petih področjih predstavlja podlago obstoječim in razvijajočim se opredeljuje 14 kompetenc ter vsebuje tri vsebinske prizadevanjem na področju trajnostnosti. dimenzije (kompleksnost naloge, participacija mla- dih in neformalno učenje) in štiri hierarhične raz- Okvir prepoznava večdimenzionalnost in težavnost sežnosti. Kompetenčna področja s kompetencami: pri opredeljevanju koncepta trajnostnosti, ki ga de- lovno opredeli kot »prednostno razvrščanje potreb • podpora ustvarjalnemu samoizražanju: upora- vseh življenjskih oblik in planeta z zagotavljanjem, ba naprav in digitalnih orodij, ustvarjanje digital- da človekova dejavnost ne presega omejitev plane- nih vsebin in digitalna obrt (ang. craft) ter zabava; ta« (Bianchi idr., 2022, str. 12). Kompetenca za trajno- • skupne smernice in vrstniško učenje: stnost je opredeljena funkcijsko kot opolnomočenje razpolo- učečih se za sprejemanje vrednot in sistemov za žljivost skupnih smernic, ustvarjanje zanesljive- obnovo in ohranjanje ekosistemov ter krepitev pra- ga znanja z digitalnimi sredstvi, uporaba digital- vičnosti in zamišljanja trajnostne prihodnosti. nih orodij za izmenjavo idej in izkušenj s kolegi; • digitalne pravice: GreenComp definira dvanajst kompetenc v štirih digitalne pravice kot prilož- področjih, ki vključujejo primere znanj, spretnosti nost v mladinskem delu; ozaveščanje o digital- in odnosov. Pri tem uporablja prispodobo opra- nih pravicah mladih in njihovih tveganjih; podpi- ševanja (okvir), čebele, cvetlice, nektar in panji pa ranje digitalne varnosti predstavljajo njegova štiri področja. Področja s • kritična digitalna pismenost: iskanje, vredno- kompetencami: tenje in sporočanje informacij; kritično razmi- • poosebljanje vrednot trajnostnosti (prispodoba šljanje o učinkih digitalne preobrazbe; panja): vrednotenje trajnostnosti, podpiranje • rast identitete: digitalne mladinske kulture; pravičnosti, promoviranje narave; igre; razširjena resničnost in identiteta mladih; • sprejemanje celovitosti v trajnostnosti (prispo- identitetna rast mladinskega delavca. doba cvetnega prahu in nektarja): sistemsko 3.1.6 mišljenje, kritično mišljenje, formuliranje pro- Evropski okvir kompetenc za blema; trajnostnost (GreenComp) • zamišljanje trajnostnih prihodnosti (prispodoba V navezavi na evropski zeleni dogovor (Evropski cvetlic): pismenost za prihodnost, prilagodlji- zeleni dogovor, b. d.) in vseživljenjske kompetence vost, raziskovalno mišljenje; je za področje trajnostnosti nastal okvir kompetenc GreenComp (Bianchi idr., 2022). Okvir spodbuja • delovanje za trajnostnost (prispodoba čebel): mišljenje, načrtovanje in delovanje z empatijo, od- politična angažiranost, kolektivno ukrepanje, govornostjo, skrbjo za naš planet in javno zdrav- individualna iniciativa. 25 Kot ostali okviri vseživljenjskih kompetenc, je tudi veškega kapitala (prav tam). GreenComp, ki je pre- GreenComp nezavezujoč. Njegova razširjanje in veden v 24 jezikov, je relativno nov okvir, katerega uporaba sta usmerjena na oblikovalce politik, iz- uporaba v izobraževalnih procesih se še razvija vajalce vzgoje, izobraževanja in usposabljanja ter (Bilgin idr., b. d.; Sourgiadaki & Karkalakos, 2023), izvajalce usposabljanja izobraževalcev, ponudnike tudi v okviru mednarodnih projektov (Green Work storitev ocenjevanja in certificiranja, delodajalce, for Youth, b. d.; GreenSCENT, b. d.). raziskovalce in ocenjevalce kakovosti razvoja člo- 3.2 Kompetenčni modeli na nižjih ravneh Pregled obstoječih kompetenčnih modelov za V Zavodu Nefiks so pred obstojem nacionalne po-mladinske delavce je pokazal, da ti nastajajo na klicne kvalifikacije Mladinski delavec opredeljevali čezmejni, nacionalni in lokalni ravni ter pogosto želene naloge in kompetence glede na zahtevnost na podlagi mednarodnih projektov, in sicer veči- in potrebe za različne vloge v organizaciji: tutorji, noma kot poklicni standardi znotraj praks in po- udeleženci klubov, vodje klubov in projektov idr. litik, ki usmerjajo mladinsko delo, in v formalnem (Mrakovčić, M., 2023 – spletna komunikacija). Mla- izobraževanju. V nadaljevanju na kratko opisujem dinska mreža MaMa je z mednarodnimi partnerji najbolj vidne primere v Sloveniji in drugih državah razvila model usposabljanj za mladinske delavce, evropskega prostora, ob čemer seznam v Prilogi 1 v katerem so opredelili 4 vsebinska področja, ki ni zaključen in na podlagi njega ni mogoče sklepati obravnavajo mladinsko politiko in kakovost v mla- o razmerju med obravnavanimi področji. Nekateri dinskem delu, participacijo, vključevanje in družbe- kompetenčni modeli različna področja povezujejo, no odgovornost, učenje, spremljanje, vrednotenje kar opisujem na koncu razdelka. in analizo (Mladinska mreža MaMa idr., b. d.). Kom- petence v treh hierarhičnih ravneh zahtevnosti za 3.2.1 neformalno izobraževanje mladinskih voditeljev za Mladinsko delo aktivno udejstvovanje v planinskih organizacijah Potrebe v mladinskem delu vplivajo na oprede- opredeljuje tudi Planinska zveza Slovenije (Odbor za delo mladih MK PZS, 2020). ljevanje kompetenc mladinskih delavcev in izgra- dnjo modelov ali njihovih zametkov, ki največkrat Celostnejši kompetenčni model za mladinske de- podpirajo razvoj človeških virov v organizacijah lavce je nastal v projektu za razvoj usposabljanj ali usposabljanja za mladinske delavce. Ti nabori MDNFI: Razvoj modelov neformalnega in formal- kompetenc, če so dovolj razviti, večinoma vključu- nega izobraževanja za mladinskega delavca za jejo samooceno ali preverjanje in so podprti z vse- vključevanje v programe organizacij, ki je potekal bino usposabljanj. od 2009 do 2012 (Cepin idr., 2012). Ta model pred- 26 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce videva 10 kompetenc v štirih področjih (odnos do kvalifikacijo Mladinski delavec/delavka (Ministrstvo mladih, odnos do organizacije, odnos do družbe in za delo & Center RS za poklicno izobraževanje, odnos do sebe), vsaka od njih pa je opredeljena 2017). Uvršča se v klasius Varstvo otrok in storitve glede na znanja, veščine in osebnostne lastnos- za mlade (Klasius P-16: 0922) in na peto raven v ti. Model nima hierarhičnih ravni, temveč opisuje Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK 5). končno oziroma idealno stanje posamezne kom- Poklicni standard vključuje osem področij dela iz petence. nabora stalnih področij v standardih. Ta področja Med primere kompetenčnih modelov za mladinske dela so analiza, načrtovanje in organizacija dela, delavce, ki so nastajali v okviru usposabljanj, pra- priprava dela oz. delovnega mesta, operativna kse in politik mladinskega dela v drugih državah, dela, administrativna dela, komercialna dela, za- sodijo kartica za mladinske voditelje JULEICA v gotavljanje kakovosti, komunikacija ter varovanje Nemčiji, opredeljevanje kompetenčnih področij v zdravja in okolja. Poklicni standard opredeljuje nacionalnem usposabljanju za mladinske delavce tudi specifične poklicne kompetence, ki večinoma v Gruziji (povzeto po Kiilakoski & Basarab, 2022), ustrezajo področju operativna dela. To področje je orodje OLINA iz Češke republike (NIDV, 2015) ter vključeno v Katalog standardov strokovnih znanj kompetenčna modela na področju digitalnega ter opisuje sedem ključnih del za mladinskega de-mladinskega dela Kriteriji za profesionalne digital- lavca. Ta ključna dela so: načrtuje mladinske pro- ne kompetence v mladinskem delu s Finske (Ver- grame v sodelovanju z mladimi, izvaja mladinske ke, 2021) in SkiLL IT, ki je nastal v okviru medna- programe v sodelovanju z mladimi, vrednoti mla- rodnega projekta pod nosilno organizacijo Youth dinske programe, vzpostavlja in vzdržuje sodelo- Work Ireland (SKILL IT, b. d.). valne in zaupne odnose z mlado osebo, deluje z mladimi v skupinah in timih, omogoča mladim pri- 3.2.2 dobivanje kompetenc in izvaja dejavnosti za razšir- Poklicni standardi janje rezultatov dela mladih. Poklicni standardi se razvijajo na nacionalnih oziro- Za pridobitev poklicne kvalifikacije mora kandidat ma nadnacionalnih (čezmejnih) ravneh. Večinoma izkazovati najmanj eno leto izkušenj na področju opredeljujejo veščine in spretnosti, vključujejo pro- mladinskega dela. Strokovna znanja in spretnosti cese preverjanja ali potrjevanja namesto samooce- se v postopku pridobitve preverjajo s potrjevanjem njevanja, v navezavi nanje pa ponekod nastajajo (priprava osebne zbirne mape) oziroma po potrebi usposabljanja in kompetenčni modeli, ki jih pove- s pisnim, ustnim in praktičnim preverjanjem obvla- zujejo s prakso mladinskega dela. dovanja posameznih ali vseh vsebin poklicnega standarda. V Sloveniji od leta 2012 (potrjen 2017) obstaja po- klicni standard Mladinski delavec/mladinska delav- Nacionalni poklicni standardi za mladinske delavce ka (NRP Nacionalno Informacijsko središče, 2017), obstajajo tudi v drugih državah. V kompleksnem in ki se je leta 2017 uvrstil v Katalog standardov stro- razvejanem sistemu nacionalnih poklicnih standar- kovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno dov v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Se- 27 verne Irske (Department for the Economy UK idr., Čeprav v Sloveniji še ni samostojnega študijskega 2022) se razvijajo številni standardi, ki so vezani na programa za mladinskega delavca, se učni cilji in mladinsko delo. Nacionalni poklicni standardi (ang. kompetence, povezani z mladinskim delom, po- National Occupational Standards - NOS) se razliku- javljajo v različnih študijskih programih na različnih jejo od naših standardov, saj so neke vrste izjave o fakultetah, med katerimi smo prepoznali vsaj nas- merilih uspešnosti, ki jih morajo posamezniki dose- lednje: či pri opravljanju nalog na delovnem mestu, skupaj • dodiplomski študijski program Sociologija in z opredeljenimi znanji in razumevanjem, na katerih interdisciplinarno družboslovje Filozofske fa- temeljijo. Standardi niso nabor nujnih kvalifikacij za kultete Univerze v Mariboru (b.d.) (npr. predmeti posamezno delovno mesto, funkcijo ali izobraže- modula Mladinsko delo in študije) (Sociologija valni program. in interdisciplinarno družboslovje - enopred- Trenutno se v Škotski in Angliji uporablja 40 stan- metni , b. d.); dardov, ki so vezana na mladinsko delo (večinoma • dodiplomski študijski program Fakultete za so- v okviru suite Mladinsko delo, štiri pa so vključe- cialno delo Univerze v Ljubljani (npr. predmeti na iz drugih suit). Ti so v kompetenčnem modelu, Koncepti socialnega dela z mladimi in Metode ki je nastal na deželnih ravneh, razdeljeni na šest dela z mladimi);(Univerzitetni študijski program funkcijskih področij in 18 funkcij. Funkcijska pod- 1. stopnje: Socialno delo, b. d.); ročja so delo z mladimi in drugimi; pospeševanje učenja in razvoja mladih z načrtovanjem in izvaja- • dodiplomska študijska programa Socialna pe- njem učnih aktivnosti v mladinskem delu; aktivno dagogika Pedagoških fakultet Univerze na izkazovanje zavezanosti vključevanju, enakosti in Primorskem (npr. predmet Sistemski pristop, mu počutju; načrtovanje in izvajanje strategije in v Ljubljani (Socialna pedagogika: o programu, b. d.; Študij Socialna pedagogika, b. d.); aktivnosti mladinskega dela za mlade; razvijanje, interesom mladih ter njihovemu zdravju in dobre- skupnostna skrb in mladinsko delo) in Univerze vodenje in upravljanje sebe in drugih; sodelova- • pri predmetu Mladi in politika na Fakulteti za nje s skupnostmi (Learning and Skills Improvement družbene vede Univerze v Ljubljani (Deželan & Service 2012, 2012; NYA National Youth Agency. Vombergar, 2020; Mladi in politika, b. d.). National body for youth work in England, 2020). Opredeljene učne kompetence v okviru vsebin 3.2.3 predmetov se preverjajo s pisnimi, ustnimi in drugi- Formalno izobraževanje mi metodami ter doprinesejo k pridobitvi formalne izobrazbe. Profesionalizacija mladinskega dela vpliva na ra- zvoj formalnih izobraževalnih programov. V ta V nekaterih drugih državah se razvijajo študijski namen nastajajo opredelitve kompetenc za mla- programi za mladinsko delo na srednjih poklicnih, dinske delavce tudi v okviru formalnega izobraže- višješolskih in visokošolskih ravneh izobraževanja. vanja, večinoma na terciarni stopnji izobraževanja. Izobraževalne institucije za izvajanje teh progra- 28 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce mov razvijajo kompetenčne okvire. Primera sta klicnih standardov kot tudi pri opredeljevanju kom-kompetenčni okvir za visokošolski program Vzgo- petenčnih modelov in kurikulumov za mladinsko jitelj skupnosti Univerze Humak, Finska, in profil delo (NYA National Youth Agency. National body kvalifikacij za mladinsko delo Univerze uporabnih for youth work in England, 2020). znanosti v Kemptnu, Nemčija (povzeto po Kiila- standarde izobraževanja in usposabljanja za mla- vezuje različna področja, je nastal na pobudo Avstrijskega zveznega ministrstva za družino in dinsko delo sever-jug (NSETS) nastali Standardi koski, 2020). Na Irskem so pod okriljem Odbora za Kompetenčni model za mladinske delavce, ki po- izobraževanja in usposabljanja za mladinsko delo, mladino, Ministrstva za mladino avstrijskih zveznih ki spodbujajo skladnost z nacionalnimi poklicnimi dežel in Oddelka za mladinsko delo avtonomne standardi in vključujejo pet vsebinskih področij za pokrajine Bolzano na Južnem Tirolskem pod okri- študijske programe za mladinske delavce (Tierney, ljem Avstrijskega nacionalnega mladinskega sveta. 2023). Razvila ga je organizacija aufZAQ ob sodelovanju s krovno organizacijo za odprto mladinsko delo v 3.2.4 Avstriji Boja in Inštitutom za izobraževalne znanosti Kompetenčni modeli, ki povezujejo različna področja Univerze v Gradcu. Kompetenčni model aufZAQ je zgleden primer Pogosto se v istem nacionalnem prostoru soča- povezovanja različnih področij, saj zajema odprto sno razvijajo kompetenčni modeli za mladinske mladinsko delo in mladinsko delo v mladinskih or-delavce na različnih področjih, nekateri pa posku- ganizacijah, prevaja kvalifikacije mladinskega dela šajo različna področja povezati. To je med drugim v avstrijsko nacionalno ogrodje kvalifikacij (NFQ) očitno pri zgoraj omenjenih irskih Standardih izo- ter spodbuja povezovanje, sodelovanje, nadaljnji braževanja in usposabljanja za mladinsko delo, saj razvoj in vzajemno priznavanje izvajalcev mladin- Odbor za standarde ne povezuje samo obeh delov skega dela, izvajalcev izobraževanja in usposab- Irske, temveč dosega skladnost študijskih progra- ljanj ter sorodnih področij, kot so socialno delo v mov s poklicnimi standardi (NOS), ki na Irskem si- šolah in zdravstvena preventiva. cer ne veljajo, čeprav so usklajeni s prakso in poli- tikami mladinskega dela (National Youth Council of Zadevni kompetenčni model je razdeljen na pet Ireland, b. d.). vsebinskih področij. Vsako od njih je nadalje raz- pogosto usposabljanja, razvita na nacionalni ravni, katerih so opredeljeni kriteriji vsake posamezne kot je usposabljanje za prostovoljce v mladinskem kompetence. Te ravni ustrezajo ravnem nacional- delu na Irskem ali strokovno usposabljanje za nega ogrodja kvalifikacij v Avstriji od dva do šest. Povezovalno vlogo med različnimi področji imajo ljujejo. Razlikuje tudi med hierarhičnimi ravnmi, v deljeno na razsežnosti, ki ga podrobneje oprede- pridobitev certifikata mladinski delavec na Portu- Področja z razsežnostmi: galskem (primeri usposabljanj vzeti iz Kiilakoski & Basarab, 2022). Nacionalne organizacije iz Anglije • Omogočanje, sprožanje in spodbujanje izo- na področju mladine sodelujejo tako v razvoju po- braževanja: zastavljanje izobraževalnih ciljev 29 na participativen način ter podpiranje otrokov • Zavestno in odgovorno delovanje in sodelo- in mladostnikov pri doseganju teh ciljev; obliko- vanje: prevzemanje odgovornosti; zavestna vanje okolja, v katerem se spodbujajo procesi in vestna uporaba vlog; vključevanje različnih (samo)izobraževanja in učenja; spremljanje pro- razsežnosti raznolikosti v delo; oblikovanje cesov (samo)izobraževanja in oblikovanje učnih skupinskega okolja; predlaganje in oblikovanje procesov; uporaba ustreznih metod za uspeš- skupinskih procesov; spremljanje in nadaljnji no učenje; vrednotenje in nadaljnji razvoj učnih razvoj skupinskih procesov; konstruktivno in k procesov. rešitvam usmerjeno delovanje v problemskih in • Podpiranje razvoja identitete in spoprijema- goča obvladovanje tveganja. konfliktnih situacijah; delovati na način, ki omo- nja z vsakdanjim življenjem: podpiranje otrok in mladostnikov pri razvoju identitete in oseb- nostnem razvoju; omogočanje otrokom in mla- dostnikom, da izkusijo samoučinkovitost; spod- bujanje otrok in mladostnikov k prevzemanju odgovornosti in samostojnosti; krepiti osebno prepoznavnost in skupnost; podpiranje otrok in mladostnikov pri obvladovanju vsakdanjega življenja. • Omogočanje sodelovanja, zastopanje intere- sov: oblikovanje dejavnosti, ponudb in projek- tov na participativen način; uporaba ustreznih metod in postopkov za uspešno sodelovanje; omogočanje sodelovanja pri razvoju organiza- cije; spodbujati družbeno in politično udeležbo otrok in mladostnikov; zastopanje interesov ot- rok in mladostnikov. • Organiziranje in vodenje (projektov): oblikova- nje organizacijskih postopkov in procesov; upo- raba ustreznih metod za uspešno organiziranje; vrednotenje in nadaljnji razvoj organizacijskih postopkov in procesov; izvajanje upravnih nalog in odgovorno uporabljanje finančnih sredstev; izvajanje komunikacije in odnosov z javnostmi; oblikovanje in razvijanje organizacije. 30 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce 31 4 VSEBINSKA ANALIZA IZBRANIH KOMPETENČNIH MODELOV Namen vsebinske analize je bil na podlagi pre- kvalifikacij. Kompetenčno ogrodje, ki je nastalo v gleda, združevanja in primerjave vsebine izbranih okviru projekta MDNFI za namene razvoja uspo- modelov določiti področja, kompetence in njihove sabljanj (Cepin idr., 2012), je bilo izbrano kot naj- opredelitve za nacionalni kompetenčni model za celostnejši model med tistimi, ki so nastali v okviru mladinskega delavca. praks ali projektov mladinskega dela v Sloveniji. Kompetenčni model za mednarodno dejavnost mla- Za vsebinsko analizo so bili na podlagi pregleda dinskih delavcev (Evrard idr., 2023) je bil (Council literature in predlogov članov strokovne skupine of Europe, 2015) izbran kot najsodobnejši model izbrani naslednji kompetenčni modeli: na evropski ravni, ki vključuje tudi in predvsem vi- • nacionalni poklicni standard Mladinski dela- dik mednarodnega mladinskega dela, obenem pa vec/delavka najbolj celostno obravnava nekatera v zadnjih letih • kompetenčno ogrodje MDNFI: razvoj mode- vse pomembnejša področja, kot so digitalizacija, lov neformalnega in formalnega izobraževa- solidarnost in vključevanje ter aktivno državljanstvo. Portfelj mladinskega dela Sveta Evrope je bil izbran nja za mladinskega delavca za vključevanje v • kompetenčni model za mednarodno dejav-programe organizacij kot najbolj celosten model na evropski ravni, ki vključuje tudi in predvsem vidik lokalnega mladin- skega dela (vključuje pa tudi mednarodno raven). nost mladinskih delavcev (ETS) • portfelj mladinskega dela Sveta Evrope Na podlagi teh modelov sem pripravila podatkovno • evropski okvir digitalnih kompetenc izobraže- bazo s tremi ravnmi: področja, kompetence ter raz- valcev (DigCompEdu) sežnosti in indikatorji kompetenc. Analiza je primar- • kompetenčni model digitalnih kompetenc v no potekala na tretji ravni (razsežnosti in indikatorji mladinskem delu kompetenc), kjer je bilo skupno 618 enot, sekundar- • evropski okvir kompetenc za trajnostnost no pa je vključevala tudi oceno drugih ravni. Nacionalni poklicni standard (NRP Nacionalno Infor- Prva raven analize je bila izvedena s pomočjo vnap- macijsko središče, 2017) je bil izbran kot trenutno rej pripravljenih kategorij (deduktivna metoda) na veljavni nacionalni standard na področju poklicnih podlagi pregleda literature ter ugotovitev in pripo- 32 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce ročil iz raziskave o kakovostnem mladinskem delu. Naknadno so bili vsebinski analizi na predlog stro- V tako določene kategorije sem razvrstila enote s kovne skupine podvrženi še trije modeli: Evrop- tretje ravni iz podatkovne baze. Pri tem sem po prvi ski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev razvrstitvi pregledala in po presoji upoštevala tudi (DigCompEdu) (Redecker, 2018), Kompetenčni mo- drugo raven (področja) iz podatkovne zbirke. Te del digitalnih kompetenc v mladinskem delu (Siura- kategorije oziroma kompetenčna področja so bila la & Stefan, 2023)in Evropski okvir kompetenc za naslednja: trajnostnost (Bianchi idr., 2022). Namen analize je • usmerjanje učenja in refleksije, ti. Vsebinska analiza je bila opravljena v okviru že • vrednotenje kakovosti, opredeljenih področij z možnostjo dodajanja novih • spremljanje učinkov, kompetenc. Na podlagi dodatne analize so bili pri- • oblikovanje in izvajanje aktivnosti in programov, trajnostno in digitalno dimenzijo ter jih tako okrepi- bil obstoječim področjem in kompetencam dodati • komunikacija s ciljnimi skupinami, lagojeni opisi odnosov, spretnosti in znanj znotraj • razširjanje in promocija, že obstoječe strukture kompetenc in področij. • medkulturna občutljivost, • delovanje v organizaciji, • državljanska angažiranost. Drugi del analize je vključeval združevanje oziroma razdruževanje kategorij glede na vključene enote (induktivna metoda), kar je privedlo do opredelitve štirih kompetenčnih področij in 14 kompetenc, ki so predstavljene v naslednjem poglavju. Tretji del analize je pretežno usmerjen v izgradnjo modela, saj vključuje opredelitev kompetenc v treh razsežnostih – odnosi, veščine in znanja – v treh hi- erarhičnih ravneh – osnovna, srednja in napredna. Pri tem sem predvidela, da bodo končni kazalniki modela v skladu s priporočilom iz modela za med- narodno dejavnost mladinskih delavcev (Evrard idr., 2023) opisovali ravnanja oziroma vedênja (ang. behavioural indicators) in bodo na podlagi konsolidacije določeni naknadno. Trenutna struk- tura je predvsem vsebinska, zato so kompetenčna področja po številu in obsegu kompetenc različno obsežna. 33 5 NACIONALNI KOMPETENČNI MODEL 5.1 Opredelitev AKTIVNOSTI, PROGRAMI IN PROJEKTI • Načrtovanje in promocija aktivnosti, programov kompetence in projektov • Izvajanje aktivnosti, programov in projektov Kompetenca je opredeljena v okviru razsežnosti • Spremljanje, vrednotenje in ocenjevanje aktiv- odnosov, spretnosti in znanj. Na podlagi trenutno nosti, programov in projektov ločenih opredelitev posamezne kompetence po razsežnostih, ki mestoma že vključujejo tudi rav- NEPOSREDNO DELO Z MLADIMI nanja (torej razsežnost vedênja), je v naslednji • Vzpostavljanje stikov in komunikacija stopnji smiselno razviti vedênjske kazalnike ali • Sodelovanje in spodbujanje mladih opisnike kompetenc. Vsaka kompetenca bo tako • Usmerjanje učenja in refleksije v procesih ne- vključevala več vedênjskih opisnikov in ne več lo- formalnega izobraževanja čenih opisov posameznih razsežnosti, na njih pa • Podpora pri družbenem in državljanskem lahko temelji tudi orodje za samoocenjevanje ozi- udejstvovanju roma razvoj gradiv za usposabljanja. Na tak način • Omogočanje vključevanja, raznolikosti in med- bo model enostavnejši za uporabo, čeprav bodo kulturnega dialoga kompetence še vedno temeljile na trojni zgradbi PREPOZNAVNOST, VIDNOST IN ZAGOVORNI- odnosov, veščin in znanj, ki pa bodo združene v ŠTVO MLADINSKEGA DELA vedênjske kazalnike. Podoben proces priporoča- jo tudi v ETS-jevem modelu za mednarodno de- • Prepoznavanje, spremljanje in krepitev učinkov javnost mladinskih delavcev, kjer spodbujajo k mladinskega dela uporabi njihove razsežnosti vedênja (Evrard idr., • Razširjanje in promocija rezultatov mladinskega 2023). dela • Zagovorništvo 5.2 PROFESIONALIZACIJA POSAMEZNIKOV IN OR- Struktura modela GANIZACIJ • Strokovni in osebni razvoj Model je zgrajen iz štirih področij, v katerih je opre- • Timsko delo in koordinacija skupin deljenih 14 kompetenc. Področja s kompetencami: • Grajenje kapacitete organizacije 34 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce Digitalno mladinsko delo med področji in kom- čuje ob podpori drugih. Ta raven zato vključuje petencami ni posebej opredeljeno, a je smiselno predvsem predvidene odnose in veščine, ki naj vključeno v posamezne kompetence po vzoru jih mladinski delavec razvija v smislu vrednot, od-modela za mednarodno dejavnost mladinskih prtosti in načel. Srednja raven opisuje kompeten-delavcev (Evrard idr., 2023). Na podoben način ce mladinskega delavca, ki deluje samostojno na je obravnavana tudi trajnostnost, medtem ko sta lokalni ravni mladinskega dela in se predvsem v kompetenci državljansko in družbeno udejstvo- okviru timskih procesov vključuje tudi na mednaro- vanje ter vključevanje, raznolikost in medkulturni dno raven mladinskega dela. Zmožen je načrtova- dialog ustrezno samostojno opredeljeni (področje ti aktivnosti in programe ter jih podpreti s procesi Neposredno delo z mladimi). vrednotenja in spremljanja učinkov, suvereno izva- ganizacij ne vključuje kompetenc, ki se ožje pove- suvereno deluje na mednarodni ravni mladinskega zujejo z dejavnostjo mladinskih delavcev, vendar dela, prevzema koordinacijsko vlogo znotraj orga- so po zgledu drugih modelov vključene v zadevni nizacije oziroma procesov (aktivnosti, programov Področje profesionalizacija posameznikov in or- predna raven predvideva mladinskega delavca, ki ja tudi procese digitalnega mladinskega dela. Na- model. Ogrodje v Angliji (NYA, 2020) tako vključu- in projektov) in je sposoben razvijati kompleksne je tudi štiri standarde, ki pri razvrščanju standardov procese načrtovanja, vrednotenja in spremljanja ne padejo pod 'suito' mladinskega delavca. Poklic- učinkov mladinskega dela. ni standard Mladinskega delavec (NRP, 2017) vklju- čuje finančno-administrativna znanja in spretnosti. Vsebinska analiza je pokazala, da se opisi v nave- 5.3 Opredelitev zavi na področje profesionalizacije posameznikov in organizacij pojavljajo tudi v drugih modelih. kompetence Ob vsebinski razdeljenosti na štiri področja so pred- videne tudi tri hierarhične ravni: osnovna, srednja in Po konsolidaciji modela in oblikovanju končnega napredna. Kompetence med ravnmi se nadgrajuje- modela se predlaga razvoj orodja za samoocenje- jo, pri opisu kompetence na napredni ravni pa se vanje, ki je podprt s spletnimi in drugimi didaktič- predvideva, da mora biti kompetenca usvojena tudi nimi materiali ter vključen v razvoj usposabljanj. na osnovni in srednji ravni. Ni nujno, da vsaka ra- Tako kot končna različica modela bi tudi orodje za ven vsebuje opis kompetence v vseh razsežnostih. samoocenjevanje in spremljanje učnega razvoja Pri opredeljevanju zahtevnosti za ravni so bili opisi temeljilo na vedênjskih kazalnikih. za nacionalni poklicni standard upoštevani na sred- Kompetenčni model z opisi kompetenc po področ- nji ravni. Nacionalni poklicni standard je usklajen s jih je vključen v Prilogo 2. peto stopnjo Slovenskega ogrodja kvalifikacij, kar se prevaja v zaključeno srednješolsko izobrazbo. Osnovna raven vključuje opise kompetenc za mla- dinskega delavca, ki se v delovne procese vklju- 35 6 SKLEP Tako pridobljeni model upošteva že obstoječe nacionalne in evropske modele ter opredelitev kakovo-stnega mladinskega dela, ki je nastala v okviru Strateškega načrta Evropske agende za mladinsko delo v Sloveniji. Pomanjkljivost metode za pripravo modela je, da ne vključuje empiričnih pristopov za ugotavljanje po-treb po kompetencah mladinskih delavcev v lokalni, pa tudi nacionalni praksi. Delno je bilo to rešeno tako, da smo upoštevali ugotovitve raziskave Kakovostno mladinsko delo (Deželan & Vombergar, 2023), ki je vključevala empirični del. Ta primarno sicer ni bil namenjen prepoznavanju kompetenc mladinskih delavcev. V nadaljnjih procesih določanja modela sta zato pomembna konsolidacija in usklajevanje s predstavniki iz prakse. 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV • Bianchi, G., Pisiotis, U., & Cabrera, M. (2022). Green Comp. Evropski okvir kompetenc za trajnost (prevod 2023). www.zrss.si/pdf/ greencomp.pdf • Bilgin, A. S., Molina Ascanio, M., Milanovic, I., Kirsch, M., Beernaert, Y., Sotiriou, S., Gregori Montaner, A., Cornakov, S., Velner, G., & Axisa, J. (b. d.). STEM IN THE FUTURE: TRANSFORMING EDUCATION FOR SUSTAINABILITY. • Cepin, M., Rupnik Suhadolnik, S., Pugelj, T., Pucelj Lukan, P., Peloza, J., Mesojedec, T., Repnik, P., & Mrak Merhar, I. (2012). Usposabljanje mladinskih voditeljev in delavcev: strokovne podlage in priporočila za vzpostavitev sistemov usposabljanja v organizacijah. Salve. https://issuu.com/socialnaakademija/docs/usposabljanje_mladinskih_voditeljev_in_delavcev • Council of Europe. (2015). Council of Europe Youth Work Portfolio – A tool for the assessment and development of youth work competence. https://rm.coe.int/1680699d85 • Department for the Economy UK, Welsh Government, & Scottish Government. (2022). National Occupational Standards Strategy 2022 and beyond. https://www.economy-ni.gov.uk/sites/default/files/publications/economy/national-occupational-standards-strategy-2022-and-beyond.pdf • Deželan, T., & Vombergar, N. (2020). Kratek oris mladinskega dela v Sloveniji. Movit. http://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/ Publikacije/Tematske/Kratek_oris_mladinskega_dela_v_Sloveniji_web.pdf • Deželan, T., & Vombergar, N. (2023). Kakovostno mladinsko delo in podporno okolje za izvajanje kakovostnega mladinskega dela. Urad Republike Slovenije za mladino. Neobjavljeno gradivo. • Dutch Cities of Learning. (b. d.). LifeComp Competence Model in Youth Work: Recognizing Growth and Overcoming Pitfalls. Pridobljeno 26. oktober 2023, s https://www.linkedin.com/pulse/lifecomp-competence-model-youth-work-recognizing-cities-of-learning/ • Economou, A. (2023). SELFIEforTEACHERS Toolkit-Using SELFIEforTEACHERS (No. JRC129699). Joint Research Centre (Seville site). 36 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce • European Education Area, & European Commission. (b. d.). Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Pridobljeno 26. oktober 2023, s https://education.ec.europa.eu/sl/focus-topics/improving-quality/key-competences • European Parliament. (2000). Lisbon European Council 23 and 24 March 2000. Presidency conclusions. https://www.europarl. europa.eu/summits/lis1_en.htm# • Evrard, G., Bergstein, R., Bačlija Knoch, S., Nicodem, S., Di Paola, M., & Hadzibegovic, A. (2023). ETS: A Competence Model for Youth Workers to Work Internationally (2nd revised edition). JUGEND für Europa/SALTO Training & Cooperation. https://www.salto-youth. net/downloads/4-17-4385/ETS_Competence_Model_Youth_Workers_final_2023.pdf • Evrard Markovic, G., & Deltuvi, A. (2014). Evropska strategija usposabljanj II: Popravljena različica kompetenc za trenerje, ki delujejo na mednarodni ravni, s pogoji in kazalniki (slovenski prevod). SALTO Training & Cooperation Resource Centre. Movit (prevod). https:// www.salto-youth.net/downloads/4-17-3862/ETS-Competence-Model%20_Trainers_Amended_version.pdf • Evrard Marković, G., & Bergstein, R. (2016). Evropska strategija usposabljanj: Kompetenčni model za mednarodno dejavnost mladinskih delavcev (1. izdaja) (prevod 2023). JUGEND für Europa/SALTO Training & Cooperation. Prevod: Movit. http://www.movit.si/fileadmin/ movit/1MVA/RAZVOJNI_PROJEKTI/Kompetencni_model_za_mednarodno_dejavnost_mladinskih_delavcev.pdf • Evropska komisija. (2016). Novi program znanj in spretnosti za Evropo. Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016DC0381 • Evropski parlament in Evropski svet. (2006). Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje - 2006/962/ES. https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:sl:PDF • Evropski zeleni dogovor. (b. d.). Svet EU in Evropski svet. Pridobljeno 19. april 2024, s https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/ green-deal/ • Fennes, H., & Hendrik, O. (2008). Quality in non-formal education and training in the field of European youth work. Council of Europe and European Commission. https://www.salto-youth.net/downloads/4-17-3305/TrainingQualityandCompetenceStudy.pdf • Green Work for Youth. (b. d.). Pridobljeno 19. april 2024, s https://ceipes.org/project/green-work-4-youth-green-skills-for-young-people- with-fewer-opportunities-for-reducing-the-risk-of-marginalisation-the-labour-market-in-the-transition-to-a-sustainable-economy/ • GreenSCENT. (b. d.). Pridobljeno 19. april 2024, s https://www.green-scent.eu/ • Kiilakoski, T. (2020). Country Sheet on Youth Work in Finland. Council of Europe and European Commission. https://pjp-eu.coe.int/ documents/42128013/58820665/YW-Country-sheet-Finland.pdf/848e13c0-74bd-cc54-844b-c9674d6ae997 • Kiilakoski, T., & Basarab, T. (2022). Competence frameworks and competence-based approaches in youth worker education and training in five European countries. Council of Europe and European Commission. https://pjp-eu.coe.int/documents/42128013/131344248/ Competence_frameworks.pdf/1fe47c41-e2eb-3e58-1a0c-042e7f73fed3?t=1663150876000 • Komisija Evropskih skupnosti. (2005). Sporočilo Komisije Svetu o evropskih politikah, ki zadevajo mlade o obravnavi skrbi mladih v Evropi –izvajanje Evropskega pakta za mlade in spodbujanje dejavnega državljanstva. Sporočilo Figla v sodelovanju s Špidlom. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52005DC0206 • Le Deis, F. D., & Winterton, J. (2005). What is competence? Human resource development international, 8(1), 27–46. • Learning and Skills Improvement Service 2012. (2012). NOS – National Occupational Standards for Youth Work 2012. https://www. youthworkwales.org.uk/wp-content/uploads/2017/11/youth_work_national_occupational_standards_1_.pdf • Marković, D., & Baclija Knoch, S. (2022). KMST Competence Framework for National Agency Officers (G. Evrard Markovic, Ur.). Jugend für Europa and SALTO Training and Cooperation Resource Centre. https://www.salto-youth.net/downloads/4-17-4274/KMST_ CFramework_With_Levels_Final.pdf? • Marković, D., & Frith, A. (2018). Eurodesk Mobility Advisor Competence Framework (2022. izd.). Eurodesk Brussels Link. https:// eurodesk.eu/wp-content/uploads/2022/10/Competence-Framework-Publication-2022.pdf • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, & Center RS za poklicno izobraževanje. (2017). Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo Mladinski delavec/mladinska delavka. V Nacionalna poklicna kvalifikacija. https://npk.si/katalogi/3365545/ • Mladi in politika. (b. d.). Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 19. april 2024, s https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila- in-informacije/predmeti/8774 37 • Mladinska mreža MaMa, Mreža mladih Hrvatske, & KEKS. (b. d.). Youth Work Network. KEKS. Pridobljeno 27. oktober 2023, s https:// www.keks.se/ywn • National Youth Council of Ireland. (b. d.). NSETS - North/South Education and Training Standards. Pridobljeno 27. oktober 2023, s https://www.youth.ie/programmes/projects-initiatives/nsets/#JETSmendeley:%20to%20know,%20to%20know%20how%20etc. • NIDV. (2015). System OLINA. https://kvalita.nidv.cz/ • NRP Nacionalno Informacijsko središče. (2017). Poklicni standard Mladinski delavec/delavka (33655450) . https://www.nrpslo.org/ Pregled-NPKja?data=3365-545-0-1 • NYA National Youth Agency. National body for youth work in England. (2020). Youth Work in England: Policy, Practice and the National Occupational Standards. https://s3.eu-west-1.amazonaws.com/assets.nya2.joltrouter.net/wp-content/uploads/2023/10/04161504/ NOS-Document-102023.pdf • O´Donovan, J. (ed. ), Cairns, D., Madalena Sousa, M., & Valcheva, V. (2017). Mapping the educational and career paths of youth workers. Part I. Report. V M. Taru, E. Krzakleska, & T. Basarab (Ur.), Youth worker education in Europe: Policies, structures, practices. Council of Europe and the European Commission. https://pjp-eu.coe.int/documents/42128013/47262613/01-Mapping_for+printing_ without+maps.pdf/192e0cd5-5e74-7d38-76cd-2ba3d108bb43 • Odbor za delo mladih MK PZS. (2020). Program neformalnega izobraževanja mladih v Planinski organizaciji za naziv mladinski voditelj. • OECD. (2018). The Future of Education and Skills. Education 2030. https://www.oecd.org/education/2030-project/contact/E2030%20 Position%20Paper%20(05.04.2018).pdf • Potočnik, D., & Taru, M. (2020). Youth workers’ competences and learning in non-formal training. V M. Taru, E. Krzakleska, & T. Tanya Basarab (Ur.), Youth worker education in Europe: policies, structures, practices (Youth Knowledege #26, str. 169–180). European Commission and Council of Europe. https://pjp-eu.coe.int/en/web/youth-partnership/youth-worker-education-in-europe • Redecker, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev DigCompEdu (prevod). Zavod Republike Slovenije za šolstvo . https://www.zrss.si/pdf/digcompedu.pdf • Sala, A., & Herrero, R. C. (2022). LifeComp into Action: Teaching life skills in the classroom and beyond, EUR 31141 EN. Publications Office of the European Union. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC130003 • Salling Olesen, H. (2013). Beyond the current political economy of competence development. European journal for Research on the Education and Learning of Adults , 4(2), 153–170. https://doi.org/10.25656/01:8302 • SALTO Resource Centres. (b. d.). European Training Strategy (ETS). Pridobljeno 25. oktober 2023, s https://www.salto-youth.net/rc/ training-and-cooperation/trainingstrategy/ • Salto Training&Cooperation. (b. d.). Welcome to Youthpass Recognition tool for non-formal & informal learning in youth projects. Pridobljeno 13. oktober 2023, s https://www.youthpass.eu/sl/ • SALTO Training&Cooperation. (b. d.). YOCOMO. Pridobljeno 25. oktober 2023, s https://www.salto-youth.net/rc/training-and- cooperation/tc-rc-nanetworktcs/yocomo/ • Schneider, K. (2019). What does competence mean? Psychology, 10(14). • Siurala, L., & Stefan, V. (ur. ). (2023). Assesment tool for digital competences in youth work. DYW SNAC. https://www.oph.fi/sites/ default/files/documents/Assessment%20tool_Youth%20Workers.pdf • SKILL IT, digital pathways for youth work. (b. d.). Competence Framework for Digital Youth Work Practice. Pridobljeno 27. oktober 2023, s https://digipathways.io/resources/competence-framework/ • Socialna pedagogika: o programu. (b. d.). Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Pridobljeno 19. april 2024, s https://www.pef. upr.si/sl/izobrazevanje/1-stopnja/socialna-pedagogika/ • Sociologija in interdisciplinarno družboslovje - enopredmetni. (b. d.). Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Pridobljeno 19. april 2024, s https://ff.um.si/studij/dodiplomski-studij-1-stopnja/studijski-programi/sociologija-in-interdisciplinarno-druzboslovje-enopredmetni/ • Sourgiadaki, M., & Karkalakos, S. (2023). “GreenComp” as a tool for examining motivation of vocational teachers to create learning opportunities for the green transition. SN Social Sciences, 3(7), 114. • Spencer, L. M., & Spencer, P. S. M. (2008). Competence at Work models for superior performance. John Wiley & Sons. 38 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce • Stefan, V. (ed. ). (2022). Digital Competences and Capacities in Youth Work. Digital Youth Work Strategic National Agencies Cooperation, Work Package 2. https://participationpool.eu/wp-content/uploads/2022/05/European-Report_Digital-competences-and-capacities-in-youth-work_Final.pdf • Svet EU. (2018). Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje - ST/9009/2018/INIT. https:// eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2018.189.01.0001.01.ENG&toc=OJ:C:2018:189:TOC • Svet Evrope. (2016). Kompetence za demokratično kulturo. Prevod povzetka. https://rm.coe.int/16806ccf17 • Študij Socialna pedagogika. (b. d.). Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. • Telling, K., & Serapioni, M. (2019). The rise and change of the competence strategy: Reflections on twenty-five years of skills policies in the EU. European Educational Research Journal , 18(4), 387–406. • Tierney, H. (2023). To Know, to Know How to Do and to Know How to Be Professional Youth Work Education & Training in HE - a perspective from Ireland. https://pjp-eu.coe.int/documents/42128013/198845200/Youth+worker+educational +standards+and+curricula%2C+by+Dr+Hilary+Tierney.pdf/679a8bad-bc6f-8853-5951-8c64a07bff61?t=1688371873317 • Univerzitetni študijski program 1. stopnje: Socialno delo. (b. d.). Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 19. april 2024, s https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/studijski_program/program_1%20_stopnje/ • Svet Evropske unije. (2020). Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo. Uradni list Evropske unije . https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ PDF/?uri=CELEX:42020Y1201(01) • Verke. (2021). A professional digital competence toolbox for youth work. https://www.verke.org/en/publications/a-professional-digital- competence-toolbox-for-youth-work/ • Vuorikari, R., Kluzer, S., & Punie, Y. (2022). DigComp 2.2: The Digital Competence Framework for Citizens - With new examples of knowledge, skills and attitudes, EUR 31006 EN. Publications Office of the European Union. https://doi.org/10.2760/490274 • Weinert, F. E. (2001). Concept of competence: a conceptual clarification. V Defining and Selecting key Competencies (str. 45–66). Hogrefe. • Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2022). Projekt Dvig digitalne kompetenčnosti. https://www.zrss.si/projekti/dvig-digitalne- kompetentnosti/ 39 PRILOGA 1: Seznam kompetenčnih modelov in njihovih zametkov (pregled literature) MODELI NA VSEEVROPSKI RAVNI Kompetenčni model za mednarodno dejavnost mladinskih delavcev (ETS) Kompetenčni model za trenerje, ki delujejo na mednarodni ravni (dopolnjena različica) Kompetenčni model za delavce nacionalnih agencij (KMST) Eurodesk Mobility Advisor Competence Framework (kompetenčni okvir Eurodeska za Svetovalce za mobilnost) Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje Portfelj mladinskega dela Sveta Evrope Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter kompetenco učenje učenja Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev (DigCompEdu) Okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigiComp). Assesment tool for digital competences in youth work (orodje za ocenjevanje digitalnih kompetenc v mladinskem delu) 40 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce MODELI NA NACIONALNIH, ČEZMEJNIH ALI PROJEKTNIH RAVNEH Model Organizacija in projekt Država Formalno izobraževanje Kompetenčni okvir v kurikulumu Nacionalna agencija za poklicno Finska poklicnega izobraževanja za izobraževanje mladinskega in skupnostnega inštruktorja Kompetenčni okvir za program Univerza za uporabne študije Finska Vzgojitelj skupnosti Humak, Finska Predmetno specifične kompetence Filozofska fakulteta Univerze v Slovenija Uvod v mladinsko delo in Mariboru, program Sociologija in raziskovanje mladine interdisciplinarno družboslovje Predmetno specifične kompetence Pedagoška fakulteta Univerze na Slovenija Sistemski pristop, skupnostna skrb Primorskem, program Socialna in mladinsko delo pedagogika Predmetno specifične kompetence Fakulteta za socialno delo UL, Slovenija predmeta Koncepti socialnega dela dodiplomski študij z mladimi Profil kvalifikacij za mladinsko delo Univerza uporabnih znanosti v Nemčija Kemptnu, Nemčija Standardi izobraževanja in The North South Education and Irska usposabljanja za mladinsko delo Training Standards Committee for Youth Work – NSETS (odbor za standarde izobraževanja in usposabljanja za mladinsko delo sever-jug) Priloga 1 41 Formalno izobraževanje Criteria for professional digital competence Verke Finska in youth work (kriteriji za strokovno digitalno kompetenco v mladinskem delu) Kompetenčna področja v nacionalnem Združenje mladinskih Gruzija usposabljanju za mladinske delavce delavcev Gruzije s podporo Agencije za mlade MDNFI: Razvoj modelov neformalnega in razvojna skupina Slovenija formalnega izobraževanja za mladinskega v okviru projekta delavca za vključevanje v programe organizacij Mladinski delavec (Cepin, M. idr.) Model usposabljanj za mladinske delavce Mladinska mreža MaMa, Slovenija (projekt Youth Work Network) hrvaška mladinska organizacija, KEKS Nacionalna kartica za mladinske voditelje Nemški zvezni mladinski Nemčija JULEICA svet Opredeljevanje nalog in kompetenc za različne Zavod Nefiks Slovenija vloge Program neformalnega izobraževanja mladih v Planinska zveza Slovenija planinski organizaciji za naziv Mladinski voditelj Slovenije Skill IT Competence Framework for Digial Skill IT (projekt) Irska Youthwork (kompetenčni okvir za digitalno mladinsko delo projekta Skill IT) Orodje OLINA NIDV Češka Validation of youth worker’s competences by NAPOR Srbija National Association of Youth Workers in Serbia (potrjevanje kompetenc mladinskih delavcev v okviru Nacionalnega združenja mladinskih delavcev v Srbiji) 42 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce PRILOGA 2: Nacionalni kompetenčni model Poklicni standardi NPK mladinski delavec/mladinska Ministrstvo za delo, družino, Slovenija delavka socialne zadeve in enake možnosti, Center RS za poklicno izobraževanje Youth Work National Occupational NYA, JNC, joint ETS, Ofqual, CCEA Združeno kraljestvo Standards (NOS) (nacionalni itn. mladinski standardi za poklicno delo) Povezovalno ogrodje Kompetenčni okvir za mladinsko aufZAQ idr. Avstrija delo aufZAQ Kompetenčna področja v Inštitut za zaposlovanje in poklicno Portugalska strokovnem usposabljanju za usposabljanje (IEFP), Nacionalna mladinsko delo "Técnico de agencija za kvalifikacije (ANQEP) Juventude" ob sodelovanju Portugalskega inštituta za šport in mladino Nacionalno usposabljanje za National Youth Council of Ireland Irska prostovoljce v mladinskem delu, (irski nacionalni mladinski svet) usklajeno z nacionalnimi standardi kakovosti za mladinske skupine, ki jih vodijo prostovoljci Priloga 1 43 PODROČJE: AKTIVNOSTI, PROGRAMI, PROJEKTI KOMPETENCA: NAČRTOVANJE IN PROMOVIRANJE AKTIVNOSTI, PROGRAMOV IN PROJEKTOV OPIS KOMPETENCE Načrtovanje in promoviranje aktivnosti, programov in projektov za mlade in z mladimi z uporabo participativnih metod v različnih (tudi virtualnih in hibridnih) okoljih, ob sodelovanju z različnimi deležniki in upoštevanju potreb ciljnih skupin in načel trajnostnega razvoja. OSNOVNA ODNOSI • Zanimanje za potrebe in interese mladih • Zanimanje za potrebe in interese skupnosti • Odprtost za novosti • Zanimanje za inovativne, tudi virtualne in hibridne oblike izvajanja aktivnosti • Motivacija za uporabo digitalnih tehnologij in virov • Skrb za okolje (z različnih vidikov) VEŠČINE • Načrtovanje aktivnosti na podlagi mladinskega programa ali samostojne aktivnosti (analiza stanja, nameni in cilji, metode) ob podpori drugih • Prepoznavanje priložnosti za zagotavljanje vidnosti in prepoznavnosti načrtovanih aktivnosti ob podpori drugih 44 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce SREDNJA ODNOSI • Spoštovanje načel vključevanja, raznolikosti, demokratičnosti, človekovih pravic in trajnostnega razvoja • Spoštovanje načel kakovostnega mladinskega dela VEŠČINE • Načrtovanje in spodbujanje aktivnosti na podlagi mladinskega programa ali samostojne aktivnosti (analiza stanja, nameni in cilji, metode) • Načrtovanje in spodbujanje mladinskih programov in projektov skupaj s sodelavci ali partnerskimi organizacijami • Vključevanje mladih (in drugih relevantnih deležnikov) • Prepoznavanje in upoštevanje potreb in interesov mladih, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov (npr. partnerjev) • Prepoznavanje priložnosti za načrtovanje virtualnih in hibridnih oblik izvedbe • Uporaba digitalnih tehnologij in virov • Prepoznavanje priložnosti za krepitev trajnostne dimenzije • Zagotavljanje vidnosti in prepoznavnosti načrtovanih aktivnosti, programov in projektov ZNANJA • Poznavanje načel kakovostnega mladinskega dela • Poznavanje različnih, tudi virtualnih in hibridnih okolij in oblik aktivnosti v mladinskem delu • Poznavanje različnih metod dela z mladimi, tudi za virtualne in hibridne aktivnosti • Poznavanje finančnega in časovnega načrtovanja krajših in srednjeročnih procesov • Znanja s področja promoviranja, trženja ipd. • Poznavanje koncepta trajnostnega razvoja (opredelitev in ključni vidiki trajnostnega razvoja) • Poznavanje konceptov digitalne preobrazbe in digitalnega mladinskega dela Priloga 2 45 NAPREDNA VEŠČINE • Koordiniranje načrtovanja mladinskega programa ali projekta ali mednarodnih aktivnosti • Povezovanje potreb s cilji, vsebinami, aktivnostmi in želenimi učinki pri načrtovanju srednjeročnih in dolgoročnih procesov • Upoštevanje potreb mladih, skupnosti in drugih ciljnih skupin pri načrtovanju programov in projektov • Priprava strategij kot podpora programu ali spodbujanju vidnosti (strategija komuniciranja, upravljanja s tveganji, tematske strategije ipd.) • Uporaba, nadgrajevanje ali povezovanje spletnih orodij in digitalnih tehnologij ter virov, ki krepijo participacijo, preglednost in kakovost pri načrtovanju in spodbujanju • Prepoznavanje součinkovanja različnih dejavnikov za zagotavljanje trajnostne dimenzije ZNANJA • Poznavanje načel in pristopov participativnega načrtovanja • Poznavanje metod za analizo potreb • Poznavanje vsebinskega, finančnega in časovnega načrtovanja srednjeročnih in dolgoročnih procesov • Poznavanje možnosti in orodij za razvoj aktivnosti, programov in projektov v mladinskem delu • Poznavanje strateškega načrtovanja • Poznavanje ustreznih spletnih orodij in digitalnih tehnologij ter virov za načrtovanje srednjeročnih in dolgoročnih procesov v mladinskem delu • Razumevanje součinkovanja treh vidikov trajnostnega razvoja (družbeni, okoljski, ekonomski) 46 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce PODROČJE: AKTIVNOSTI, PROGRAMI, PROJEKTI KOMPETENCA: IZVAJANJE AKTIVNOSTI, PROGRAMOV IN PROJEKTOV OPIS KOMPETENCE Časovno, metodološko, vsebinsko in logistično ustrezna ter trajnostno naravnana izvedba aktivnosti, programov in projektov za mlade in z mladimi ob upoštevanju načel vključevanja, raznolikosti, aktivne udeležbe in varnosti v različnih, tudi virtualnih in hibridnih okoljih. OSNOVNA ODNOSI • Doslednost, motiviranost, prodornost, ustvarjalnost, pravičnost, prilagodljivost • Spoštovanje dogovorjenega ob hkratnem pogumu za improvizacijo in eksperimentiranje, ko sta smiselna • Spoštovanje etičnih mej posameznikov in skupin • Spoštovanje načel vključevanja, raznolikosti in demokratičnosti • Osredotočenost na mlade • Motivacija za krepitev trajnostne izvedbe • Sproščenost v virtualnih in hibridnih okoljih • Pozitivna naravnanost pri soočanju z nejasnostmi in izzivi VEŠČINE • Priprava prostora, tudi v virtualnih in hibridnih okoljih, glede na obliko, velikost in vsebino aktivnosti, ob podpori drugih • Časovno, vsebinsko in metodološko ustrezna izvedba načrtovane aktivnosti ob podpori drugih ZNANJA • Prva pomoč • Poznavanje načel kakovostnega mladinskega dela • Poznavanje mladih in njihovih skupnosti Priloga 2 47 SREDNJA ODNOSI • Konstruktivno soočanje z nepredvidenimi dejavniki, ki lahko vplivajo na razvoj aktivnosti ali programa VEŠČINE • Samostojna priprava prostora, tudi v virtualnih in hibridnih okoljih, glede na obliko, velikost in vsebino aktivnosti • Časovno, vsebinsko in metodološko ustrezna samostojna izvedba načrtovane aktivnosti ali programa • Ustrezno vključevanje mladih glede na obliko, vsebino in cilje • Sodelovanje z drugimi deležniki ali sodelavci glede na obliko, vsebino in cilje • Ocena potreb in prilagajanje aktivnosti udeležencem tik pred in med izvedbo za večjo vključenost in učinek • Smiselno vključevanje digitalnih virov in tehnologij • Podpora udeležencem v navezavi na virtualna in hibridna okolja ter uporabo digitalnih virov in tehnologij • Zagotavljanje ukrepov za okoljsko trajnostno izvedbo aktivnosti • Organizacija lastnega dela na podlagi načrta aktivnosti, programa ali projekta • Predvidevanje in preprečevanje morebitnih nevarnosti zase, za udeležence in druge deležnike • Skrb za dobro počutje in varnost ZNANJA • Poznavanje različnih razporeditev v prostoru in njihov vpliv na skupinsko dinamiko in posameznikovo počutje • Poznavanje izvedbenih vidikov aktivnosti v konkretnih virtualnih in hibridnih okoljih • Poznavanje kriznih mehanizmov in obvladovanje kriznih situacij • Poznavanje metod in pristopov pri delu z različnimi skupinami mladih, tudi mladih z manj priložnostmi • Poznavanje uredbe GDPR in njenih posodobitev, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi • Poznavanje priporočil za zaščito mladih pred nasiljem in zlorabami • Razumevanje okoljskega vidika trajnostnega razvoja 48 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce NAPREDNA ODNOSI • Sprejemanje medkulturnih razlik pri izvajanju in koordiniranju mednarodnih aktivnosti in projektov VEŠČINE • Časovno, vsebinsko in metodološko ustrezna izvedba načrtovane mednarodne aktivnosti, programa ali projekta • Podpora mladim pri povezovanju z drugimi, ki niso člani njihove skupine • Koordinacija in vodenje prostovoljcev, sodelavcev in drugih ciljnih skupin ter deležnikov • Prilagajanje kompleksnejših procesov zunanjim dejavnikom ZNANJA • Poznavanje tehnik projektnega vodenja • Poznavanje mednarodnih in medkulturnih pogojev vključenih mladih in njihovih skupnosti Priloga 2 49 PODROČJE: AKTIVNOSTI, PROGRAMI, PROJEKTI KOMPETENCA: SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE OPIS KOMPETENCE Načrtovanje in izvajanje spremljanja z vodenjem finančnih in administrativnih evidenc ter ocenjevanja in vrednotenja aktivnosti, programov in projektov za večanje kakovosti procesov, rezultatov in učinkov. OSNOVNA ODNOSI • Sprejemanje presojanja lastnega vpliva na aktivnost • Zanimanje za ocenjevanje in vrednotenje • Pripravljenost za učenje o vodenju evidenc, ocenjevanju in vrednotenju • Pripravljenost za uvajanje sprememb VEŠČINE • Finančno in administrativno vodenje evidenc o aktivnostih ob podpori drugih • Načrtovanje in izvedba ocenjevanja in vrednotenja aktivnosti ob podpori drugih • Uvajanje sprememb glede na rezultate ocenjevanja in vrednotenja ob podpori drugih • Natančnost pri evidencah SREDNJA ODNOSI • Nepristranskost • Pozitivna naravnanost k uporabi rezultatov ocenjevanja in vrednotenja VEŠČINE • Finančno in administrativno vodenje evidenc o aktivnostih in programih • Načrtovanje in izvedba vrednotenja glede na cilje, kontekst in potrebe ciljnih skupin • Vrednotenje digitalne in trajnostne dimenzije • Uporaba digitalnih orodij za večanje kakovosti evidenc, ocenjevanja in vrednotenja 50 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce • Vključevanje mladih v načrtovanje in izvedbo vrednotenja • Interpretacija in predstavitev rezultatov ocenjevanja in vrednotenja drugim • Uvajanje sprememb glede na rezultate ocenjevanja in vrednotenja ZNANJA • Poznavanje različnih metod ocenjevanja in vrednotenja ter njihove uporabe glede na ciljne skupine in vsebinske okvire, tudi v navezavi na trajnostne in digitalne vidike • Poznavanje (tudi digitalnih in spletnih) orodij za vodenje evidenc in izvajanje ocenjevanja in vrednotenja • Poznavanje tehnik povratnih informacij NAPREDNA ODNOSI • Odgovoren odnos do uporabe finančnih in administrativnih evidenc pri poročanju, analiziranju in načrtovanju aktivnosti, programov in projektov • Motiviranost za sistematično vrednotenje in ocenjevanje aktivnosti, programov in projektov VEŠČINE • Sistemsko načrtovanje finančnih in administrativnih evidenc za aktivnosti, programe in projekte • Sistemsko načrtovanje in izvajanje ocenjevanja, vrednotenja in sprememb za dolgoročno zagotavljanje kakovosti in krepitev učinkov ZNANJA • Poznavanje pristopov upravljanja kakovosti procesov in projektov • Poznavanje ustreznih metod in (digitalnih) orodij za izvajanje kompleksnejših analiz v navezavi na evidence, ocenjevanje in vrednotenje Priloga 2 51 PODROČJE: NEPOSREDNO DELO Z MLADIMI KOMPETENCA: VZPOSTAVLJANJE STIKA IN KOMUNIKACIJA OPIS KOMPETENCE Situaciji primerno, varno in spoštljivo navezovanje prvega stika in usmerjanje komunikacije z mladimi in med njimi. OSNOVNA ODNOSI • Poštenost, spoštljivost in transparentnost ob stiku z mladimi • Pristnost in iskrenost v komunikaciji VEŠČINE • Spoštljivo komuniciranje z vsemi in v vseh (tudi spletnih) okoljih • Izkazovanje empatije v komunikaciji • Razumevanje in obvladovanja lastnih čustev • Prepoznavanje in odzivanje na čustva drugih SREDNJA ODNOSI • Sprejemanje različnih načinov izražanja občutkov, mnenj, čustev in solidarnosti • Pripravljenost uporabe tujega jezika za večje vključevanje posameznikov ali skupin • Interes za spremljanje trendov uporabe socialnih omrežij in spletnih platform za mlade VEŠČINE • Zmožnost vzpostavitve prvega stika • Uporaba komunikacijskih orodij, socialnih omrežij in spletnih platform za vzpostavljanje in krepitev komunikacije • Uporaba ustreznega načina komunikacije glede na situacijo, posameznika in ciljno skupino • Usmerjanje razgovora z mlado osebo • Uporaba tehnike aktivnega poslušanja in postavljanja vprašanj 52 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce • Zmožnost interpretacije verbalnega in neverbalnega izražanja • Usmerjanje komunikacije za preprečevanje sovražnega govora in širjenje lažnih novic • Usmerjanje soustvarjanja digitalnih virov (iskanje, vrednotenje in deljenje informacij) ZNANJA • Poznavanje različnih okolij za vzpostavitev prvega stika z mladimi • Poznavanje različnih komunikacijskih vzorcev in načinov izražanja • Poznavanje ključnih komunikacijskih orodij, socialnih omrežij in spletnih platform za mlade • Poznavanje ključnih konceptov (kritične) digitalne pismenosti in medijske pismenosti • Poznavanje retorike, argumentacije in prepričevanja • Komuniciranje v vsaj enem tujem jeziku • Poznavanje fenomena sovražnega govora in pojava lažnih novic NAPREDNA ODNOSI • Zaupanje v pozitivne učinke medkulturne komunikacije • Naravnanost k premagovanju jezikovnih, medkulturnih, duševnih in drugih ovir v komunikaciji VEŠČINE • Komuniciranje z ljudmi iz različnih kultur, vključno z upoštevanjem kulturnih razlik, prilagajanjem komunikacijskega stila in spoštovanjem kulturno pogojenih občutljivosti • Usmerjanje komunikacije s posameznikom ali skupino v tujem jeziku • Analiziranje kompleksnih informacij, izluščenje bistva in predstavljanje informacij na razumljiv način • Kritično vrednotenje glede na vsebino in okvir neke informacije • Sposobnost jasnega, prepričljivega in navdušujočega komuniciranja • Pogajanje in iskanje kompromisov ter usmerjanje težavne komunikacije ZNANJA • Poznavanje medkulturnih, duševnih in razvojnih vplivov na komunikacijske vzorce • Poznavanje različnih kultur, njihovih običajev, norm, vrednot, jezikov in družbenih struktur • Poznavanje konceptov, kot so vpliv skupine, konformnost, avtoriteta in oblikovanje mnenj • Razvoj kritičnega razmišljanja za analizo informacij, prepoznavanje pristranskosti, preverjanje virov in razumevanje argumentov. Priloga 2 53 PODROČJE: NEPOSREDNO DELO Z MLADIMI KOMPETENCA: SODELOVANJE IN SPODBUJANJE OPIS KOMPETENCE Sodelovanje z mladimi in spodbujanje mladih na podlagi enakopravnega odnosa in veščin ter znanj za usmerjanje skupin in posameznikov v različnih, tudi spletnih okoljih. OSNOVNA ODNOSI • Pristno zanimanje za razvijanje enakopravnega odnosa z mladimi in spodbujanje mladih • Sprejemanje in neobsojanje mladih • Odprtost za izražanje osebnih in čustvenih vidikov ob spoštovanju zasebnosti in osebnih mej • Zanimanje za različna, tudi spletna okolja sodelovanja VEŠČINE • Zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja odnosa s posamezniki in skupino • Spodbujanje deljenja in medsebojne podpore v skupini • Zaznavanje situacij izključevanja in spodbujanje enakopravnega vključevanja v skupino • Spodbujanje mladih na konstruktiven in neogrožajoč način • Ustvarjanje vzdušja sprejetosti, varnosti in upoštevanja • Spodbujanje mladih za uresničevanje lastnih idej in omogočanje namenskih priložnosti (opolnomočenje mladih) 54 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce SREDNJA ODNOSI • Ustvarjalna in inovativna naravnanost • Skrb za dobro vzdušje v skupini • Celostna obravnava mladega človeka VEŠČINE • Prepoznavanje in usmerjanje motivov mladih (notranja motivacija, osebni razvoj ipd.) • Prepoznavanje individualnega potenciala mlade osebe • Spremljanje osebnega razvoja mlade osebe • Prepoznavanje individualnih potreb mlade osebe • Prepoznavanje in obravnavanje stisk mlade osebe • Prepoznavanje potreb in interesov skupine ob upoštevanju raznolikosti posameznikov • Ustvarjanje pogojev za aktivno delovanje posameznikov in njihovo sodelovanje v skupini • Uporaba spletnih okolij za izboljšanje in usmerjanje sodelovanja med in z mladimi • Podpora mladim pri razvijanju digitalne identitete • Zmožnost predvidevanja primernih sredstev in časa za izgradnjo skupine glede na okolje • Usmerjanje skupine k doseganju zastavljenega cilja • Upoštevanje raznolikosti identitet in vedênj skupin • Usmerjanje mladih za reševanje konfliktov na konstruktiven, avtonomen in učinkovit način • Prevzemanje vloge vodje, coacha, moderatorja ali mentorja glede na situacijo ZNANJA • Poznavanje mehanizmov empatije • Poznavanje razvojnih značilnosti mladih v posameznih obdobjih • Poznavanje teorij potreb mladih • Poznavanje različnih pripomočkov za delo s skupino • Poznavanje različnih metod in tehnik za delo s skupino • Poznavanje dinamike in razvojnih faz skupine • Poznavanje skupinskih procesov, mehanizmov in načel (vključno s privilegiji in razmerji moči) • Poznavanje digitalne mladinske kulture in spletnih skupnosti mladih • Poznavanje področja in ukrepov za krepitev digitalne varnosti, vključno s poznavanjem digitalnih pravic • Poznavanje ukrepov za zagotavljanje varnosti v spletnih okoljih Priloga 2 55 NAPREDNA ODNOSI • Odprtost za medkulturno sodelovanje • Samozavest in prilagodljivost v medkulturnih okoljih VEŠČINE • Spodbujanje in usmerjanje medkulturnega sodelovanja med mladimi in ob stiku z gostiteljskimi skupnostmi • Preoblikovanje spornih situacij v priložnosti za izzivanje stereotipov in predsodkov ZNANJA • Poznavanje (med)kulturnih značilnosti in posebnosti različnih skupnosti mladih (gostiteljskih, pošiljajočih ipd.) 56 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce PODROČJE: NEPOSREDNO DELO Z MLADIMI KOMPETENCA: USMERJANJE UČENJA IN REFLEKSIJE V PROCESIH NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA OPIS KOMPETENCE Prepoznavanje priložnosti za izkustveno in priložnostno učenje mladih ter usmerjanje učenja in refleksije v procesih neformalnega izobraževanja OSNOVNA ODNOSI • Odprtost za učenje/nepričakovano učenje (sebe in drugih) • Odprtost in sprejemanje dejstva, da je neuspeh del učenja • Pripravljenost izzvati lastne poglede in stališča na izobraževanje VEŠČINE • Prepoznavanje priložnosti za priložnostno učenje in načrtovanih možnosti za neformalno učenje • Ustvarjanje varnega, spodbudnega in vključujočega učnega okolja za posameznike in skupine • Zagotavljanje smernic in povratnih informacij, ko je to ustrezno • Spodbujanje kritične refleksije pri mladih • Izkazovanje empatije na način, da se lahko drugi iz tega učijo • Izkazovanje trajnostne naravnanosti na način, da se lahko drugi iz tega učijo • Ravnanje z lažnimi novicami in drugimi informacijskimi motnjami na način, da se lahko drugi iz tega učijo • Obravnavanje etičnih vprašanj kot vira učenja o drugih in od drugih • Iskanje, organizacija in deljenje virov, tudi digitalnih, v procesu lastnega učenja in spodbujanju vrstniškega učenja mladih ZNANJA • Poznavanje osnovnih konceptov neformalnega in priložnostnega učenja Priloga 2 57 SREDNJA ODNOSI • Odprtost za uporabo različnih načinov in metod za spodbujanje ustvarjalnosti, reševanja problemov in razmišljanja zunaj okvirov • Motiviranost za izpopolnjevanje in spremljanje najnovejših dosežkov na področju izobraževanja in učenja v okviru mladinskega dela • Zanimanje za digitalna in spletna učna orodja/vire in metode VEŠČINE • Podpora mladim pri prepoznavanju individualnih učnih potreb, želja in stilov • Usmerjanje mladih pri načrtovanju in izvajanju neformalnega izobraževanja • Spodbujanje prenosa znanja in izkušenj med mladimi • Spodbujanje učenja za doseganje skupnostnih učinkov • Prilagajanje izobraževalnih pristopov mladim, tudi mladim z izzivi in s posebnimi potrebami • Usmerjanje individualne ali skupinske refleksije za prepoznavanje pridobljenih kompetenc • Podpora mladim pri pridobivanju in prepoznavanju digitalnih in trajnostnih kompetenc • Uporaba digitalnih in spletnih orodij ter ustreznih metod v procesih neformalnega izobraževanja (v namen diferenciacije in personalizacije učenja, načrtovanja in spremljanja učnih procesov itn.) ZNANJA • Poznavanje izkustvenega učenja (izkušnja, opazovanje, eksperiment, konceptualizacija) • Poznavanje neformalnega in priložnostnega učenja ter njunega potrjevanja • Poznavanje koncepta trojne zgradbe kompetence (znanje, veščina, odnos) • Poznavanje načinov (samo)ocenjevanja kompetenc in s tem povezanih metod • Poznavanje in prepoznavanje različnih učnih stilov • Poznavanje in uporaba ustreznih skupinskih didaktičnih metod glede na namen in cilje, tudi v spletnih in hibridnih okoljih • Poznavanje ustreznih metod za prenos znanja na mlade glede na okolje učenja • Poznavanje digitalnih in spletnih orodij, ki omogočajo procese neformalnega izobraževanja, ter ustreznih metod e-učenja (npr. digitalna simulacija, igrifikacija itn.) • Poznavanje vseživljenjskih digitalnih in trajnostnih kompetenčnih modelov 58 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce NAPREDNA ODNOSI • Sprejemanje dodane vrednosti medkulturnega okolja za raznolike učne rezultate pri delu z mladimi VEŠČINE • Podpora mladim pri pridobivanju in prepoznavanju medkulturnih kompetenc • Sposobnost usmerjanja učenja in refleksije v medkulturnih in mednarodnih skupinah • Uporaba in prilagajanje izobraževalnih pristopov potrebam mladih z vidika premagovanja kulturnih razlik in vpliva različnih vrednot na procese učenja ZNANJA • Razumevanje vpliva kulturnih razlik in vzorcev na odnos do učenja • Poznavanje različnih izobraževalnih metod in možnosti njihove prilagoditve v medkulturnem okolju učenja Priloga 2 59 PODROČJE: NEPOSREDNO DELO Z MLADIMI KOMPETENCA: PODPORA PRI DRUŽBENEM IN DRŽAVLJANSKEM UDEJSTVOVANJU OPIS KOMPETENCE Zgled in podpora mladim pri družbenem in državljanskem udejstvovanju v navezavi na za mlade, lokalno skupnost in širšo družbo pomembne družbeno-politične teme, vrednote in koncepte. OSNOVNA ODNOSI • Radovednost glede političnega in družbenega dogajanja, tudi na področjih trajnostnega razvoja in digitalnih pravic in etike • Zaupanje v potencial mladih in njihove sposobnosti za smiselno sodelovanje in ustvarjanje sprememb • Dojemanje solidarnosti kot vključujočega in enakopravnega koncepta za vse ljudi in naš planet VEŠČINE • Podpora mladim pri prepoznavanju in prevzemanju svoje vloge v skupnosti in družbi • Soustvarjanje (z mladimi) priložnosti za smiselno družbeno-politično udejstvovanje mladih • Postavljanja varnih mej zase in za mlade ob ukvarjanju s težavnimi družbeno-političnimi vprašanji • Prepoznavanje in obravnavanje izzivov za aktivno udejstvovanje mladih • Osmišljanje mladinskega in prostovoljskega dela kot možnosti družbenega udejstvovanja in solidarnosti ZNANJA • Razumevanje potreb skupnosti • Poznavanje ključnih akterjev v skupnosti 60 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce SREDNJA ODNOSI • Pripravljenost za kritičen razmislek o lastnih vrednotah, privilegijih, motivih in želji po družbeno- političnem delovanju • Pripravljenost za sodelovanje v družbeno-političnih procesih skupnosti in družbe • Samozavest in pogum za solidarnostno delovanje • Pripravljenost podpreti družbeno-politično udejstvovanje mladih VEŠČINE • Podpora mladim pri kritičnem premisleku o vrednotah, pravičnosti, družbi in moči, družbeno- političnih sistemih ter možnosti vpliva nanje • Podpora mladim pri razumevanju in uporabi dokazov, pridobljenih z digitalnimi tehnologijami • Podpora mladim pri kritičnem razmišljanju o zanje pomembnih vsebinah, kot so digitalne pravice in etika ter trajnostni razvoj • Spodbujanje opolnomočenja, izražanja mnenj in ukrepanja mladih ter razumevanja učinkov takšnega vedenja • Spodbujanje povezovanja mladih znotraj skupin (ang. bonding), z drugimi (ang. bridging) in s tistimi, ki imajo moč (ang. linking) • Sodelovanje z različnimi družbenopolitičnimi akterji v korist mladih in njihovega udejstvovanja ZNANJA • Poznavanje konceptov in metod izobraževanja o demokraciji in človekovih pravicah • Poznavanje konceptov evropske identitete • Razumevanje izzivov pri udejstvovanju mladih ter njihov vpliv na družbeno-politični razvoj • Poznavanje aktualnih lokalnih, nacionalnih in globalnih tem v navezavi na družbo, politiko, moč, vrednote, trajnostni razvoj in digitalne pravice Priloga 2 61 NAPREDNA ODNOSI • Prizadevanje za premagovanje strukturnih in sistemskih ovir za kritično državljansko udejstvovanje mladih VEŠČINE • Opolnomočenje mladih za prepoznavanje priložnosti solidarnostnih dejanj v gostiteljskih skupnostih • Podpiranje mladih pri organiziranju (oblikovanje ciljev, strategij, akcij) za družbene spremembe, tudi v medkulturnih in mednarodnih skupinah • Prepoznavanje in obravnavanje morebitnih tveganj pri kritičnem državljanskem udejstvovanju mladih, da bi jim zagotovili varnost ZNANJA • Razumevanje sistemskih okvirov in mehanizmov udeležbe mladih v družbeno-političnih procesih • Poznavanje koncepta globalne solidarnosti in razumevanje strukturnih in sistemskih ovir za solidarnostno delovanje • Razumevanje družbenega, ekonomskega in političnega vidika trajnostnega razvoja 62 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce PODROČJE: NEPOSREDNO DELO Z MLADIMI KOMPETENCA: OMOGOČANJE VKLJUČEVANJA, RAZNOLIKOSTI IN MEDKULTURNEGA DIALOGA OPIS KOMPETENCE Omogočanje vključevanja mladih in premagovanja ovir pri njihovem dostopu do priložnosti ter krepitev raznolikosti in medkulturnega dialoga med mladimi, skupnostjo in družbo. OSNOVNA ODNOSI • Enakopravno sprejemanje mladih z različnimi vrednotami, prepričanji in pogledi na svet • Pozitivna naravnanost do vključevanja mladih iz različnih družbeno-političnih in kulturnih okolij • Pripravljenost gledati na identiteto in kulturo iz različnih vidikov • Pripravljenost za izmenjavo mnenj na spoštljiv in konstruktiven način VEŠČINE • Prepoznavanja diskriminacije in ustrezno odzivanje za njeno preprečevanje • Spodbujanje pogojev za večje izražanje solidarnosti, vključevanja in spoštovanja raznolikosti • Zagotavljanje enakopravnega vključevanja mladih (iz) različnih družbenih, kulturnih in ekonomskih okolij in identitet SREDNJA ODNOSI • Pazljivost, da se ne uporabljajo metode, ki implicitno krepijo stereotipe in mehanizme diskriminacije • Pripravljenost izpostaviti nepravičnost, ne glede na to, kdo je storilec ali žrtev • Prizadevanje za premagovanje ovir mladih z omejenim dostopom do priložnosti VEŠČINE • Prepoznavanje in odpravljanje ovir mladih z omejenim dostopom do priložnosti Priloga 2 63 • Zmanjševanje kontekstualnih, fizičnih ali kognitivnih omejitev mladih pri dostopu do digitalnih virov in spletnih okolij, potrebnih za participacijo • Upoštevanje osebnih, družbenih in kulturnih okoliščin pri trajnostnem delovanju posameznikov • Uporaba ustreznih orodij in metod skupinskega razčlenjevanja in rekonstruiranja resničnosti (odpravljanje stereotipov, predsodkov, predpostavk itd.) • Prepoznavanje in obravnavanje vprašanj moči, privilegijev, neenakosti v skupini • Podpora mladim pri kritičnem premisleku o temah, povezanih z vključevanjem, diskriminacijo, raznolikostjo in medkulturnim dialogom • Podpora mladim pri izražanju identitet ob zavedanju možnih posledic ZNANJA • Poznavanje mehanizmov diskriminacije in načina njihove obravnave • Poznavanje konceptov spletne solidarnosti in njenih polarnosti • Poznavanje koncepta digitalnega razkoraka in ukrepov za njegovo zmanjševanje • Poznavanje mehanizmov, povezanih s stereotipnimi konstrukcijami realnosti NAPREDNA ODNOSI • Interes za razumevanje in obravnavanje sistemskih problemov v navezavi na medkulturno spoštovanje, depriviligirane družbene skupine in spoštovanje raznolikosti VEŠČINE • Ukrepanje za večje vključevanje mladih z omejenim dostopom do priložnosti v okolju delovanja na strateški in sistemski ravni • Ustrezno odzivanje na večplastnost oz. nejasnost kot posledici medkulturnega okolja • Opolnomočenje mladih za prepoznavanje dodane vrednosti medkulturnih priložnosti v medkulturnih skupinah in gostiteljskih skupnostih ZNANJA • Poznavanje koncepta in izzivov medkulturnega dialoga • Poznavanje različnih razsežnosti identitete • Poznavanje teorij privilegijev in razmerij moči • Poznavanje konceptov družbene neenakosti z vidika mladine in aktualnega stanja glede ovir mladih 64 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce PODROČJE: PREPOZNAVNOST, VIDNOST IN ZAGOVORNIŠTVO MLADINSKEGA DELA KOMPETENCA: PREPOZNAVANJE, SPREMLJANJE IN KREPITEV UČINKOV OPIS KOMPETENCE Prepoznavanje učinkov mladinskega dela ter njegovo načrtovanje, spremljanje in krepitev. OSNOVNA ODNOSI • Sprejemanje znanstveno utemeljenih pristopov in procesov, ki temeljijo na dokazih • Zanimanje za učinke mladinskega dela • Pripravljenost dolgoročnega razmišljanja o učinkih mladinskega dela VEŠČINE • Prepoznavanje sprememb, ki jih povzroči neka aktivnost ali program • Ločevanje ravni, na katerih lahko pride do spremembe (posameznik, skupina, organizacija, skupnost, družba) ZNANJA • Poznavanje želenih učinkov mladinskega dela na posameznika in družbo Priloga 2 65 SREDNJA ODNOSI • Favoriziranje na dokazih temelječega načrtovanja aktivnosti, programov in projektov • Favoriziranje načrtovanja in spremljanja rezultatov in učinkov mladinskega dela VEŠČINE • Načrtovanje in spremljanje želenih rezultatov in učinkov aktivnosti in programov s preprosto zasnovanimi metodami zbiranja in obdelave podatkov ali po vnaprej določenem načrtu oziroma metodi • Uporaba rezultatov raziskav o učinkih mladinskega dela pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti in programov ZNANJA • Poznavanje rezultatov najnovejših raziskav na področju mladinskega dela • Poznavanje različnih ravni učinka (npr. posameznik, skupina, organizacija, skupnost, družba) • Poznavanje konceptov potreba, cilj, rezultat, učinek, začetno stanje in sprememba ter njihove medsebojne povezanosti • Poznavanje preprostejših metod zbiranja in obdelovanja podatkov (zastavljanje preprostih kazalnikov, poznavanje primarnih in sekundarnih virov, tudi digitalnih in spletnih virov in zbirk podatkov) • Poznavanje splošno razširjenih digitalnih orodij za delo s podatki (npr. Excel) 66 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce NAPREDNA ODNOSI • Sprejemanje izzivov in omejitev pri spremljanju učinkov mladinskega dela v okviru znanstvenega procesa raziskovanja • Zavedanje pomena kakovosti pri spremljanju in analiziranju učinkov mladinskega dela z vidika metod in postopkov • Zavedanje, da vseh sprememb ni mogoče izmeriti VEŠČINE • Sposobnost sistemskega in strateškega pogleda, načrtovanja in izvajanja aktivnosti, projektov in programov za krepitev dolgoročnih učinkov na različnih ravneh • Sposobnost snovanja in izvajanja sistema za spremljanje učinkov aktivnosti, projektov in programov, vključno s smiselno povezavo med potrebami, cilji, opazovano spremembo in metodologijo (izhodišče, kazalniki, viri podatkov ipd.) ter interpretacijo rezultatov ZNANJA • Poznavanje raziskovanja mladinskega dela z vidika vključenih institucij, raziskav in njihovih rezultatov na nacionalni in mednarodni ravni • Osnovno poznavanje metod družboslovnega raziskovanja (tj. kvalitativne in kvantitativne metode ter analize omrežij) in orodij za zbiranje podatkov in izvedbo analiz (npr. anketna spletna orodja, Excel, SPSS, R) • Poznavanja strokovne terminologije ter načinov in orodij za pripravo poročil (npr. Word) Priloga 2 67 PODROČJE: PREPOZNAVNOST, VIDNOST IN ZAGOVORNIŠTVO MLADINSKEGA DELA KOMPETENCA: RAZŠIRJANJE IN KOMUNICIRANJE REZULTATOV OPIS KOMPETENCE Razširjanje in komuniciranje rezultatov, ki nastajajo v mladinskem delu, z namenom doseganja raznolikih ciljnih skupin in večanja njihove uporabnosti in trajnosti. OSNOVNA ODNOSI • Zanimanje za rezultate na področju mladinskega dela • Interes za deljenje rezultatov svojih aktivnosti v neformalnih okoljih VEŠČINE • Prepoznavanje rezultatov lastnih aktivnosti in aktivnosti drugih ter njihove uporabnosti za različne ciljne skupine • Prepoznavanje ključnih komunikacijskih kanalov za obveščanje različnih ciljnih skupin, tudi v spletnih okoljih • Oblikovanje in delitev preprostejših vsebin (tudi digitalnih vsebin) ZNANJA • Poznavanje medijske pismenosti SREDNJA ODNOSI • Motiviranost za širšo prepoznavnost rezultatov mladinskega dela • Motiviranost za večjo učinkovitost svojega dela z uporabo rezultatov drugih • Zavezanost h kritičnemu razmisleku o različnih virih informacij • Previdnost pri ustvarjanju in deljenju vsebin z vidika zasebnosti in zaščite pravic mladih, vključno z občutljivimi digitalnimi vsebinami 68 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce VEŠČINE • Opredeljevanje ciljev, ciljnih skupin, ravni ter ustreznih kanalov in vsebin razširjanja • Oblikovanje ali koordiniranje oblikovanja vsebin za razširjanje, vključno s spletnimi vsebinami, ob upoštevanju okoljske trajnostnosti • Načrtovanje in izvedba dejavnosti za razširjanje in komuniciranje (npr. dogodki, kampanje) • Zmožnost predstavitve rezultatov splošnemu občinstvu, tudi v spletnih okoljih • Prilagajanje in uporaba rezultatov predhodnih aktivnosti ali aktivnosti drugih v svojih procesih dela ZNANJA • Osnovno poznavanje (digitalnih) orodij za pripravo vsebin (npr. Word, Power Point, Prezi, urejevalniki slik, Canva, Adobe ipd.) • Poznavanje načinov in orodij za deljenje vsebin v spletnih okoljih • Poznavanje medijev in komunikacijskih mehanizmov na področju mladinskega dela, vključno s pravili in predpisi ter avtorskimi pravicami NAPREDNA ODNOSI • Motiviranost za večjo prenosljivost in ponovno uporabo že ustvarjenih rezultatov mladinskega dela v različnih okoljih VEŠČINE • Strateško načrtovanje in izvajanje razširjanja z opredeljenimi cilji (ciljnimi skupinami), ukrepi (vsebine, kanali, aktivnosti ipd.) in kazalniki (opredeljen doseg, načini spremljanja) • Zmožnost priprave strokovnih gradiv, tudi v tujem jeziku • Zmožnost predstavitve rezultatov raznolikim občinstvom, tudi v tujem jeziku ZNANJA • Poznavanje različnih orodij in sistemov za priznavanje pravic avtorjem • Znanja za pripravo strokovnih gradiv in predstavitev • Znanja za načrtovanje in analizo dosega razširjanja, tudi v spletnem okolju Priloga 2 69 PODROČJE: PREPOZNAVNOST, VIDNOST IN ZAGOVORNIŠTVO MLADINSKEGA DELA KOMPETENCA: ZAGOVORNIŠTVO OPIS KOMPETENCE Zagovorništvo mladih in z mladimi, ki temelji na poznavanju družbene, politične in ekonomske realnosti mladih kot družbene skupine in vpliva nanjo v okviru mladinskih politik, mladinskega dela in širše. OSNOVNA ODNOSI • Pripravljenost za spoznavanje družbeno-ekonomskega položaja mladih VEŠČINE • Soočanje z nepravičnostjo s poudarkom na interesih mladih • Soočanje z odnosi moči s poudarkom na interesih mladih ZNANJA • Poznavanje različnih opredelitev, značilnosti in prvin mladinskega dela • Poznavanje družbene realnosti mladine v lokalnem in nacionalnem okolju SREDNJA ODNOSI • Pripravljenost uporabiti družbene vezi za premagovanje strukturnih in sistemskih ovir mladih VEŠČINE • Zagovorništvo mladih, ko je potrebno • Spodbujanje mladih za zagovorništvo 70 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce ZNANJA • Poznavanje nacionalne ravni mladinskih politik in mladinskega dela ter povezane zakonodaje • Poznavanje družbeno-ekonomskega položaja mladih v nacionalnem okviru • Poznavanje koncepta, pristopov in metod zagovorništva v kontekstu mladinskega dela • Po potrebi poznavanje politike in zakonodaje o posebnih temah • Povezovanje konceptov digitalnih pravic in trajnostnega razvoja z mladino in mladinskim delom • Poznavanje mehanizmov za vsebinsko in finančno podporo delovanja mladih NAPREDNA ODNOSI • Pozitivna naravnanost za sklepanje partnerstev z raznolikimi akterji v podporo ciljem mladih VEŠČINE • Oblikovanje mladinskih politik ob sodelovanju z mladimi in drugimi akterji, tudi mednarodno • Prevzemanje proaktivne vloge v politični dimenziji mreženja, tudi mednarodno • Razširjanje vednosti o pravicah mladih, socialnih pravicah in povezanih uradnih predpisih s partnerji in z mladimi ZNANJA • Poznavanje mednarodne ravni mladinskih politik in mladinskega dela ter povezane zakonodaje • Poznavanje političnih okvirov, političnih in družbenih akterjev, deležnikov in skupnosti ter njihovega potencialnega vpliva na mlade, tudi mednarodno • Poznavanje predpisov, povezanih z mobilnostjo na področju mladine • Poznavanje zgodovine mladinskega dela v različnih okoljih (po Evropi) • Poznavanje različnih interpretacij družbenih dogajanj in trendov, povezanih z mladimi Priloga 2 71 PODROČJE: PROFESIONALIZACIJA POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ KOMPETENCA: STROKOVNI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ OPIS KOMPETENCE Strokovni in osebnostni razvoj mladinskega delavca temelji na primernem odnosu in vrednotah ter stremenju k učni in osebnostni rasti ob prepoznavanju priložnosti in lastnih omejitev. OSNOVNA ODNOSI • Pripravljenost za kontinuirano učenje • Pripravljenost premisleka o svojih vrednotah, prepričanjih in stališčih v navezavi na mladinsko delo VEŠČINE • Prepoznavanje in spremljanje lastnega učnega procesa • Sposobnost konstruktivnega sprejemanja kritike in pohvale • Sposobnost obvladovanja čustev SREDNJA ODNOSI • Ponos in občutek odgovornosti v vlogi mladinskega delavca • Prizadevanje za kakovostno delo in strokovni razvoj • Fleksibilnost in pripravljenost prevzeti nepredvidene naloge • Skrb za osebnostno rast • Skrb za razvoj identitete v fizičnih in spletnih okoljih • Odprtost do razvijanja potrebnih digitalnih veščin • Zavedanje o pomenu trajnostno odgovornega strokovnega delovanja 72 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce VEŠČINE • Načrtovanje, spremljanje in vrednotenje osebnega strokovnega razvoja (razvoja kompetenc) • Prepoznavanje in obravnavanje lastne pristranskosti in stereotipov • Prepoznavanje in sprejemanje lastnih omejitev • Iskanje priložnosti za usposabljanje in izobraževanje • Uporaba digitalnih tehnologij in virov za strokovno odličnost • Sprotno opredeljevanje osebnega potenciala za trajnostno delovanje ZNANJA • Poznavanje novosti na relevantnih vsebinskih področjih • Poznavanje (tudi digitalnih) orodij za kakovostno opravljanje raznolikih delovnih nalog • Poznavanje in prepoznavanje pojava izgorelosti NAPREDNA ODNOSI • Pozitivno odzivanje na nepredvidljive in težavne situacije VEŠČINE • Navezovanje stikov, tudi mednarodno, z osebami in organizacijami za strokovni razvoj • Vživljanje v različna okolja in vloge Priloga 2 73 PODROČJE: PROFESIONALIZACIJA POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ KOMPETENCA: TIMSKO DELO IN KOORDINACIJA SKUPIN OPIS KOMPETENCE Učinkovito in konstruktivno delovanje v timskih procesih ter sposobnost koordiniranja in vodenja skupin. OSNOVNA ODNOSI • Pozitivna naravnanost do timskega dela • Pripravljenost sodelovati z drugimi in se učiti od njih • Pripravljenost prositi za podporo v timskih procesih VEŠČINE • Sposobnost delovanja za skupni cilj v okviru opredeljene naloge • Grajenje timskega duha in zaupanja ZNANJA • Poznavanje strukture organizacije in razdelitev vlog in odgovornosti SREDNJA ODNOSI • Pripravljenost podpirati učne potrebe sodelavcev • Pravičnost pri delitvi delovnih obveznosti • Pripravljenost za konstruktivno soočanje z drugačnimi mnenji in delovnimi pristopi • Pripravljenost na spletno sodelovanje VEŠČINE • Spodbujanje pozitivne komunikacije in sodelovanja med člani skupine 74 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce • Odprto, spoštljivo in konstruktivno sprejemanje in izražanje kritike • Sposobnost dela z različnimi pristopi, npr. s supervizijo, nadzorom, kolegialnimi povratnimi informacijami in sodelovanjem • Vrednotenje timskih procesov in izboljševanje učinkovitosti • Uporaba digitalnih tehnologij in spletnih orodij za izmenjavo idej in izkušenj v skupinah ZNANJA • Poznavanje mehanizmov timskega dela v različnih okoliščinah in mogočih rezultatov različnih pristopov • Znanje o tehnikah povratnih informacij (kako dajati povratne informacije, kako jih sprejemati itd. NAPREDNA ODNOSI • Pripravljenost na izzive v zvezi s stili vodenja VEŠČINE • Rekrutacija in vodenje prostovoljnega in plačanega osebja • Usmerjanje timskega dela z načeli neformalnega učenja • Prepoznavanje in izkoriščanje prednosti ter obravnavanje šibkosti posameznih timov • Usklajevanje kompetenc članov skupin s ciljem aktivnosti in profilom mladih • Usmerjanje kolektivnih in individualnih čustev v skupinskih procesih • Zagotavljanje obveščanja o znanju, spretnostih, slogih in preferencah v skupini • Obvladovanje kriznih situacij in konfliktov v skupini • Svetovanje sodelavcem v okviru coachinga – kadar je to mogoče in zahtevano – na podlagi pristopa neformalnega učenja ZNANJA • Poznavanje individualnih in kolektivnih interesov in usmeritev • Poznavanje metod coachinga • Poznavanje metod za preprečevanje in preoblikovanje konfliktov • Poznavanje sistemske dinamike in sistemskih pristopov k človeškim odnosom • Poznavanje upravljanja človeških virov in navdihujočega vodenja • Obvladovanje metod in tehnik, ki podpirajo jasno in pravično razdelitev vlog in odgovornosti Priloga 2 75 PODROČJE: PROFESIONALIZACIJA POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ KOMPETENCA: GRAJENJE KAPACITETE ORGANIZACIJE OPIS KOMPETENCE Grajenje kapacitet organizacije z uresničevanje njenega poslanstva in strateških ciljev ter spodbujanjem praks za notranje deljenje informacij in zunanje mreženje. OSNOVNA ODNOSI • Zanimanje za organizacijo in njene procese delovanja • Zanimanje za deljenje informacij, učenje in rast z organizacijo SREDNJA ODNOSI • Spoštovanje vizije, poslanstva in vrednot organizacije • Pripravljenost krepiti organizacijo s svojim delovanjem • Spoštovanje pravnih in vsebinskih okvirov delovanja organizacije • Zanimanje za digitalno preobrazbo VEŠČINE • Povezovanje načel mladinskega dela s poslanstvom in vizijo organizacije • Delovanje v okviru strateških ciljev organizacije • Deljenje informacij, znanj in praks z relevantnimi deležniki v organizaciji glede na vzpostavljene mehanizme • Vključevanje mladih v oblikovanje politik in programov ter načrtovanje virov svoje organizacije • Sposobnost povezovanja z različnimi zunanjimi sistemi in akterji v dobrobit organizacije • Predlaganje iniciativ in njihovo prilagajanje potrebam organizacije 76 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce ZNANJA • Poznavanje poslanstva, zgodovine, načinov delovanja, pravil in konkretnih dejavnosti organizacije • Poznavanje organizacijske infrastrukture in mehanizmov za shranjevanje in deljenje informacij, znanj in praks, vključno z digitalno tehnologijo • Poznavanje koncepta digitalne preobrazbe • Poznavanje mladinskih organizacij in akterjev na področju mladinskega dela v nacionalnem okolju. NAPREDNA ODNOSI • Pripravljenost sodelovati z drugimi akterji in deležniki, tudi mednarodno • Izkazovanje prožnosti in prilagodljivosti glede na dejavnike iz okolja, ki vplivajo na delovanje organizacije VEŠČINE • Vzpostavljanje in izkoriščanje partnerstev in sodelovanj za razvoj organizacije, tudi mednarodno • Upoštevanje poslanstva, vizije in strateških usmeritev organizacije pri načrtovanju procesov in aktivnosti • Prenašanja učnega potenciala mednarodnih mobilnosti in mednarodnih projektov na različne ravni organizacijskega delovanja • Spodbujanje digitalne transformacije organizacije • Spodbujanje dolgoročnih, celostnih trajnostnih rešitev v vseh stebrih trajnostnosti in na vseh ravneh (posameznik, delovne skupine, organizacija) • Razumevanje načrtovanja virov (finančnih, človeških, časovnih) na različnih ravneh delovanja organizacije ZNANJA • Poznavanje mladinskih organizacij in akterjev na področju mladinskega dela v mednarodnem okolju. • Poznavanje pristopov za organizacijsko učenje Priloga 2 77 78 Nacionalni kompetenčni model za mladinske delavce MOVIT izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evrop-ske unije (EU) na področju mladine od maja 1999, ko je Slovenija vstopila v program Mladi za Evropo III., ki se je nadaljeval s pro-gramom Mladina (2000–2006), programom Mladi v akciji (2007– 2013), Erasmus+: Mladi v akciji (2014–2020) in Erasmus+: Mladina (2021– 2027), leta 2018 pa je dobil v upravljanje tudi novi program Evropska solidarnostna enota. V tej vlogi MOVIT upravlja posredno centralizirana sredstva prora-čuna EU in omogoča pridobitev podpore za različne oblike učnih mobilnosti v mladinskem delu, istočasno pa izvaja aktivnosti za splošni razvoj mladinskega dela in neformalnega učenja, še po-sebej pa tiste, ki s svojo obliko in vsebino prispevajo h krepitvi evropskega sodelovanja na področju mladine. Program Evropska solidarnostna enota je ta področja razširil še na druga področ-ja in akterje, kot so organizacije, institucije in podjetja, ki izvajajo solidarnostne aktivnosti z namenom krepitve družbene kohezije, solidarnosti, demokracije in državljanstva v Evropi. Poleg vloge nacionalne agencije MOVIT izvaja tudi dejavnost Eurodesk-a, brezplačnega infoservisa Evropske komisije, ki nudi evropske informacije za mlade. Namenjen je tako mladim samim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsak-danjem delu srečujejo z mla-dimi in njihovimi vprašanji – svetovalcem, učiteljem, mladinskim delavcem, informatorjem in drugim. Po pomoč pri iskanju informa-cij se lahko tako vedno obrnete na Eurodesk Slovenija ali katere-ga izmed regionalnih Eurodesk partnerjev. Od leta 2002 v okviru MOVIT-a deluje tudi SALTO South East Eu-rope Resource Centre, ki z organizacijo usposabljanj, kontaktnih seminarjev in številnimi drugimi ukrepi, orodji in viri spodbuja in podpira sodelovanje s partnerji iz držav Zahodnega Balkana v okviru programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota. V sodelovanju s pomembnimi akterji in ob pomoči baze-na trenerjev, akrediterjev in regionalnih kontaktnih točk programa prispeva tudi k razvoju mladinskega dela in mladinske politike v regiji. 79 MOVIT Nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0) 1 430 47 47 Splet: www.movit.si E-pošta: info@movit.si Publikacija je financirana s strani Evropske komisije in Urada RS za mladino. Vsebina publikacije Publikacija je financirana s strani Evropske komisije in Urada RS za mladino. Vsebina publikacije je izključna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske komisije je izključna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske komisije ali Urada RS za mladino. Nacionalna agencija, Urad RS za mladino in Evropska komisija niso ali Urada RS za mladino. Nacionalna agencija, Urad RS za mladino in Evropska komisija niso odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje. odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.